•m* ftttn
til "
.VEAlX.
PRO SVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote
sars ttt&^x&rtrslz chicago. ilu Četrtek «. septembra (september) mi stev._number io*
Vojiil profili 1b vojni davek pred senatom.
LzUflATI SO DBLAV-
^•emerd^** delavsko, stranka.
Klan. — Tukaj je
konvencija "Amerikega »n demokratičnega
Organwu*ija ima na-' iti ameriške delavce o eiljih Združenih držav, po-to, veliko nevarnost, ki , ta ve* svet, ve i« te vojne zmagovito nemška avtokra-nemškim cesarjem na čelu. Mtov jf 200, med njimi so o«he v delavskih krogih, i ga ni delavca, da ne hi Frank P. Welsha, pred-bivše /vezne komisije «u ,ijalne razmere. ,rek zvečer sta Wlfl obdržu lav« velika ljudska shoda, icrih govorili John Spar 8. Oharlote Perkins (Jill J. Stett Wilson, nu kalifornijske delegftei ivoril Wilson ;bim župan olyju in poznan v sociali vrstnh knt radikalec. Wil-dejal:
na*i upanja, ki smo jih jflojili zu razširjenje ijnd ifel, so zdaj ugroža nu od ,kega in brezobzirnega o eezamma v pruski voja ,okraciji, ki išče /.daj svo |wj)o<lstvo. Duroi vsemi je samo ena ie tndi »e na znotraj loči socialni in gospodarski po-n&pravimo »vet varen zn iijo. Da se to izvrši mo ivci in produccnti napra samp trdno fronto na -kaj/.emniu. ij nn preskusnjc no4ie de-metovne tragedije, se mo z našimi brati v vseh Združenih držav v obljubi, 'ro obljubimo nenapndljivo t predsedniku, ko vodi Lracijo do zmage." to je izjavil, da se najbrž ivencije rodi nova deluvskn
stranka, »r E. Wright, tajnik splo-konferenčnega odboia jc "Na svetu ni prostora zn »vnhnde in brutalne avto -namene. Avtokracija Pesti, in ta konvencija ho tala, da gre hitrejše. Imamo i vstaviti delo sovražnika v nitjih"
VISOKO MD^fftpW! VOJ nsga phokta ODELO NJENO
Du Poni Powder kompanija jo napravila v enem letu . $83,107,693 dobidka.
lovi bbSede
NA ARMADO.
. n, D. C. — Predsed-
il^n jo izdal adreso nu pr-ami, kj *0 pozvani v
Bnj armado.
diiiovTi. ki jih prevzamete, Hn-e v»e dežele je z
\*nnn, kar storite, ne bo-0,11 "ledili, ki so vam Mizo
Washington, D. 0. — Senat je zope.t na kratko odklonil tri pred loge za povišano obdavčenje voj nega profita
Senator liollis je predlagal, da se obdavči vojni profit višje in ae črto novu točka finančnega odse ka, ki obdavčuje navadni nadprofit in prinaša davčni blagajni le >1428,0000,0000. Predlog je bil od. klonjen s 57 glasovi proti 12.
Senator La Follette je predla gal, da ob obdavčijo vojni profit s šestdesetimi odstotki, kar bi pri neslo davČUi blagajni $1,8000,000-000. Predlog je bil odklonjen. Za predlog je glasovalo 18 senator jev, proti pa 50.
Senator Hollis je predlagal r.aj nižji odstotek za splošno ohdav čenje vojnegu (profita. Predlagal je le petdeset odstotkov. Tudi tu predlog je bil odklonjen.
Proti predlogu je bilo oddanih 52 glasov in zu predlog le 18.
fr> tem predlogom je takorekoč končal boj, da se uvede splošen odstotek za oibduvčenje vojnegn profitu. Senntorji, ki zagovarjajo načelo, da obdavčijo vojni profit visoko, bodo sedaj predlagali, da se vojni profit obdavči atopnjeva je po naraščajoči lestvici. Finan čni odsek pa meni, da bo predlo gu xprejeta, kot je bila predlo žena.
Senator Kenyon je dobro zadel proiftarje^
"Ali je kongrea upravičen in izvrši-avojo dolžnost, ie vsome te
te vsote, ki so določene v predlo gl?" je vprnsad senator. "ASi je predloga ie dosegla mejo, du se dotilyi bi/nisn? Če jo je dosegla, potem pe gremo dalje."
Dejal js, če smo dosegli mejo, bo teško prepričati ameriško ljud stvo, da je to resnica, poaebno če vpoštevamn ogromna bogastva korporacij, ki so se stekala in se še stekajo k njim. Du Pont Pow der komp. je v letu lftlS napra vila >W,5ifi2,075 profita, v letu 1016 pu znašu njen profit $82,107 600, ali 126 odstotkov od njenega navadnega kapitalu.
"Ali mislite, da bo nam ljud stvo verjelo, da uničimo Dupont Powder kompanijo, če ji pustimo 50 odstotkov profita od njenega navadnega kapitala," je zopet vprašal senator Kenyon. "O, ka-ko uOyi'duHeni bodo ljudje, ki pla čujejo davek od kave, čaja lu sladkorju," je pristavil senator satirično in nadaljeval resno: "Predsednik, ki nživa zaupanje in je dobro poučen, skuša dobiti davek iz, profitarstva. Oe Dupont komtpanlja z njenim ogromnim dobičkom lahko reče ljudstvu, če
Organizirano de-
lavsho in sve-■ lovna vojna.
BRITBKO STROKOVNO ORGANIZIRANO DELAV8TVO PRIPOROČA REFORME
Zlato in srebro državi, priporoča ruski duhoven. — Avstralija oatane najbrž pri prostovoljcih.
Na Španskem ieMonarhislična bila proglašena protirevoliici|a republika. ponesrečila.
----1 " • fv v caiai iriiau Ui/IJIvaflll lonnu ■ vvw	-»
^•oi dragi, auipak ves nsrod nsm ti vstaviš profit, bomo ostu
UjClobnkf-Ui,,,	amsjs*** . .mI! I.ImmS.i 0 A/l II a SmatO V f«di l.ih
jJMtfohokejiim zanimanjem
WfclO sle Mi | vašemu delH. " ns>. /drniivje VSO, J* U ,0VttH* >»rate, 'oiM-otili vsi pravi Američu-
"ojemli prvit- za avo-i
"MnOM
vili biznis, tedaj imate v Beli hiši moža, ki bo to preprečil."
PRVA STAVKA VA OLJNIM POLJU DOBLJENA.
it**** SVHa "" obrnjene na p v nekem posebnem
' Oklahoma Oitjr, Okla. — De
lovci na oljnem polju so zmagali l^nrm po<*ennrni v prvi stavki. Sinclair Oil and ™jski svrihode. BojOe* kompanija je priasnala svo na to, ker ne dokaže-1 jim :tf>0 delavcem povišanje me ljudem, da nte dobri zde za 15 od.totkov. Izvzeti so le da sic tudi možje.'čistilci, ki d<rhe $160 mesečno.
'	IM iltkah ostati I	--
"»V**1 N>ravite zaiPOtTNA VRBOA UKRADENA vfcoko iat,T% ho
£•■1» živeti in vpjete .j huj^^ Mioh — Vladni in
" Aiotrike nov Javorjev , železniški detektivi preiskujejo
' *
Chicago, HI. — O veliki moči in naraačanju strokovno organi • ziranegu delavstva v Veliki Bri -taniji nam pripoveduje poročilo, ki je ravnokar zagledalo beli dan.
Najvažnejše vprašanje je živilska kriza, ki ugroža delavstvo.
"Poročilo pravi, da se mora narod zaveduti, da preskrtiuje delavce z živilskimi potrebščinami, če ne bo po vojni revolucija, ko se razpusti ogromna vojaška naprava. Poročilo zahteva, da se vsako sporno vprašanje reši po -torn pogajanja, du ne pride do in-duotrijalnega boja. Navaja tudi vzroke za podražitev iivil in priporoča, da farmarji vsega sveta producirajo več produkta in da se zniža profit, da delavci luhko dobe živila po nizki ceni.
'Poročilo se bavi tudi z nastavljanjem vojakov in pomorščakov po končani vojni in stališčem žene, ki ga danes zavzema v industriji. Jezik poročila je trd in ne-izprosen, če bodo priporočila »pre jeta, pa pokaže bodočnost.
'Na zborovanju vojaških in de-lav ski h delegatov v Minska . na Ruskem je govoril tudi nek duhoven JelaAftenjev. Priporočal je, da vse zlato iu srebro — krtže, kupe, kelihe in druge predmete, ki jih rabijo pri cerkvenih <abrc dih, izroče državi in jih nadome s t ijo iz Železa in less. Svilo, žs met m dragocene čiipke. je trebs nadomestiti, z nsvadnim blagom. Duhoven je povdarjal, če bi sc Krist vrnil nu zemljo, da bi obso. dil bogastvo cerkve. Zbor je spre-jed njegov govor in sklenil da ga natisnejo in razširijo med ljud-atvom..
Nekateri sodijo, da uvedejo v Avstraliji uplošno vojaško dolž -nost, ker so jo uvedli v Združenih državah in Kanadi. Zadnje avten-tično poročilo iz Avstralije pravi, da se je ministrski predsednik Hughes izjsvil, da v Avstraliji nc uvedejo splošne vojaške dolfcnoati ampak da bo vlada skušala dobiti vsak mesec 7,000 prostovoljcev. Ko je hil v jeseni 1016 predlog za splošno vojaško dolžnost nu splo-šnem glasovanju, je bil z večino odklonjen.
Frederick von Fslkenheng, hi-vajo* v Philadelphiji, prerokuje, da izbruhne revolucija v Nemčiji v šestih mesecih. Vrnil se je rs v -nokur iz Nemčije, kjer je prebil 18 mesecev. FaAkenberg trdi, da so nemški delavci siti vojne, poaebno v rdeči Salreoniji. Hvobodu govora m časopisja je zelo omeje-na, kar še bolj širi nezadovoljnost med delsvci.
Preden je kongres delavskih in vojaških delegatov v Iluslji zs -ključil svoje zasedsnje, je izvol.', Kari Liebknechts in Friderik Ad lerjs častnim članom. Oficijelna Nemčijs preganja Liebknechts, Aldler je ps obsojen ns smrt, »;er je ustrelil svstrijskega ministr-skega predsednika grofa Stuer-ghks.
REVOLUCIJA JE BILA UDU &ENA V KRVI.
Ali Alfonzov prestol vadrii prihodnji ljudski naval?
Perpignan, Francija. (Po polti.) — Resnica o dogodkih na španskem je pričela zdsj priha -jati v svet.	»
Iz Mudrkia so smele v avet le take brzojavke, ki so prikazovale dogodke v optimistični luči vlade.
Ministrski predsednik Dato je poročul svetu, da so hipne stsvke združene z iagmli v Barceloni hitro potlučill. Cenzor ni dovolil v brzojavki besede "revolucija".
V	Španiji je bilu revolucijo, ki še z<luj tli kot iskrica, ki ae vsaK trenotek lahko spremeni v požar. Politični beguni, ki prihajajo sem poročajo, da so v tueatu meit proglasili republiko.
Na mnogih mestih so zg. edil« barikade in vršili so se krvsvi poulični boji. Vladi ie je posrečile po krvavih bojih, ki so aa nn nekaterih kra jili razvili v pravo bit-ko, potlačiti ljudsko gibanje v po-tokih krvi, ki je imelo namen, da odpravi monarhijo.
V	ulicah Sabadella je polk in • fanterije z dvema baterijama napadel ljudstvo. Bitka je trsjala ve« dan in vojaki so morali z ua • skokom jemati barikade, katerih je bilo najmanj eu ducat.
V	Barceloni so nu Paseo de Ura-eiui streljali s strojnimi puškami rta ljudatvo. Cesta, ki pripada med najkrasnejše v Barceloni, je v razvalinah, ljudstvo je branilo hišo za hišo ln vojaštvo je z dliiu. mitom razstreljevalo hiše, ds jili je lahko osvojilo.
V	Madridu so (bile velike demon-straelje pred Puerto del Sol hi drugod. Konjenica je z golimi salhljami naskočila demonstrante in jih razgrnila po Ijwterit boju. V neki-največji ječi so politični ujetniki premagali »trase in po hc gnili. Vloda na slepo zapira socialiste in reipublikatirc.
V nekaterih krajih so vojaki o čift no simtpatfoirali z ljudstvom, kljub temu je vstaja ponesrečila zn sedaj, ki pa ni mrtva za vedno. Alfonzov prestol težko obstane po prihodnji revoluciji.
Med beguni, ki ao pribežali aem, je tudi Alejandro l^erron, član žpanske^s parlamenta in vodju radikolcev.
BRAT BIVftBO* OARJA V BA-PORU.
Ruska republika je trdnejša kot kedaj preje.
I liondon, 5. aept. — Iz Petrogradu poročajo, da je ukazala provizorična vlada zapreti veli-iega kneza Mihaela Aleksandro-vfcča in njegovo Ženo; veliki knez Mmitrij Pavlovič je tudi aaprt. Vsi trije so obdolženi zveze z nto-nsrhistlčno zaroto, katero je začasna vlada odkrila pred enim te-dnom v Moskvi. Zarota ima svoje aredii^c v bližini Petrograda, kjer se nahajajo bogata letovišča ruske aristokracije.
Veliki knez Mihael, 'brat biv-šega oarja, je pred vojno Mval ua Angleškem, ker ga je car Nikolaj mrzil zaradi njegove mof-ganatlčne (pleliejske) žene. Ko e izbruhnila vojna, je prišel v iusijo in ear mu je podelil nazaj vsa »prejšnja dostojanstva na dvo-ru. Njemu je car tudi aapustil pre stol, ko so gs revoluclnsrji prisilil na odipoved in Mihael je ta-trat izjavil, da sprejme prestol e pod pogojem, ako se za to izreče ljudstvo z večino glasov. Dejstvo, da se Je Mihael zdaj p rid ril-1 zaratnUkemu gibanju Je vae. ukor pokopalo nade monarhi-stov, da bi Rusija Ae kdnj imela carja; ua drugi strani Je ipa repu-blika bolj utrjena kukor je bila kdaj izza revolucije. Mogoče je Mihael sam spoznat, da mu ljudstvo ne bo nikdar pislelilo krone, )s jc hotel poskusiti s protlrevo-učijo. Nekega dne se morda sni-ce s svojim ljubim "bratom" v Sibiriji, kamor spada vsa carska sodrga.
STRAH PRBD VISLICAMI JB BANDITU RAZVEZAL JBZIK.
MJESAJUIKI POMOČNIKI SO IZ V O/EV ALI FRttNANJE ORGANIZACIJE
■ Gmajno zaupanje na kakaen nsvWi je izgininnla f>o
n,,<l v vuki, bitko	' ^^
i" I'-, g v
•u V vam - j št nn vreča, ki je bila naslovljena a^ .„	in v»-1 ns banko v IIMlado!u in v kateri
je bilo od 6,000 do $17.000
Paoria, HI. — Mesarski pomoč, uiki in messmki mojstri |>'»d pisali pogodbo. Delodajalci pri • [znsjo organizacijo io pomm-nlki dobe t*i 10 do lf» odstotkov povišano mezdo. Pogodb« velja /« Lest mesecev in pri/sdetih jc usd
200 delsv ev
KAKŠNO STAUSCE ZAVZB MA OOMIPBBB NAPRAM
VOJNI?
Jamaatown, N. V. — Bemue Oompers, predsednik "Ameriške delavske federscije" je na kon-venci j i "Držsvne delavske fede racije" v daljšem govoru pojns nil, kakšno stališče zavzema glede vojne.
Hočemo demokracijo zo ljud stva v Nemčiji in Avstriji," je re kel Oompers. "Ne smemo odne bati, dokler Amerika ni varna Kudor Ih» imperializem na tleli tedaj Ishko rečemo z Orentom Zdaj sklenemo mir."
Povdorjal je, da ime zdsj kon gre« pravico napovedati vojno ln skloniti mir. Prepričsl st je tu di, ds smerišks vlsds zsvzeras človekoljubno in simpatično sts liAče nap rs m delsveem.
Povedal je tudi, Če bodo delsv |ei hodili pot, ki jo je zawnamovs la eksekutivs "AmerWie delsv iske federscije", ds ne tisprsvijo j |M»izktasa vzeti pravice in svobode delsveem,
BRIVSKI POMOČNIKI SO DO SEOU POVIŠANJE MEZDE
Nemci delajo priprave za umi-kan|e.
NEURADNO POROČAJO, DA JE PADEL SV. OABRIBL.
Padec Rige še no ugroto Petrograda; Rusi so razstrelili ri ško utrdbe.
London, 5. aept. r~ ilovssovs časnikarnks agejiturs javlja is HaacŠmuieka, Belgija, da caj>u • ščajo civilisti dvesto štkriijaAkih milj ozemlja za nemško fronto v zapadni Flandriji. iNeuicl pričo-kujejo izprazhitev te .pokrajine in njihove vojaške idilasti so ukazale preblvalstivus da se preseli v varnejše kraje tatočno Belgije
Pokrajina, katero je silovita atvglefcka kauonada spremenila v "smrtni psa'" iu katero bodo Nemci vsled tegs prisiljeni ustaviti, leši od Wervics do Courtroi-ja na jugu, od Oourtraija do Thourouta na vzhodu, od Tltou • route do DUtnunda na severu ln od zadnjega mesta do Wefvjea na zaimdu. Nemški vojni stan javlja, da angleško bombardiranje v tej pokrajini že prekaša "vrhunec si. lovltostl".
Bombardiranju te vmte so vselej sledili umpadi pehote ln odhod civilnega prebivalstva Je xname • nje, da Nemci pričakujejo novo o-fenzivo, kateri ne bodo /lepa ko*. Selitev prebivalstva h mesta Rou-lers, kl jc iinliako v sredini oxiiu-(Dalje na :i. str., 1. kol.)
VESTI
^^JI SO DOiSOU VLAK JE UBIL SEDEM OSEB
^ **tt ITRAJKA	_
Aberdeen, Md. — Delavci, ki so
"•»i v;
*d - Dflodejalei'«! trgat psrodišnike, so se z vo-n"v»» mezdno lestvi.!t,,m peljsli ns delo. Ns križi*'-« H prvim novem- je itdsril vlsk s tsko alio v voz, J" dolarjev zo osem- da ga je zdrobil na kose in »edem oeefc je obleialo mrtvih.
Dene« lepo in htednejše vreme Iv illinoisu j jugozsps^ni vetrovi ae Spremene v aeverne
Hoinčni vzh«si oh S o. m. i sohvčai zahod rdi « IM p m.
' Denver, Oolo — Organizirani brivski pomočniki imsjo «»d «dsj n« teden $1* in «0 odstotkov ns^l 010 prejemkhv. Ob nedeljah so brivnlee zafrte, v soboto Jih /s-| p i o r4> detetih zvečer.
Preje so 44Mvell $1* na teden m iA odstotkov nsd prejem-| kov. Bri v n iee m bile zsprte le ns premike, ki «» priznsni «sf dr-i žave.
Ohloago, 111. — Strah pred vislicami je Walter Oliver Therla -nu, kl se je udeležil rirpurakegn napada pred tovarno Winslow tros. odveza) Jezik, du je napra-il obširno izpoved. TiheriiMis oo privedli a njegovo Ženo Iz WcHsvllla, Kans., v Clil. cago. Pri njem so našli še $1,926.
Therlen je Igpovedal, da »e je fte dva dni pred ropom hotel iz-motati Iz afere, ker m« je bal, du pride do streljanja, ki gu ue lju-i»l, Toda Wheed, vodja tolpe, mu e zagrozil, da ga spravi s pots. Preostalo mu ni druzega, kot da se uda v svojo usodo in sodeluje pri ropu
Bil je kuhar ln ui nikdar lavr šil v svojem življenju hndodcK* stva, dokler se ui *«'»eJ /. Whee • dom. Wheed je vedel, da poln huje denar in predlagal mu Jr, da se udeleži ropa. Privolil je. ker Je upal, da pride nn ta način do denarja.
Pri roparskem napadu, pri ka tereni sta bila umorjene uslutben es ekspresne družbe, je Therlen nosil vreče z densrjem in vodil ovtomobil, ko so poskskali nsnj njegovi tovariši. Nsjprvo so se ustavili pri Modesto Aeeiiltu, gro-eeristii iu očetu bsmlita. /sme-n j al i so klobuke s kepami m sc preskrtrell s sukshcem in vrečoml iz papirja, da lahko razdele detisf med s Oho Odreeesie lovske puške so tudi pustili v prodajalni Od tukaj so se odpeljali k l*ni Za • rrto, sinhhi AWcnlts Tuksj so razdelili denar ^	Vsskdo jc dnldl $2^00, vodja Wheed (ia še posetiej $fi<fO
gOOti je dobil 1'hsrles Bentoti, ki je Izdelal načrt.' '
Kasne ji sta se od pel je I s The I rtsn io njegova soprogs k ojertim stsrlftetii us farmo v Ks»«s* Tsm so prijeli detektivi zskonsko dve. jieo.
Zdsj mi zaprli tudi sorodnike J Aseults. t'ida njegs še nioisjo
NAPAD LBTALOBV IN FO« TAPUAČE NA ANOLUO, ,
London 0. »ept, — OfioHelno naznanjajo, da je bUo ainoši pri letalskem napad« enajit ooeh u.
hitih In 63 ranjenih. Nekega le-taloa so nbill na tla pri nooau.
So vratna poUpljača je obstreljevala Scarborough nnau angleškem obrelj«. Od Urideoet oi* danih strelov je polovica krogel priletela aa suho, tri oeebe oo a-' bite ln pet Je ran Jan Ih, Material, aa Škoda Je majhna.
FRANCOSKE , (JETE ODBITE
London, ft. aept. — Bolgarsko ofiotjelno poročilo naznanja, da oo bilo franooeke šote odbite • blizo Bratondola Srbi oo napadli velikimi izgubami v pondeijek pri Dobrempolje. Naped je kon del aanje a krvavim porazom
VLADA PRBSKUJE 0ASO PISJB.
Washington, d. 0. ft. aapt. — Juotitei department preiskuje članke, kometarje, dopise aem iklh oooialiotttoJh in drugih U stov, magMlnov in rane brošu re in knjiMoe takotvanih mirov nih drušb in svoi,
Po izjavi nekaterih urednikov ni delaš tea ko pritoo f obtožba mi. Ma stotine člankov v politi finih listih ia magaoinih je Mlo predloženih urednikom, da aodtjo o njih. Oe pride do obtolbe, je ae veda odvisno od vsebino v-članku
STAVKA PJU MBS ABAK I
TVRDKI.
Hpalding, Anglija, ft, »ept — 1 George Thompson, ki Je vsled p" hleps po dobičku prodsjsl krom-pir po višji ceni, kot je ps dolo-I šil vlsdni kotroier šivil, je l»il 'ls nes kmmovsn s globo #27.WW
City, Ml ft, V podjetju mesarske tvrdke On. Oshy M i ostavka) o tri sto delav eev Strajkarji eoktavejo osem umi delavnik
ZAVBZNIKI SO DOBILI NOVO POSOJILO
Washington, D C ft sept. — Francija ta Anglija »ta dobili pa 1100,000,000. posojila Po»ojtle zaveznikom znate do »odej W.JM. 400.000	.
i Veliko Britanijo je doMle 91,• 106,000,000, Francija 1610,000,. 000, Basi J s |27ft.000,000, Italijs $900,000,000, Belgija $53,400. ,000 ta Srbt j s $r»,000,000.
PROSVETA
CLAttLO SLOVENSKE WAROQWl PODPOIWC JEPltq
ILOVPflKK KAEOPtra POPPOKMK JRDtfOT»
Ceaa ofiMor po dogOTorm. Rokoptal aa aa miajo.
Maroialna: Zadlnjeaa driava (izvaa M.M m pol lata In 7 be aa tri mm**; Cktmgo la
h.U aa pol UU, 11.18 u tri UMM.
ia Canada M an hie, tv# $4.W M HHPp
NmI*v Mr m, kar laa iM MT S La Zu5CAVETAW
in žena. Kolikor centov pojde za indirekten davek na življenske potrebščine, za toliko centov bo družina imela manj kruha in drugih živil Kapitalisti imajo tudi navado, če vlada naloži en cent nedirektnega davka, da vzamejo dva in tudi tri, ker izvrše neradi tudi dozdevno delo zastonj. Nedirektni davek bo pomnožil trpljenje delavske družine in nastala bo podhranitev.
Tako nedirekten davek slabi tudi obrambno moč države, kajti občeznana je tajnost, da podhranjeni otroci nikdar ne vzrastejo krepki brambovci. Država škoduje z nedirektnim davkom sama sebi.
"THE ENLIGHTENMENT*
„f thr SltT—lt Mati—al
Iaaaad daily sxeapt Sun Ay and Holidays.
DOPISI.
Advertising nt« oa agraensat
Sabnrtptiaai United Ruta« (axeapt Chicago) aad Caaada M pav year; Ckktfo aad foreign countries, $4-60 par jaar.
"PROSVETA"
Sa. Lswadsla Atmm, CI
pr.
Datum v okUpanju 1, dm vam l»rmrofasmo, da — vam na ustavi lUt
(Augusta 31-17) polag vaiaga imana naalov* pamanl, da vam j« a tam dnavom potakla narocina.
in
Ponovit* jo
KDO JE NEVAREN VLADI?
Industrijalni knezi zahtevajo, da vlada z močno roko udari organizacijo industrijalnih delavcev (I. W. W.) in kapitalistično časopisje povdarja to zahtevo z velikim pa-tosopL Kaj to pomeni? Organizacija industrijalnih delavcev je postala nevarna interesom industrijalnih knezov in od tukaj,prihaja zahteva, da jo je treba zatreti.
Pred nekaj leti niso industrijalni knezi zahtevali, da je treba I. W. W. uničiti. Takrat je divjal boj med Ameriško delavsko federacijo in organizacijo industrijalnih delavcev. Ta boj se je vršil v Spokanu, St. Diegu, Can-tonu, Lawrencu, Ruttu, Miamiju, Globu in v drugih mestih. Kapitalistično časopisje je lepo molčalo in industrijalni knezi so si od veselja mencali roke, ko so videli, da se delavci bojujejo med seboj.
Zdaj so se časi spremenili. • Organizacija industrijalnih delavcev je postala precej močna in nastopa proti interesom industrijalnih knezov. Če bi se delavci še danes bojevalf med seboj, bi bili industrijalni knezi prav zadovoljni z organizacijo industrijalnih delavcev in še sanjali bi ne o tem, da je treba organizacijo industrijalnih delavcev zrušiti. )
če smo pošteni in odkritosrčni, moramo priznati, da organizacija industrijalnih delavcev ni nevarna državi v sedanjih časih, pač pa so nevarni nekteri industrijalni knezi, ki dajo toliko za obstoječe zakone kot za lanski sneg. Nevarni so kapitalistični profitarji, ki iz lakomnosti po večjem dobičku zahtevajo, da naj bodo suspendirani ob času vojne vsi zakoni za varstvo delavcev, žen in otrok, da bodo k nagromadenim miljonom ložje nakupičili nove miljone. Od tukaj prihaja nevarnost in ne od izstradanih siromakov, ki so organizirani v organizaciji industrijalnih delavcev.
Anarhist, ki se oblači v frak in cilinder in razpolaga z miljoni, je vedno bolj nevaren kot pa anarhist v družabnih nižinah. Demokraciji in napredku so nevarni anarhisti, ki nosijo blesteče briljante in diamante in imajo v svojih blagajnah nakopičene miljone. Na razpolago imajo močno časopisje, ki zastruplja javno mnenje in udriha po poslancih v postavodajnih zborih, ki se ne pokoravajo njih željam.
Anarhist, ki živi v palači in ima industrijalno žezlo, s katerim vlada tisoče in tisoče delavcev, je zakrinkan sovražnik svobode in nevaren je vsem zagovornikom prave demokracije.
Kadar bo vlada pograbila z močno pestjo anarhista, ki jc gospodar nad miljoni dolarjev, in ga prisilila, da vravna vse svoje delo po obstoječih zakonih, tedaj izgine sam od sebe anarhizem v družabnih nižinah.
Point Richmond, Gol. — Tukflj-anje delavske razmere ao tu iste kot povsod. Plača pa je odvisna od delavca. Delamo osem ur na dan in sedem dni v tednu. Draginja postaja vsak dan večja, plača jo pa vedno enaka. Valed tega je jako težko v tem času preživljati družino, za samec so še nekako lažje razmere.
Večina tukajšnjih delavcev jc vpoalenih pri Standard Oil Co., katera dela sedaj velikanske do • hiške, toda kljub temu ne zbulj-sajo platče svojim delavcem. Na stavko pa ni misliti, ker niso delavci složni.
• Pred kratkim sem bil v San Francisco, kjer je sedaj stavka t|-lične električne železnice. Radoveden sem <bil, kaki so dotični lju -dje, katere navadno imenujejo razredno zavedni delavci 'skebe'. Ti so v resnici iz vrže k človeške družbe. Družba jih je dobila iz ve«č vzhodnih m«t. Toda pomnili bodo dobro, kdaj so prišli na zapadno obal. Radi tega poživljam pl. Oajžlo, da bolje ipazi, da ne bodo te vrste delavei ihodili za -vednim delavcem odtrga vati kruha ir. ust. Raje naj jih pošlje v strelske jarke so menda jako ifooje viti, prej naj jih pa še ddbro o -gajžia. Tukajšnjim mladeničem naj pa pošlje en ducat soltačnih rož, da se bodo postavili n njimi.
Eden iz belokranjskih Poljan.
KDO BO TRPEL?
lictne dohodke John D. Rockefellerja cenijo od pet in dvajset do petdeset miljonov na leto. Kdo bo trpel, če kongres sklene, da morajo vsi, ki imajo nad dva mi-ljona dolarjev letnih dohodkov plačati osemdeset odstotkov davka? Nihče drugi kot gospodje, ki imajo tako visoko dohodke.
Trpljenje teh gospodov ne bo veliko. Živeli bodo lahko šc v palačah, pohajali v zimska in letna letovišča. Njih soproge in hčerke ae bodo še žarile v briljantih in diamantih.
Terre Haute, Ind. —• Življenske
razmere so v tej naselbini iate kot po vseh Združenih državah. Dela dosti, prihrankov malo. Kar se zasluži, se vse poralbi za življenje, ker so življenske potrebščine tako drage.
Ker nas delavce tukajšnja 11* varska druiba "ljubi", uam je priredila velik piknik. Dan je bil zelo krasen in po pravici rečeno ni primanjkovalo ničesar. Družba je najela vozove, e katerimi smo sc peljali od tovarne do veselil -nega proatora. Tega piknika ae je udeležilo precejšnje Število de-lavcev.
Toda ni treba misliti, da je tukaj Iholje kot je po drugih! krajih. Družba nas istotako izkorišča, in da nameče peska delavcem v odi, je priredila .piknik. Mesto, da <bi nam (povišala plačo za par centov ua dan, pa raje priredi veselico. Seveda se najdejo potem nekateri, ki hvalijo družbo. Ampak to jc samo zvijača, katere se poslužujejo kapitalisti, da lažje zatirajo in izkoriščajo delaveč.
Pravega določenega časa za delo ni v tukajšnji tovarni. Nekate* ri gredo <bolj zgodaj v tovarno in začnejo delati; seveda potem tudi nekoliko več zaslužijo.
Poživljam rojake šlrom Amerike, da se naročajo na dnevnik "Prosveto", ker je to najboljši delavski dnevnik v Združenih državah.
Peter ZnldaiSUč.
S pota. — Ako se ne ipotlm, sem enkrat if nekaj malsga pisal o krompirjevi letini v državi Indiana in kako ae tudi prodaja. Ko sem potoval po državi Minnesoti, sem večkrat vidc4 rojake in druge ljudi a težko vrečo n« hrbtu. Radi ega aem pa minili, da tukaj ntora biti dobra letina aa krompir, ker ga ljndje tako spravljajo na a voj dom. Vendar se mi je pa videlo nekako nerazumljivo, r.a kaj da ljudje nosijo krompir v vrečah j dmnov, mesto da bi gn vozili. Ra-
di tega nem vprašal nekega roja-
Če ima človek dva miljona letnih dohodkih in plača k». J*	in ga pro-
osemdeset odstotkov davka od svojega dohodka, ostane j J^'^ n*j	tlTda
njemu še vedno štiri sto tisoč dolarjev. To je tako velika uenZ^ k^irja, ampak °plj*
vsota, da se Z njo izhaja brez vseh skrbi.	čo, ker brez te je zelo težsvno pre-
Kdo bo trpel, če nalože davek na kavo, sladkor, čajj^"11 * tPm letnem *seu. Ker j« pa
in druge žlvljenskc potrebščine? Miljonar, kateremu PT*®"** * ^sisii pi-X .iAArtAA« »4 a I«u 4 XI	1 * t. jačo na dom, mora vsakdo sam iti
ostane še $400,000 na leto, da jih potroši za svoje potrebe, |po njo .ploh
prav lahko prenese davek na življanske potrebščine. Njega verjeti ln nem začel premišljsviti
tak davek ne boli in mu ne neklada bremena. Najbolj bo ,n	*»kU»*;ka, da je to ja-
trpel delavec, družinski oče, ki zasluži od $500 do $C,oo k.°.	j*1"«
,. .	i i * r» i: u i a i, Ti . T . i dela v«« dan v rudniku ali tovar-
ah pa še manj na leto. Z nJim bodo trpeli njegovi otroci * prid« vt%	domov,
potem pa mora ae iti daleč po o -krepčilno /pijačo, ako jo hoče.
Valed tega ae nekateri zelo jeze m zabavljajo, toda pri tem ne pomislijo, da ao volilci sami krivi, da vladajo take razmere. Mesto da bi na volilni dan volili svoje delavske zaatopnike, pa raje volijo avoje izkoriščevalce. Veliko vo-lilcev je, kateri še ne vedo, 'katerega so volili in raje prodajo svoj glas za par smodk ali za kako drugo stvar, mesto da bi volili po svoji razsodnosti.
Delavci bodo vedno izkoriščani, dokler ne toodo volili svojih delavskih kandidatov. Da se bodo delavske razmere izboljšale, m aro jo vsi delavci na voliLni dan kot en mož atopiti na volišče in vsi soglasno voliti delavske zastopnike m a tem bo ovržen danaAnji kri -vični kapitalistični sistem. Prej pa ne ibo. Toda marsikateri pravi, ja kaj bo delavec naredil proti vsemcjgočnemu kapitalu, kaj se bo tele bodld z bikom. Toda kdor premisli dobro, bo kanalu prišel do prepričanja, da se odpravijo te razmere, ni tre*>. nobenega prepira, nobene stavke ali izgre ov ,amtpak vsa ta stvar ae uredi prav mirno. Radi tega pozivi jeni vse delavce, da volijo na volilni dim svoje delavske zaatopnike in ne prodajajte svojih glasov za smodke ali kako drugo stvar, ka • tera je vredna k večjemu par con tov. Vaš glas je vreden na tisoče dolarjev, ker pripomore do delav ske zmage.
Zato se je pa treba pripravljati in vsled tega je potrebno, da se pridno naročate ua delavske ča sopise kot ata "Prosveta" in "Proletarec" in jHi razširjate. Kdor pridno prebira delavake ča sopise, se a tem izobrazuje, kajti izobrazim je zelo potrebna zn de lavce, ker spotenfc, kaj jo delav atvo in kaj je kapitalizem. Spo zna, kako nesramno izkorišča ka-pitalizetm delavstvo.
Ko sem bil ma potovanju po Minnesoti sem opazil kako kapi t a listi*" ni podrepniki prepovedu jejo in zabranjujejo agitirati za delavske časopise ali za kako delavako organizacijo. Pri tem se posLužujejo vaeh traogočih ared -stev, postavnih in nepostavnih. Radi tega sem se moral tudi ogi bati pred družbenimi berili, sieer bi moral gotovo iti za omrežje de lati pokoro za nekaj časa. Od marsikaterega sem slišal, da ni-sem varen, ker nasprotniki delav akihi organizacij in sploh delav ske izobrazb dobro vedo, da je Ust "Prosveta" sovražen kapita Matičnemu izkoriščevanju * delav -atva. Nekateri nezavedni ljudje so me Ostro obsojali in mi tudi •grozili in radi tega aem se pa raje umaknil iz Mmnesote in šc! za nekaj čana v Indiano.
Zahvaljujem se vsem prsv lepo, kateri so m» šli na roko in me pri jazno sprejeli in postregli. Za hvaljujem se še posebno onim, kateri so mi razik&zali slovensko naselbino. Hvala tudi onim, ki so mi povedali marsikatero kislo. Toda-to mo nič ne boli in se Že prestane, saj je še Kristus pre -stal, kateri je vsega mogočen, pa bi jaz uen prestal, ker si ne morem pomagati. Zelo todko aem zapustil prijazno mento Biwabik kjer imam nekaj dobrih prijateljev in znsnccv. Toda moral sem ae po-aloviti in odriniti proti Dnluthu.
Da tega mesta ni bila vožnja ntf kaj prijetna. Nisem ac mogel spoznati, v katero smer da se peljemo, ker smo se nekaj časa vomli naprej in potem zopet nazaj. Vendar smo ae srečno pripeljali v Duluth.
Vožnja is Dulutha proti Ohicagi je bila pa že bolj prijetna. Ko sem vstopil v vlak, je bilo že skoro vne zasedeno. — Nedaleč od Dulutha na neki postaji prileti neka dražestna cvet k s v vot. Ne-kaj <časa ogleduje ne vse at rani, kje bi bil kak prazen prostor,, leda na njeno veliko ialost — meni pa v veliko veselje — je bUo vae zanedesio, adkio p H meni je Ml Še proetor prašen zs eno osebo Nekaj faaa premiiljaje sli bi as
dls poleg mene sli ue. Jaz ae« »; pa mislil, rada sli nerada, mora; se vsesti, ako hočeš sedeti. Ven-dar ae koušno vsode poleg inane
in jaz sem se jo skoro bsl, ker je rfledsle neksko nejevoljno. Če« neksj pogledam na aro in ona me takoj vpraša: What time ia it T" Nato pa vzdihne ki vpra-šs, sko ni js meno, kedsj dn pri-de vlak v Chicago. Jaz aem ji takoj povedal, da šele ob deveti uri zjutraj. tem je pa tako globoko vzdihnili, da sera se skoro pre-strsšll, in reWs, "oh. celih pet-nsjst ur se bom morala voziti!" Seveda sem ji pritrdil. Kaka je bilo vožnjo in kako sva se vozila, ne bom pravil, tnspak samo toliko povem, da je Čas tako hitro mi nul, da niaem verjel sprevodniku, ko je začel klicati: "Chicago." Ker aem se pa prepričal na lastne oči, aem se moral posloviti in vdati v gnado bodjo. Toda i§ prijetne vožnje ne bon kmalu pozabil. Do-bro vem, ko bi pl. Osjlžls vedel za vae podrobnosti, da bi takoj poletel k nji in jo pregovoril. Ravno vsled tega pa raje molčim.
Jjouis Za krajše k.
O jetrih.
Jetra so največja žleza v nušem telesu m tefatajo 2>/2 funta. Jetra itnajo nenavadno veliko krvi; več kakor ena osmina vseh najmanjših krvnih eevi se steka v jetrih. Aka bi odrezali za en kubični centimeter jeterne »novi in njene krvne cevi položili tesno drugo ob drugo m jih razprostrli na primer po našem ftasopisu, tedaj bi z njimi pokrili najmanj šest kolon liata. Vsa kri, ki prihaja od sten želodčne Črevesne cevi in ki prinaša telesnim atanicam sveže re-dilne snovi, teče najprej skozi jetra. Jetra imajo potemtakem zelo viažno nalogo v našem telesu.
Predvsem ao jetra delavniea za žolč. Staniče jeter izdeujejo žolč, ki ae izteka po iztočnih ceveh jeter v čreva ali* pa s enabira v žol-čnem mehurju, ki je pod jetri. Zelo umestno in koristno bi bilo, da se vsak nn lastne oči prepriča, ka ko leže jetra, žolčni mehur," njiju iztočni oevi in čreva. O tem se vsakda lahko pouči pri mesarju, kadar kolie prešiču, ali f>u doma, kadar ae kolje perutnina. Žolč je rujavkasto zelena tekočina, ki jo izločujejo jetra vsak dan pribliiž no 800 do 1000 kubičnih centimetrov. Žolč dobiva svojo barvo od takozvnnih žolčnlh barvilnih snovi, ki so v njem. Te barvilne snovi niso nič drugega kakor umazane pene, ki nastajajo pri odmrtju rdečih krvnih telesc bi kl jih jetra predelajo in čreva izločijo. V krvi neprestano odmirajo rdeča krvna telesca, ki se nadomeščajo z novimi; nova rdeča teleaca nastajajo v mozgu. Rdeče barvilne snovi odmirsjočih krvnih telesc predelajo jetrn in izločijo. Velik del železa, ki je v rdečih krvnih teleacih, ostaja v vrancoh, ker se porabi zs novo krvms telesca.
Ksdsr ne morejo predelane jetrne snovi skozi Iztočne eevi v jetra, tedaj zaidejo žolčne barvilne anovi v kri in od tu v v »do. To opazujemo pri nekaterih boleznih na jetrih, n. pr. če zaide žolčni ks-men, ki ae nsreja v vnetem žolč-nem mcflinrju v iztočno cev jeter in jo zajezi. Ali če oteče jo jetra, kakor na prktser pri raku, tedaj skHtt eteWim iztočno jetrno cev. Tudi pri močnem črevesnem ksta-ru se primeri, ds se zamaši Iztočna jetrna eev, ako preide namreč vnetje črevesja ns iztočno eev, ld ae izteka vanj. V takem slučaju oteče složna koža tetočne eevi in ished ni prost. Pri ravnokar omenjenih slučajih nastopi zlatenica. ,ki ni bolezen aatna zase, temveč le spričuje, da jr iztočna jetrna eev zamašena, da ao zaradi tega prestopile žolčne barvilne snovi v kri, odkjer m ae zanesle po vaeh telesnih del Hi in tndi v kožo,
fcoH pa nima le umazanih pen kakor se lelodtne »smrtne anovi, ki ae izloča je jo, temveč ima tndi snovi, M so za prebavo največje važnosti. Teh »novi doslej še ne poz ns jo, ali akitijo, da ae v folč-nem mehurju, ker brez Žolča jc prebava nemogoča. Ako je Iztočna jetrna cev zamašena, tedaj ne pride žolč na tekočhlo v črevesje ln človek ne more prebavljati tolšče. Veliko tolšče oddaja potem nepre-Jnvljene s Mstom To je vedno,

»e izločuje tudi tf^ZW
Wit. le Side m "T**
*nano%t dogn.i^ 4e obilo drugih
»toe telo potr*bu7__ l«>rja. Mnogo Jf^0*® sladkorja v U t^T
Črevesje v** pnde e krvjo vred t m ohdrže ves g|adkor k £ spravijo. Kadar
f*j ga ticnemn organu.
potrebujejo nmojpo sladkor tr&fso v naiem tele« J jez zoper »szlifae strup, nabira M
»triip, s katerim Keuim,n„
val, ako se ji ta strup kn. Amonjak nastaja y lesu pii prebavi in prj vanju beljakovin. Jetra ne postajajo jedila z beljak« mi smrtonosna m itt8 črevesnih sten gre pred _ tra in prinaša amonjakT eam jeter, okolo katerih ho cevi s prav tenkimi atenan trne stanice prično Ioni: vsesavajo au predelajo v sečne snovfki s krvjo vred v ledvice. Seei vi izločujejo ledvice z vodo, Jetra uničujejo prav t kor amonijak vse dru«t tudi najmočnejše, ki prihaj zunaj v naše telo. Taki str nikotin (v tobaku), strihn« fin, kurare (strup, ki m južno ameriški divjaki v to so strupi, katerih množina prinaša smrt gram nikotina zadostuje, d» ti zajca, en mil igram je p< ti del teže vodene kaplji* kapljica telita 50 mi^n ko pridejo taki strupi s b črevesje, tedaj ne smejo noben način v našem tele .strupijena kri prkle do j .izsrkajo iz krvi strup in čijo. Da jetra čimprej m meljitejie uničujejo strupi, so tako močno prežeta s ki ;ko pa pride seveda prevelika žina strupa s krvjo v jet daj jetra ne morejo uničiti ga strupa, del strupa pride vjo v različne ude in slabi je, ki je r.a strupe posebno Ijivo. Tudi alkohol razd tra le deloma, ostali gre menjeti s krvjo do morgan, koholu trpe tudi jetrne st zato jc vsak pijanec bolni triih.
Jetra so tako velike važi naše zdravje, da je pot vsako bolezen na jetrih a nejše zdravniške pomoči bi kega odlašanja, ako nočen no k težko oškodovati zdravja.
SLOVENSKEVES
South Heights, Pa. - V
niči v Radghester, P*, i* Prank Slabetu, stanujoče«* kajšnji naselbini, žena. la je fitiri nedorasle otroke Žalujočemu moje nljwk sožalje.
Eg. Slabe, por<*"i Sitno
Gospa: No Anka, ali ni žo za v moje lase T
Arvka: Hom, toda J»* kam založila.
"Dandanes sev«ex»^| — je rekel krojač, ko jt vatlom pretepel.
. nI
' Žid: Jfvolite kupiti ^ flruber: - Mi r.. P«*
nočem nič dobiti
Žid:-O, PrCHim'J"
di take. Izvolite
LMTK1CA WW***1 a^roAavalec TruMl** *
poroeevw^. »	f i
JU. - Dopi" ****
pridhčen
0. Ansa
P« > protipost-v«v
či. Skl*P ** * f"r bora -
Ufk, Oolhawood. ^
plM j, oseben ; Hklep scje gl ^
__ Pozdrav!
Cliates.
kat

«kr



če kan kdo tstenleo. Dlsto je sive barve, ker ni temnih iolčnih barvilnih an«tf v njen ln je polno tottte
Da ni edina naloga jeter in nje- i ks Sffi snovi le predelaranje r šolč >	•
aa tekočMo, lo sledi le is tegs

itnl
Se o'I
ra
OBl 0
velja i«*0-zdravi
Lisfvtat, i***"" „„
požrtvovalno

rnsnila še Mi P*'
M
m
»ii na evropskem
1 bojišča.
brni
r^krijine, ne vritt BO* in
'	topov. Begum u
i. in okolice odhajajo v Večina prebivalcev v
Ija' aluti, da bodo Nemei aedaj začeti operirati proti Minsku.
44Novoje Vremje" zahteva re. votueionamega diktatorja z Železno roko, ki bo takoj ustavil markiranje Nemcev piloti Petro
zavah veleti Wilsutiov«»ga odg<> vora papežu Omenjeni list ibruha med drugim; Demokratteni prhi cip v Ameriki je nujgrša kurup-1 London
eija. Miljone dolarjev izdajo pri vaških predsedniških volitvah aa
k»ue ho bile tc demonstracije, brzojavka molči.
i
i«
r 4-iiu je odšla v kraje, ki *^zun.j 'smrtne zone';
i ^^ je šlo v UmM pev
ST. vxlHKlno. Namške obla-
■flTib.vile posebne vlake za
m-Mt m njihovo imetje.
■Sodnji naval
b«, vršil vsekakor od reke ftp do morja. Z visokih hribov na finskem grebenu, od )presa .hribov okrof Dixmunda gr-britiške baterije že nekaj dni mečejo točo težkih granat v
rmške linije. "T^wno so se po kratkem od-
(ru ponovili boji v Lomu, oed-
med razvalinami, kjer je bil
Uns. Kanadske čete so vče j pomaknile svojo sprednjo «r-250 jardov naprej na 600 jar-_,v široki črti vbližini St. F.liza-rtfae N« severni strani mesta so madčani Ae 300 jardov oddalje-i od glavnega trga. ftrfe, 5. «ept. —Vojni stan jav-t da so Nemci napadli bli«o urtelnV i izbranimi -četami, to-dosegli niso ničesar, imeli so velike izgube. Vahodno od Sa-pgmttnula ao francoske 'čete iZJ mile nenaden naipad na sovražno ii0 in v ljutem boju uničile hi floma ujele nemško poeadko, V rgonskem gozdu je bil tudi ua-4*«i francoski napad. Na levem rtfu Mase pri Verdunu «o Fran-ustavili tri nemške protina -
ft.de.	I *#«
Nemški avijatiki so včeraj ob -tli okoliše Calaisa, Dunkirka Naneya; niaterijatna škoda nI jla posebno velika, toda v Ca -lioti je bilo ubitih več civilistov, 'nneoski letalci so v aameno omhardirali .nemške postojanke Belgiji in Alzaciji z dobrim us. «bom. 15,000 kilogramov bomb Mo vrženih. Nemci so izgu li \veraj trinajst eroplanov. . Berlin čez London. 6. sept.—' topniško delovanje sovražnika v fltndriji, posebno med Lawge • kom in Warnetonom ter na-;rog Nieuporta, je že doseglo vr-inee silovitosti. Naokrojg Ypre-«o bili manjši spopadi, pri k« ■ ■ih hmo ujeli -nekaj Angležev, hjfajo noč jc sovražnik napa el sevenior.apadno stran Lensa ttfawo prodrl v naše linije, to i pozneje smo ga vngli nazaj, 'rtncor.i so naipadali v ftanupaniji i njihovi naskoki so bili .brez ko-iti. Severno od Verduna so bili opniški dvoboji. I V nedeljo ponoči so naši letalci Klali bombe na Calais in Dnn-N*. kjer je bilo fie v ponedeljek •paziti požare. Včeraj so pa le -ah mlriskali Dover, Chatham, Ferness in Ramsgate na obrc -ju Anglije. V /.rajnih bojih je ao« frainik izgubil devetnajst ero 4 planov in dva pritrjena balona.
Veit o padcu gore Bv. Oabriela.
5. sept. — Neuradno jav •
jajo.da so Italijani okupirali go-hi Sv (Jabriela, ki se nahaja se -*mo »si Uoriee in blizo Hv. Oore. Rim, 5. sept. — Vojni urad po-Na vsi soški fronti ao bili r"*r!'j ljuti topniški boji. Naši ^»lani ho bili zelo aktivni. V f ajini »nI Stelvia do gore na tirolski fronti so bili 1«'Pa<li med patruljami.
p*j*njo noč, ko je bilo ugodno je trideset italijanskih ero-r"nov «M»t obiskalo avstrijsko wnariAkobsz« Pulj v Istri in vr-ton bomb na vojaške Vadbe utrdbe in hojne ladje, ki »"wnne v Inki. Na več kra
gradu. Bolševiki (okstremoi paci. kupovanje glasov. Vsakdo, ki je
ftetl) se pa odprto vesele padca zvest monarhiji, je bil ie davno
prepričaj;, da ne mora Uoruurpi -rana čreda v severni Ameriki, ki ne potaplja v največji degradaciji, imeti mibenegu učinka na vojno v splošnem."
Rige, č«i, da prinese nemška zuta. ga kmalu mir.
Nemci Ui radi prehiteli umika, joče se ruske čete in vsled togs ao spravili svojo floto v zaliv Rige, od kjer sdaj bombardirajo vse obreaje. Rusko brodovje, ka^ga je bilo v zalivu, se je srečno umaknilo v Finski, zaliv za trdnjavo R^vad. ki so nahaja 175 milj proti severu, iz Helsingfoma javljajo, da-so Nemci prijeli ipulbirati mine, ki zapirajo pot v Finski zaliv; to bi pomenilo, da se pripravljajo za napad na Petrograd od morske strani.
Riga ni nudila Nemcem tako bogatega plena, kot so ga menda pričakovali. Civilno (prebivalstvo je zapustilo mesto že pred tremi tedni in odneslo seboj vse vrednostne atvfiTf. Stroje iz tovarn so odpeljali 11a varno ie leta 1915. ko so Nemci iprvič ugrožali Rigo.
Ruai ao ae umaknili devet milj..
Petrograd, 5. seipt. — Vojni stan javlja: Naše čete so »praznile mesto Rigo v pondeljek; pred odhodom so razstrelile fortifika • cije oh ustju Dvine in mostove čez reko. Umikanje se vrši v se-'vernoiztočno smer ob obrežju. Sovražno ibrodovje bombardira obrežje. V smeri od Ukdkula so Nemci včeraj nadaljevali prodiranje tproti cesti Valenrode-Pskov Proti večeru so se umaknile naše čete iz okoliša reke Veliki Jegel in sovražnik je prodrl trinajst vrst (okrog devet milj) proti Va-lenrodu, katerega je okupiral.
Angleške strokovne unije so ao-pet umaknile delegate aa stookholmako konferenco
Blackpool* Anglija, 5. sept. — Kongres .britiških strokovnih linij je včeraj zaključil 4 večino glasov, da ne pošlje zastopnikov na mednarodni delavski sestanek v Stockholm.
Irska konvencija v Balfaatu.
Dublin, lmka, 5. sept. — Iraka ustavodajna konvencija je zaključila du se preseli iz DufoLina, središča irskih protestantov, ki ao doslej trdovratno nuNfprot ovali avtonomiji. Vest iz. Belfasta, da je konvencija dobrodošla tamkaj in da bodo taniošnji Irci drage volje diskutirali o "šiome rulu", je zelo navdušila vso Lrsko.
aopet bombardiran ia araka,
Loudon, 5. sept. — Nemci so I včeraj /»»prt napadli Akiglijo s I pomočjo eroplanov. To je bil že tretji napad v zadnjih oseniinšti-rldeaetih urah. Napad je bil izvršen oli enajstih pouoči iu ie par sovražnih letalcev je doseglo londonsko predmestje na iztočni I strani, kamor je padlo nekaj i bomb. Do sdaj še ui poročila, du , bi bil k\lo nsmiveu ali ranjen.
Pri napadu 11a Sbwrues* in 1 Obatham v pondeljek so nemški letalei usmrtili 107 mornarjev iu šest civilistov; 8ti mornarjev je ranjenih. To je bil prvi uemški zračni napad na Chat ham, ki je eno največjih angleških prist a. niše z utrdlhami; leži 34 milj južno iztočno ml Londonu. Tradnu poročilo pravi, da so bombe zadele nekaj vojaških barak, toda pomoli niso prizadeti.
ViaaasvBsM a.
Potres podrl 300 hiš v Kolombijl.
(Waahington, 5. sept. — Državni oddelek je dobil poročilo, da je potres včeraj podrl 300 hiš v Bogot.i, glavnemu mestu republike Kolumbije v južni Ameriki. Bogota ima 50,00 prebivalcev. O i »gub i življenj ni iporočila.
'sijajno
* *ens je bilo opaziti velik po-" ™plani so se vrnili nepoško. «25'^ Wtoaptdogi po ^talcih in prottera«. ^•terijah AvstrOski letsl-' •'tali bombe v soboto pono-^ Planoto rtnrf fWrfo ln Ta • f . ^ IWenttt jltUa vel ranjencev v Holnišni-
V Berlinu praznujejo zmago".
Berlin čez London. 5. sept. — Oeneralni štab iporoča: Naše čete so vrgle Ruse čez reko Aa v Li-voniji. Sovražnik je iapraznil Di-naminde. Po dveh dneh boja je naša pehota ipod vodstvom gene -rala Hutiera zasedla od dveh strani -mesto Higo, ki je gorelo na več krajih. Naši izkušeni borilci so povsod štrli ruski odpor hi iprema-gali težktfče bojevanja v gozdeh in močvirju. Rusi so naglo osta-vili mostišče zapadno od Dvine in naše divizije .zdaj stoje pred ust-jen te reke. Ceste in pota, ki vo-djo v severnotztočno stran od Rige, so natlačene vojaštva, ki mar-šira noč in dam. Južno oil glavne ceate ln na obeh straneh reke Veliki Jegel so ruske čete srdito pro-tinapadale.z namenom, da zavarujejo oztplje umikajoče se 12. ru-ske armade. Bile so .premagane v vročem boju in naše čete so dose-gle cesto 11a več krajih. Ujeli mho nekaj tisoč Rusov in vplenili ITO toipov poleg velike množine dru -zega materijala. Bitka za Rigo je novo glo H j ozn o poglavje v zgodo vini naše armade
iRumunska fronta: .Južnoizto čno od Črnovic so avstro-ogrski polki zasedli hribe, ki so jih Rusi srdito i/ranili. Med Seretom in Moldavijo se nadaljuje živahno bojevanje. Blizo Munelula, sever nozapadno od Fokšaua je bilo odbitih več rusko-rumunsklh na. padov.
Amsterdam, -5. sept. — Po ve-steh iz Berlina je bil včeraj praa-nik v Berlinu vsled "sijsjne sms-ge" pri Rigi. 6ole so ibile zaprte in vse mesto jc bilo pokrito z zastavami. Kajzer je ukatzal razobesiti zastave v IVnsiji in Alzaciji LorenU. Obenem jc čestital armadi na riiki fronti, rekoč, da je zopet **1 lh»g pomagal nemškemu orožju."
Berlinsko časopisje fiiic v sve-čani^i izdajah, da je upacija Rige nov dokaz "nepremagljivo, sti" nemške armade.
Papeževa nota ja razveselila
Tnršijo.
. Amsterdam. — "Neue Freie Prcsse" na Dunaju prinaša intervju z turškim poslanikom Hu-sejn Hilmi pašo, ki pravi, da je zelo zadovoljen s papeževo mirovno noto iu da bo turška vlada po njegovem mnenju delala "z dušo ln telesom" r.a dosego papeševe inicijative.	' „
IT, jMija 1SOT r šrši DBaela.
GLAVNI tTANi SOM—aa BO. LAWNDAJLB A VB, OBUOAOO, ILLUiOia
omvm onaoBt Pr^M4aiki Joka VogrU, kes ItO, La Bali*, UL L Pošpr^U«d«tk: J. nraSkeviš, B. T. D. 4, bm a«, (Hm4, Ksm. U. PodpradMdatk: JoUi Kedsij. Naa Bata« a?s ** OkUago, ni Tajaikt Joka Verderkar, aroa *». LaerašaU Avs OkUags, UL ntafsjaik: Amtea J. Torbove«, P. O. Bes 1, ttw, Bl. SapUaUar: Joka Molok, 400a W, 11*1 Bt., Odsago, UL
MAOBOBM o Dan*: Jeie Ambran«, 161 box, Oaaoooburg, Pa. Pasi Bovgor, Til—let BW, U BaUo, UL P. 8. Tavohor, 67« Ahsay Ava, Hoekaprtag, „Wyo.
roBOTVl ODBBBi Aatos BrMt, 811—061 k Av«, Now Dstatk, Mlaa. Joao Badltek, bo« UI, Baltbtoa, Pa UmtoU PloMok, U6 b<vz, Bridgevlllo. Pa. Jašek MttOavUI, L. Box I, Wtllook, Fa. U. Pot rev lok, 16616 Halo Ava, 0olll»woo4, O.
•'1
KADITI TZLLKAH GIBAM. Uniako lad tla no
Ibjkna Oigara........... .10e
B. M. P. J. Oigara........lie
Cigar Oo. AURORA, MINN.

Napadi na "Vorwaerta" zaradi odobravanja Wllaonove noto.
Amsterdam. — Berlinski vse. nemški listi srdito napadajo socialistično glasilo "Vorwaerts", ki se deloma strinja z Wilsonovim od govorom papežu.
"Kreuzzetitung" piše, da hoče, jo nemški socialisti namenoma škoditi Nemčiji, ker drugače nc bi šli roko v roki z Wilsonom, "naj-Večjim sovražnikom Nemčije". ,
Samo za eden časak radosti.
pravi ona pesem. In to je resnica. Za vse one noči, katere si po ne • 01 ar nem zapravil v svojih mladih letih, ko si krnil zakon narave, moraš sedaj plačevati s tisoči dnevi žalosti. Oči niso 'bistre, lica so upala in bleda, slab si, izmučen iu ne ljubi se ti delati, splo>li si nesposoben za zahgvno živijo nje. :Ne izgubi nade ".I C VITO ZDRAV H/> ZA MOON'K" ti po vrne bistrost tvojih oči, rdečico v tvoju lica, niladeniško moč tvoje mu telesu ter tudi boljše zdravje.
.Pošljite še danes en dolar za en zavoj, aH pa 5 dolarjev/.u ti zavojev. iNaslov je: JUVITO LAB0 -RATORY, South Hill Branch 6, Pittsburgh, Pa.
F, J. Kor«, M. D., tBOt Bi. Olair Avo, UlorolMd, OUSk V«B DBNABBB lADBVB Of BTVABI, M M Me|a gL apravoogo »dboro la B. If, P. J. aaj 00 pošHJajs aa aaslevi
JOHN TBB3DBBBAB, If 66 Bo. Lswaiala Ava^ OMaafs, DL PBITOftBB BLBDB OBMBBAXMBA rOBOfšBTš aa paHUal« aa aa •levt
/oftn AMnnotiO, nos au, nissiaaHing« »a. BADBVB FBBFIBLJXVB VBBBOVB, M Sla m MBB |m la Sraga Bt ataaoa, so poaujaje aa aaslsvi
AMTOIV B&ABV, 611 — 6BIB Ava, WWW BBMUl BBs,
VBX Doran. rMvcoTo, šlaakL issnaatla 164 aa	as poaujaie
aa natfevi
UBBDNliTVO "FBOBVBTB", 669T-46 Ba. lanm Ava, OBIsago. Dttaola
VPBAVmiKB BTVABI. aariftf s, oglasi, aa p*6maf« aa aaalovi tJFBAVUllTVO ''FBOBVBTB", 1667—06 Bo, llHBII AV*, OUoofo, Uk
eoesla" as vaMle lana arsdalhev. eiinl i>HD» aaaHV. Bo )o to nove
doa ako šalilo, da bo vsaka stvar hitro rešaaa. ,
Baje glavnega spravnega odbora aa vHUe veaBa pn MB IB malt
ei«mm
Ameriški pomorUaki napadeni v Angliji,
London, 5, sept. — V Corku je kil v nedeljo pretep med smeri-škimi pomorščaki m domačimi poballni, ko so se prvi sprehajali po mestu v druHbi najlepših deklet, kar jih je tam. Domačini *o bili jezni, ker so jim Američani otell najlepša dekleta in izzvali so prepir, kateremu je sledil pretep. "Nekaterim deklicam so rsz-trgali obleko. Policij« je kmalu napravila mir in aretirala domače razgrajače.
»as M M »♦♦»♦♦ »»<*»»»♦»»»♦»»
Angleške iigubo v zadnjem tedna: 16,814.
Irfwdon. 5. sept. — Uradno jav-Ijajo, da j&naAajo angleške iigube
na "bojišču v zadnjem tednu 15.-614 mM. tW)lrth častnikov :t64, prosta<k<»v WW; ranjenih In po-In je pogrešanih -.'•estnikov H40, prostaktrv pa 10.ft!M.
Republika v iztočni Aziji
Washingtonu, 5. *ept. — Ojul, sedanji ministrski prtdsednik na Khaj»»kem, ki je mgiešno vodil repuMičanske sile zoi>er nedavno monsrliistično usta jo, je |s»dal iz-js vo ds so potrebne rqmblike po vsi vzh</dnl Aaiji
Stalno delo -Dobra plači
zn 40 Slovenskih
preniogarjev.
_ Vedno je dovolj vozov, rudnik je varen, dobra stanovanja za ni' zko ceno v najem. Dobra hraua aa samce. Cerkve ln šole. Pridite pri pravi jeni za delo v Tippecanoe Ohio z B. k O. H. H. železnico, ali pa se zglasit« pri Supt. K. I. Roush.
The StIH Water Coal MiBiag Co..
Tlppeeaaoe. Ohle.
SBimki Narodni
Pidparn Jsdnota
VBHOVNI
1 Bl Olalr A
NAPRBDBK.

RAD BI IZVBDBL
Prosveta piše aa blagoetanje judstva. Ako ae strinjal 6 njenimi idejami, podpiraj trgovoa, ki oglašajo v Prosveti. V as logi i-mam vse za vsakdanje potrebščino po zmerni eenl.
ANTON ZOBNIK ■irminia, Pa. .
i kje se nahaja .lohn .lak|leh, domu 1 iz vasi Veliki Pudlog pri Krškem, Uljudno prosim vse cenjene roju I ke, če kdo ve za njegov nnslov, I naj mi ga naznani, r.a kar boni zc-' lo hvaležen ali pa naj se ml sam ' prljati Čim prej mogoče. Važno.
MoJ naslov je John Orllo, P, Q. Box tO, Moon, Bun, Fa.

NORTH SIDE STATE BANK
HOCK STHI/fGS. tuyO. IMA KAWTALA IN REZZSVE tItMOfl.OO
Ml kBUum 4mm vMm oH|»mI)mi t HM AmomIoo 90 ooNHIb OMOb.
PlaOnlema 4 adelatne aBeaofl aa kssšo vloga.
MOČNA, KOMZBBVATIVNA IN NAFBBDMA IN6TIT0CIJ6.
Sasov od lige prati it
veru h nadaljnje. .
Pete^r.4 jgjm *
4
_____	Vancouver, B. <'., i
, j > ^-----, (V Vsneouver js zadel« Mopidwi'
Bjzn« iz inozemstvi, ja", ki pa je prlsnčno dohro<lošls
"1 1 M s? jf .-rW - - j v tem	ko vojna požiro evet
i. IlUmn oe še iiiaU aodlBiU »aoštva iz Kanade. V ^sd.
!i»iih dveh lueseeih je bilo tukaj saradi odgovora pofwa. ^ ^ ^	««rov dvoj-
t a jih dveh mesecih je
.	r	h Do- rojenih trideset parov
Amsterdam. ->. sept	,	je <V5 odstot
U ieTviuiiskV^v, med ksterimi
I^X^TZ^t Adela paakharst jo^hUa dev.
■ ^pt - Včeraj • j grofom Ceminom, avstrijski«.za-	Adela P«nk.
^Pnzaavajo, da je položaj , naojim ministrom. Predmet se . -Undon^ 6j#t. ^■ Adrlg I-ni
.^.iH vinoma JT« ne.^ Monks je bil odgovor ns pap*«	hn?t lah njsno
ne ugrošava oiirovno noto, radi katere kt >etit.	gleBa n *
^ Tudi za Dvlnsk niklja in Atrija ie nista redlnlli	na ni devet
WSarni	.	- \t Bud«pešte	sfraliji. kaioor Je odkimali, »s
l^inkov, poatošni vo*ti,poX v Berlin, da je	! a*"*1- ^
t*' ^ štor je i v lad ni orgsn "»ue. Pfder jonr- 1imojarvka w: MH^^«^ koraki za notavljenje-nar: strmel ar«j« j«« nsd ■da je šnlo nkmP
Prediranja. " Ruoka lZ\tfcčnim sistemom v Zdruieutb dr 1 tipootsvo.h drmomttraHj a
'Ikri
Ka
STALNO DILO ZA 100 BLOVBNBKIH PRBMOOAKJEV ZA NIZKI RUDNIK.
PremogtMov v lleverley Coal Co„ v Mcverltjy, I*!,, picino-j; govor je varen dobra plača, m delavskih neredov, 111 »tuvke. Do 1 bra hiše V najeto po zelo ui/hi .-nui iu ie |h»Hfl»tie mbdmosS M ► boarding gospodarje. Ksinci lshk«» dobe board pri slovenskih ; družinah. Premog Je le V/j Čevljev vkok ln ml plačamo |r» ; 11.25 od tone. Uuij»»ki premogorov, Cerkve iu šole in dobra kil ma Pridite pripravljeni za delo m PfllM. H M, Železnico all pu ue i zglasite pri Sii|*rluiendontB Ha verity Coal Co., Coslport, Pi., sli |W. pišite ua Mr. Frank Zala, Wlft Houea BUlg, Pltt»-burgb, Pa.
Prcmogarle
potrebujemo
v sledečih premoflorovih:
F1TT1BVBOM OAB OOAL OO. IKKUW, FA
I olfNjeoO. Oli Ma.^v del,I <TuT	jo ft	vUk. list,
odprto ovotttbe. t^llo >• »•!>•	»e pr«a< Jtwffole In 11«^».«.
mor* fUlo ur*j*i»o otooovo«iJOi
ladiooo ok. uj.
lUMjo
irr
.laJ^N'. U S m Ji JTliiVlono, Po„"lol.So m 600060 o M~*\'*> Ikihm |h wlro»«i |Mdoe|,jo im 4rt>ro •tOftovMJS. Mm »"ds,
pbtab*
t jnrrmnnoji olbabftbld 00al n man ooH bbvbbt
minks behest. FA , irfioiu. okraj, p»l*a h-ffole to m^l.»oti.r lo. Jeioiro.
p«,trrlF<iJa tVI ninr»r oil r* "»»sjoslb nOorJov^	t
s js o4
oil po kor o. (»•'•'»•» in tAtmeu gOOOSI'l« lo eMtrm *ioo«vom
rkvo, toli« 1» sMoli^o. Vtr»»t Jo 6	vU«k.
z. fvltow bum kiwb, fulton. fa, v I«41.« •,kro|.», |*.J Ho/folo U lt<H-li#ot«r »rlo/Hir«. Frrs.og > t /rvtlo rto«k lo *l»t Ml ntiinin te vooj m pr^OH^orJor. «tl>otko	I« šrsg. gHlike o« .l«l,fr
4. m.intveb, m/ ietvee fa. v lo/llo»o okr^s	HoffoU
„, n«Khe»«-r Mlo*o»r# l'r,m.,» 4V,	»o IM^o v.,.lo,
r»rk<" lo roofMlo* Sol« lo ®l"loli44a. To ifi-iw" or N0kH|0 v lofMM
t. mm nt t kb. brio i » »»,	» ...... ''-"/"« , » -----t
il. M<» kMlrr IoIomWo" Wtiif )* 4H
rrrkvr I« roorodoo Sol« lo tMoM** To	oe *eko)o v lopo«
kroju, k-w .»ot«, »o«*« rit4orJor Imo irojo OoUsookll«. I nlr»vO)«ioo ■ •«) prMnogorjov.
No4J |>rrm«M(orJi ro«l>illJ» od 61«' d« 6166 00 4»0 loitso, tol Ismmn« vr-aor, 4«, v nt J	kolikwr pk r.iSi.roj« Mlolltl prroinforjl I'oUkO
iSo<o TI M*mim»t*vb mt	r-toOnl r.,«lerp. l«flao»te 00 pn
Moproeief«a6ee«o hourro»»llH,4l gori oo»»4#oik roHsikov, oli pISilo tt1 j^joooils 001
ME ru ril TOM MAH, Ooaorol Maaogor. lalloaa. Fo.
LJUBEZEN IN RODOUUBJL
Spinal Fran OovAkar.
* 'Dm, vem, vem . . . natanko sem *e o vseiri informiral . . . He! He! Previdnost je rodila pač še največ /ma« in koristi. Oče bankir — blizu pol miljona ima baje — in ona je jedinka ... da, da, vem, vem ... pa nakar ne miali, da mi je le i» denar! ... Jaz jo ljubim in apoAtujem. Veruj mi, ila jo re«* spoštujem, saj je tako kraaen keber-
Č*k !"	^	t m %
"Zlat keberček," mora* reči!
"Da, prav imaš . . zlat keberček!" je rneke-
tnI pl. Hraunsei*«. . .
Kres in Melanija pn sta stala nepremično sredi sobe ter čula vae.
"Pojdi v svojo nobo, Melanija . . . sam mu grem povedat," je dejal Kres; lice mu je bilo bledo iu oči no hc mu iskrile jezno. He jedenkrai »e je sklonil k nji ter jo poljubil — — — Melanija je odhitela trepetaje nazaj. Kres pa je potrkal ua duri Dolžanove sobe.
"Naprej! — Ti si, Kres? — Pozdravljen! liaš sem mislil na te," ga jc nagovoril Dolžan, stopi vsi mu nasproti.
"Prišel aem ti povedati samo najnovejšo vent iz/.a tvojega aorodstvs," mu je odgovoril Kres, pa kakor bi šele sedaj zapazil pl. Itraunseissa dejal : "O, gospod stotnik — pozdravljeni!" ^
"Sluga, nlugs!' ne je psčil Brannseiss, — "ali vaju motim? Potem grem ..."	»
"Nikakor ne, gospod atotnik," je dejal Kre* ter sedel komodno v fotelj nasproti Dolžanu.
"Vest, katero prinsAam prijatelju Doretu, postane itak kmalo javna ..."
"A, tako . . . potem se ostanem ... ali pa stopim vendarle malo h gospiei Melaniji . . . danes je Ae nisem imel čaati pozdraviti."
Kres ga ni postanal. Obrnivši ne k Dolžanu je dejal:	#
"Dragi Dore, ravnokar sem se zaročil s tvojo sestrično Melanijo."
•Brannseiss in Dolžsn sta planila h kratu s stolov. Dočim pa se je razlilo preko Dolžanoveg« obraza veselo izuenadenje. je pohledel stotnik kot krpo.
„0, o, kako aem vesel 1" je vzkliknil poslanec, nudeč Kreau obe roke. „I«kreno ti čestitam; dragi moj Kres!"
„ M vala ti; — vedel aem, da ai mi pravi prijatelj", je odgovoril Kres ter ga objel . . „Pa kaj Vam je, gospod stotnik f — Tako ste bled I" — ne je obrnil nato k Braunaeiasu.
„Domov moram — pregnal sem ne inenda z jahanjem anoči . . slugs, Dolžan!" je jecal stotnik.
In ne da bi progledal Kress, je kolovrstil skozi vrata.
Tedaj pa je prasnil Dolžsn v širok* grohot.
„To je bilo imenitno! — Ha! Hal — BsA prav si priAel ... ah, ta domttljava karikatura!... ha! ha!"
Potem je skočil k vratom ter zavpil „Ana, — Ana, Melanija ti bi rada nekaj povedala. Hitro
pojdi k nji!"	, , „
V jedilnem salonu pri Dolžanu je bila zbrana velika druiba domačih prijateljev. Povod temu je bil dvojen. Okoli polnoči se je imel odpeljati državni poslanec Dolžan prvič v parlament na Du-nsj, zsjedno pa ae je praznovala — sicer ie bre* nficljalnega naznanila — zaroka Melanije in Kresa.
Okoli sedmih zvečer so prišli Kočevar, Oro-žen, urednik „Hlovenskega Branika": Vitavšek. Kresova Minka, poštni kontrolor Megla s svojo ženo, ki sta bila v daljnjem sorodstvu z Dolžanovo pokojno soprogo, zdravnik Pavlin n Ženo, notar Škorec n hčerko in odgojitelj Muhovnik.
Vlogo gospodinje je imela teta Ana. Ona je sprejemala ter pozdravljala dame.
„Oh, ali že veste, gospa Megla" — Nana Melanija se bo omožila!" je pripovedovala kontro-lorki.
„Oh, lili res, ali res! — Is kom pa, gtnrpo-dtons T" se je navidezno čudila kontrolorkn, ki j*» že dopoldne iavedela to novim od svoje dekle, pri-šedše ml mestnega vodnjaka.
„/ gospodom Kresom . . . Knr najedenkrat stu naredila, pn je bilo . . . Samo ,amen' sem šc mogla reči."
».dej, jej, torej z gospodom Kresom! — Bog jima daj dobro, je vzdihnila glolmko kontrolorkn, da se je zaujčkals velika črna broAa na njenih prsih. „ Veste, Kres je res dober človek, dobro arce ims, dn nikoli tegs. In ksko lepo ms govoriti Jej, jej! — Zadnjič sem bils tudi jaji pri Potoka-rju, ko smo slavili volitev Dolžanovo . . . Jej, ksko lepo vam zna človek pontsvljati besedeihSe lepite nego kaplan Juri! Ali mi verjamete V*-poduičsm, da sem se joksls. dssi gn nisem prav nič razumela T —- Heveda. visoka politika ni zs nss ženske . # , to ps venderle rečem, <Lfc sem ae jokala in da vem, da je Kre* »lober čfavek. Oh, Itog jima daj dobro, ie jedenkrat	In so-
pet ue je ssujčksls broAs ns njenih/bujnih pmih, skrivi i he ji nekam pod brsdo
t) kontrolorki ne je govorilo, ds je ž«» pred sVOje poroke oblekla aoprogovr Msec, «nksj rs-zen .»h ursdnih urah ni bilo kotdrelorja nikoli na ptegled. Vedno je tičal pri svoji čuda v it a rojeni Jenki, ki je zaradi nvoje debelosti jedva gledsls ir/n zabuhlih lic; dihala je Aumeče ualik porene mu kovsAkemu mehu ter ne premiksls teisvno kskor slon v cirkusu . . . Pravilo te je, ds ji omo. 'njo. kndsr gre U htte, s povoji roke in noge, ds jo prevežejo od vaeh plsti a nuslerei i. dr , nieer da bi n* ne mogla geniti . . .
Teta Ans je Ala posdratljat Ae zdravnikovo soprogo, M ink o in notarjevo hčerko.
Kontrolorks ps je potegnils k sebi moša, ki j* bil rs v no v živahnem pogovorn z Orotnom
„Ali Ae ne )>odo začeli na mizo nosili f" je dejala nejevoljna. ,J£oga pa Ae čakajo f — Jaz a*na Ae tako lačna."
».Potrpi Ae malo, — takoj ae začne!"' „Pa zakaj naa vabijo za sedmo uro, če mislijo zsčeti šele ob osmih!" »e je jezila koatrolorka in gledala tsko hudo svojega slokegs. bledega možičks, kakor da bi bil on kriv. »
„1, ssj se nikamor ne mudi," jo je tolažil mož Aepetaje. „Ksj nisi doma ravnokar neksj jelš f4
„Ali mi pa sopet očitaA morda?" se je razto-' gotila kontrolorka. „Glej ga, dedca .. . lačna naj bom ... o! oV
V tem sa ji je približale Melanija, kateri je s pretirano sladkimi besedami čestitala, pa zdihova-- la, de je psi; tudi zakon težek stan . . . Kontrolor je hitro pristopil k skupini, kjer so se pomenkovali Škorec, Pavlin in Mubovnik e Kočevarjem o bodočem državnozborsketh zasedanju.
Zdravnik Pavlin je bil dolg, suh mož simpatičnega obraza in črne brade. Nekako nervozno se je zmeraj oziral y vrata. Bal se je peč, da ga vsak hip zopet kdo ne odpokliče iz družbe, v katero je mogel priti jedva vsske svetke. Podnevi gn hi bilo skoro nikdar doras in Ae ponoči ga je bilo težko dobiti.. Revež je morel dirjati okoli bolnikov dveh okrajev in komisije zaradi pretepov, pobojev itd., ki so bili ondi često *ia dnevnem redu. Bil je itftinho pomilovanja vreden človek, zlasti ker je imej tako malo časa za svojo lepo, iskro ženieo, katera je bila zarea vzorno vrla soproga, ?*kaj imela je navzlic vsemu temu venderle že — sest ero otrok..,
Doktorica je bila hčerka bogatega kmeta iz okolice. Ko se je omožila, je bila Ae popolna kmetica; no, v kratkem se je oliksJa in omikala. Nosila ae je sedsj že prav gosposko. Vender ji niso rekali drugače nego „Pavlinova Micika" . . . Bila je odločna ženaka in vrla rodoljubka,
Notar ftkorec je bil poosebljen dolgčas. V družbi je nsvadno molčal, zeval, časih ps eelo zadreiusl. Zdelo ae je; da ga ne zanima nobena stvar. Bil je majhrti, debel gospod z največjo plešo, ki je možna.
Njegova hči Malka, že devica v srpanu, je bila čokate, nizks, bujnih oblik in bledikaatega obraza. Svojo mladost je preživela večinoma v institutu, pri svojih tetab in botrah, nastavljajo se moškim, ki ps jo niao marali, pa spakuje se navzlic svojim le t oni Ae vedno nalik kratkokrili deklici štirinajstih Ut. Njeno prijateljstvo s Prcles-nikovo Neiiko pa je bilo znano po vsem Taboru.
„Oospods, izvolite . . . 1" je iapregovoril tedaj Dolžan s primerno gestikulacijo, ki je pomenila, nsj sedejo.
Ker ao bili vsi pogosto pri Dolžanu gostje, so se vedli prsv domače, neprisiljeno. » , „Hvala Bogu! je vzdihnila kontrolorka, bi-tela si tlačit servijeto za vrst, zvonila s svojimi zapestnicami, pe rožljala z nožem in Žlico. Zapi-čila je svoje o*i v zalo služkinjo, ki je ponujala goetom iz ogromne aklede, ter jih ni obrnila prej od nje, dokler ni priAla.k nji. Naložila ai je potem toliko na krožnik, da ji je Alo čez. .
„Oospod notar, ne verjamete mi (kako sem nocoj lačna," se je obrnil* k sosedu, ki je molče strmel vanjo.	•
'' „NooojT -7- A hm I" je dejal notar ter ui na-legal, ne meneč se sa cmakajočo kontrolorkn . .
,.0h, da bi me le vsej nocoj pustili ns mii-u!'' je dejsl boječe zdravnik ter zaljubljeno pogledal svojo Ifietko.	■ ,
„Le miren bodi, Janko, noeoj te ne pustim nikamor . . . Naročila eem dekli, da ne pove nikomur, ksm ava Ala," ga je tolažila ženka ter mu polegsla prtič preko novih hlač.
„To ni bilo prav Micika ,.. kaj če koga nocoj ranijo f . .. sobota je . . . fantje hodijo vsaovst . . . S strshom se je ozrl zopet v svojo ženo ter gladil prtič, da bi vender ne padla kje kapljica ne njegove hlače.
,3odi brez skrbi . . . rečem til Naročila sem Mini, ds naju pride -klicat' le v skrajnem, v jako nevarnem slučaju."
„Dobro, dobro . . tako je prav", je dejal zdravnik in se smehljaje lotil avojtgs krožnika ...
Na gornjem koncu mize ptf so sedeli Kres in Melanijs, Kočevar in Minka, Kreaova sestra, Dol-*An, VitsvAek, Orožen in Ana.
„Vlsds dobi pa£ težko večino za to svojo predlogo,v, je dejal baA OroAen.
„To bi bilo jm* želeti," je takpj pristavil VitsvAek. „ Pred log a je Akandalosna!";
,y.lssti sa malo obrtniAtvo in bnet^" je do-sts vil Ko&evar.
„0 delavcih pa niti govora ni," je dodejsl K res. 4	vf
„H to predlogo hI bila prizadeta tudi naAemti narodu veliks A k od a ln krivica, ssj mssa obstoji pri nan rsvno iz oiuenjenfti treh slojev,4' je menil Orožen.
„No, kaj hi . ... pasti m oral" je ispregovo-ril Dolžan. Jas jo bom pobijel s vsemi sredstvi... Nabral ia sest svil sem si že preoej statističnih in ^odovinakih podatkov, s katerimi jasno dokažem, da s sprejemom te predloge oAkoduje večina cislitvanskih ns rodov ter da Je v kormt le nekaterim Jrteno.vpm,"'
• „Ve«vidsl židovskim kapitalistom, pa aristo-k raciji," je prist evil Kres.
,>Ne, alovanaks-koalicija bode imele to pot zatts vaAao besedo," j« govoril dalje Dolžen. ..Mledotehi, Jugoslovani in Buainil . . . žsl, da no isgublH Poljski skoro doeeia Aat slovenski ter ts zamenjali a hladnim kupčijakim razumom I
.Zastopniki poljski v parlamentu pač niao poslsnei narodne meae, nega le voleposentuiAtvs, plemstvs in velet ržeev ... ti p* imajo razam lo *s svoje korist i. '' je pridei Orožen.
.jfcelostno. pa sramotno ne le sa slavni poljski aarod, amps k u vse alovanetvol" se je jesi! VitsvAek ...	y
(Dalit ML) . a— .
Atrišlic vesfl.
mczmtki delavci ao do
btu povuamjk mezde
Slovenski vojaški vioci.
Nekateri gospodje im jugu, ki ne morejo pozabiti, da' sd Mli'zamorci nužnji njih prednikov io da no jim morsli garati zastonj, so protestirali, da nastanijo zataor -
ske vojake v gotovih krajih na;	- ~ . • -uM
Middle town, M. Y. - Odbor. | jugu. Vsi uki protesti so beda-1 ^neni " b,U pn dru8"». ki zastops delsvee v delavnicah 1 sti. . <e zamorski vojski lakko»slov • y	si,
New York, Outsrio in W est em | odidejo na bojiaoe, imajo tudi ^	' SiMn
železnice je podpisal z železniAko1 pravieo, da jih vežbajo na jogu družbo novo pogodbo. Delavci kot na severju, ne glede na to, če dobe za etiri cente povižsno me-'je ta vieč nekdanjim potqy^cem zdo na uro. Družba je želela po j suženjskih'barona*,' iU, ji+čsi godbo za daljAi čas, toda zastop-i * t ' '*1 * • 1	-
niki delavoev so odklonUi zahte ZAKON ZA VABStVO OftTAKB vo družbe.	'	• XI* "	t,'T~~- •*<

•^boy^sn, wi, tuklj
John Skerjane, Antonfil John Potisek, John Novak in f* Jskotk. K zdravniški , wkavj j« bilo pozvanih 10.V trjenih pa samo 158.
4*	' ;l. f?iu'jjt/	i
podjetniki morajo prir znati fttrokqv^ff or
0ANIZA0I1K. ^ V
Olympia, Wash. — H. Lr H u-p ing, ki jc eye zveznega zagona za
ghes, državni uradnik, je izjavil, da se ds delavski nepolroj odpraviti le na ta način, da podjetniki priznajo . organizacijo in potem sedejo z zastopniki delavstva k mizi in izravnajo spore.
STAVKA ODVRNSNA.
Quincy, Mass. — Ladjegnidni-ska tvrdka Kore Kiver je odvrnila aplo&no stavko s tem, da jc priznala obstoječo mezdo organi^i. ranih dela**ev, da plača čas fn pol za delo po delopustu, ob nedeljah in prsznikih pa dvojni^čarf.
tapetniki §0 • predložili svoje zahteve.
Philadelphia. Pa. — Iskalna u-
nija tapetnikov stev. 124 je delodajalcem predložila svoje zahte* ve. Delavci zahtevajo 50 centov povišanja Aiezde na dan, osemur-nl delevnik, ustanovitev rzasodi -sča in dvojno mezdo za delo ob nedeljah in praznikih. * ■
ukraden denar V tujem žepu.
armada ns pozna plk -men8kih rafj.tk.
Washington, d. o. — Hplo&no povelje vojnega departmenta dokazuje, ds V armadi ne bo ple • metrskih raelik. In to je prav!
; Povelje pove, da ,ho v vsakem leiboriA&u po <^n zamorski polk, kjor dobe zadostno Atevilo novincev. 5
Baltimore, Md. — Cestni roparji so oropali Henry C. Neylina za ^$400 na samoti v Potterson parku. — Dan kasneje je Charles H. Wandby segel v svoj žep in naiel v njem $400. Oudil se je, kako je denar priACl v njegov žep. Ko je o stvari razmišljal, se,je ■spomnil, da je stal v gneči, ko so policaji tirali dva žepna tatovo v policaj-ski voz.
zaeaano zmago pred zveznim so -	ti
m<*> srskednam ^tttriiu^ r .K?0!®*?™ Stiu verue Karoline. Kon^e4snJk ICee-'J9mn«	da
varstvo otrok, je to začmiio -zma-go iz'koriieevalcev otrok komen -tiral * besedami: MPrepričan sem, da bo najvišje -zvezno sodiAče proglasilo zveani zakon ta varstvo o-trok ustavnim, če bo vlada uložila priziv proti sodbi sodnika Boyda.
Severnokarolinaka razsodba proti zakonu ni doAla nepričakovano . Mi vemo, da j^e poslužijo lastniki predilnic ua jugu vsakega pripomočka, da (preprečijo izvajanje zakona, in če je mogoče, dn gu unWHjo na ta način, da ga proglase neustavnim. "
.....
ovce <po Asstnajst dolar-
JEV. ;>
Denver, Oolo. — Joseph C. Kii ney je; kupil od E. B. fthima v Montrosu, Colo., 20,000 ovae h» jihr plačal po	, , ^ „
Hhinn je bogat'oveir in je prodal s^ojo <čredo, ker vlada vedno bolj omejuje pafcnike. ;
Kinney pošlje čredo na njegovo obsežno farmo v < 'okevillu, Wyo.
kaznjenec je odkril PRO-oes z4, pridobiva- .
nje olja.
tipmcanoi,
OHIO.
obvestilo i/ tj
tiče tamui premogorovov StUl Water
...	- Potrebu
precejšnje število premog,;
Tu #bpolutno ni nobenih del
skih neredov in ne stavke. K»
nam znano, rudnik je varen
mog je visok in delo je stalni
sa bodočih 25 let. Podnebje Li
na voda je dobra in tam so cer
in Aole. Tam je že precejšnje
vilo slovanskih družin in dr«
ima Ae najrajše Slovence kot
wo«srje, ker ve, da so pridn
dobri delavci. Torej je it to
kaz, da Slovenci nodkrilji
druge narodnosti. Mi pripor
mo naAim čitateljem, kateri
brez dela ali imajo alabo delo
gredo in se prepričajo o tem
mogororu: Kar je nam mano
se dobro zasluži, in stanovanj
dobi 5—6 sob za 6 do 7 dolu
na mesec. Kdor želi iti delati
rudnik, naj se pelje z B. H
E. železnico do Tippecanoe, (
in tsm naj se zglssi pri Supt.
Roesh.	(Ac
Carson City, Mer. — A H. Crane je sedel v tukajšnji ječi radi vloma. V prostih urajh se je oa-vil s kemijo iu odkril je nov proces <za pridobivanje olja* Jetni-čar je iznajdbo naznanil vladi, ki je poslale 8. H. Dayja, da preišče iznajdbo. ; 4 *. f , . • Odbor za pomilosčenje je zdaj izpustil ('raina pod »častno besedo iz ječe, da izpopolni svojo Iznajdbo in hsJkoruje delo v tovarni za pridobivanje olja.
r.
Jo posna. :/
HP I I ■	.
.Turi : — Ali bi rad; da sA troja ženfl po tvoji «rartj'zop4t< dino. ži
Stefan: — Pa ka<ka rad, tedaj bi za gotovo vedel, us mi nekdo smrt
zavida. V T " [''
7» » • ni ■ .i . >
1	■■ I I. ...	1 ■ ■	.1	H
Opomin Adama Vojaniča.
Hf
Spoštovana gospoda:
Najprej as zahvalim gospodu niku in potem V4m ker ste izumeli ko slavno in znamenito zdravilo B< GAE8KI ČAJ, kateri je ohranil tisočerim ljudem življenje. Vsm ns veke, ker pomaRate nan s takim zdravstvenim sredstvom ravno vsled tega vedno pravim na rojakom, naj ne kupujejo kar sib temveč naj ne naročijo od *lov< ktsri jim nudi uspeh. To in še tit drugih pisem izpričuje o deloval slovitega Bolgarskega Krvnega Ct
Valilo zavoj Bolgarskega Krvni Čaja, ki zadostuje za 5 mesecev tja m o sa 1 dolar, 6 zavojev za 6 larjev na vse kraje v Ameriki. M«r Product« Ca., S Marral Bid«., Pi« kargk, Fa.
' Opaaiba« Ako želite zavarovati ko pošiljatev pošljite deset centov
■
BS

The National Coal Co., Cambridge, 0.
potrebuje SO naKladalce-V
zb premofforov štev. 2 v Bvsville, O.. Premog je 5J do ,7 čevljev visok, ni plina, ne voae, ne škrlevine, dobra streha. Delo je stamp in delavci dobro zaslužijo tukai. Dobra stanovanja, premog zastonj in rent po nizki ceni. Cerkve in tole. Pridite pripravljeni za delo s B. $ O. železnico au pa se izglasite pri Mr. Alfred Frank, 805 House Rldg., Pittsburgh, Pa.
r.n.mM».i iJ7J
H«gnmunmmmnTTTTtfiin!>«|	lamiiinininai
isce se takoj ao
izkušenih premogarjev, nakladaleev in (Cutters) ia delo v NKIJNlJHKl premogorov. Osemurn«« delo. Imamo dela ze l»odočih 20 let. Dobre delavne prilike. Premog je devet čevljev visok. Ni vode, ne škrlevice, ne kamna. Dober premogar lahko zasluži od J4.00 do $10.00 na Kent zs štiri sobe in vrt je WOO mesečno, vkluČivAi Vodo in električno rssvetljavn Cerkve iu Aole. Premogorov se nahaia na pol pote med (Jniontown in Brownsville. Ps. \zetnit' prične ksro it Uniontown ari pa is Brownsville, do Fair Banks in tam ps vzemite avto mobil do ^earight Mine, Pa. Ako ne morete prith osebno.;. piAite za informacije v vaneio jeziku na naalov:	■ *y : '	' J
mr mate svetlicic c. o. TAYLOR COAL COKE COMPANY, R. D. No. 4	. Uniontown, Ps.
'[mmmmmm] ^imrnmj^^WcEScpB fi^rmr^ni^ IMgniDTDJii'■] SŠBES^-
I TTiTtmiMMti i

Pitrrtijaaoi 38 B SS SobrlS italstH praweag
za delati s strojem pri mehkem pršm^gu. 9laWo delo Je zajamčeno za več let Pozitivno nobenih delavskih ne redov, ne odlaganja iz dela. Dobro ravnanj delavcev zagotovljeno. Nimamo nobenih pritožb od naših premogarjev. premogorov drži državni rekord za stalno delo. .
Vi lahko zaslužite kolikor vam je drago.
Pridite pripravljeni za delo v naš premogorov v We* Point, Ohio, kater, je le devet milj oddaljen od East Uverpoola, O., io ee izglaaite pri G*>n" ' mu zastopniku MR. W. H. DUNN, Kirk-Dunn Cm! Cm. w West Point. Oh.o.
s