139. Številka, Ljubljana, ? ponedeljek 19. junija 1905. XXXVffl. leto. »kija vsak das zvečer, IzimSi nedelje in premike, ter velja po pošli prejemaš aa avatro-ograko deiele aa vse loto lt K, sa pol lota IS K, aa četrt lete 6 K 60 k, se en meeeo t K 80 k. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom ca v te & S4 K, se pol leta IS K, sa četrt leta 6 K, aa en meaee 1 K. Kdor kodi tam ponj, plača aa veo leto iz K, se pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 60 h, sa en meaoe 1 K 90 h. — Za tujo dožolo toliko več, kolikor snaga poštnina. — Si naročb« brez istodobne Tpošiljatre naročnine ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopno potlt-vrste po IS h, če ee eo osnanilo tlake enkrat, po 10 k, 60 ae drakrat, in po 8 h, 8e ae tiaka trikrat ali večkrat. — Doplal Uk) it izvole frankovati. — Rokopisi so ne mcsjo. — Uredništvo in upravnlafvo Je « Knaflovih ulicah it 6, I« lieer nredniltro v L nadstropja, npravniitvo pa v pritličja. — Upravnižtrn naj ie blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji, osnanila, t J. adminii trati vse stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon it. 85. wemm Klerikalna taktika. Prvo branje zakona o zvijanju duhovskih plač je končano. Razprava bila zanimiva in poučna in je po-flala jasen dokaz, k*, k a nesreča je klerikalizem za — ljudske lepe. Klerikalci zahtevajo, da se mo-rajc katoliški duhovščini zvišati njene plače, dasi je gotova resnica, da ni katoliški duhovnik še nikdar pomanjkanja trpel in đa se nobenemu btanu ne godi tako dobro, kakor šahovskemu stanu. Cerkev ima po lastnem priznanju toliko premoženja, da bi lahko igraje zvišala duhovske plače iz svojih lastnih dohodkov in §e bi ji na leto od teh dohodkov ostalo nad dvajset milijonov prebitka. L:;udske stranke, tiste stranke, katerim je blagor ljudstva pri srcu, nasprotujejo le temu, da bi se duhovske plače zvišale na stroške davkoplačevalcev. Če hoče cerkev svoje služabnike bolje plačati, je to njena stvar; premoženja ima toliko, da to lahko stori. Ugovarjati pa se mora, da naj se duhovniške plače zvišajo tako, da bo cerkev vse svoje mnogo milijonov znašajoče letne dohodke spravljala v bisago, revno prebivalstvo pa naj plačuje njo ne duhovnike, dasi inib že itak ogromno izdatkov ta cerkev in dasi mora posebej plačati vsak korak., ki ga stori duhovnik. Klerikalizem hoče zopet enkrat ljudstvu »puščati«, potisni klerikalizem zahteva zopet enkrat novih žrtev. Kot prava ljudska stranka moramo nasprotovati, da bi se davkoplačevalcem nalagala nova bremena zato, da bi se itak v s e g a s i t i d u h o v š č i n i zvišale plače. Kmetijstvo gre rakovo pot in propada, da beži ljudstvo tru- moma v Ameriko; obrtnija gineva in se mora obupno horiti proti velo industriji; trgovina hira vsled občne gospodarske krize, — in v teh razmerah se upajo klerikalci zahtevati, naj se na ljudske stroške zvišajo plače duhovnikov, dasi imajo ti dosti lepših dohodkov kakor uradniki in oficirji — o uči-teljih-trpinih niti ne govorimo — in dasi ima cerkev 813 milijonov premoženja ter iz tega premoženja toliko dohodkov, da bi prav lahko zvišala duhovske plače na svoje stroške. Kot prava ljudska stranka, kot stranka, ki se bori za pravico in poštenje in varuje ljudstvo pred novimi bremeni, smo se oglasili tudi mi zoper naklep, naložiti ljudstvu novih bremen v svrho zvišanja duhovskih plač, in bo se oglasili tudi naši poslanci, v katerih imenu je govoril dr. Tavčar. Znameniti govor dr. Tavčarja je obudil v parlamentu veliko senzacijo. V tem govoru je dr. Tavčar v najmilejŠi obliki podal sliko naših obupnih razmer in pokazal, kako divja duhovščina na Slovenskem in kako izsesava ljudstvo. Ta govor je bil skrajno prizanesljiv, zakaj dr. Tavčar je zamolčal celo vrsto velikih, nad vse karakterističnih slučajev, s katerimi bi bil lahko nastopil v drž. zboru. Vilic temu je bil efekt njegovega govora velikanski in klerikalci so se kar zvijali jeze in srditosti, kakor tepeni cucki. Proti dr. Tavčarju so poslali v boj političnega vlaČugo, penzijonira-nega hofrata Sukljeta. Ta opljuvani poštenjak, ki ga vodijo v politiki vedno najumazanejši nagibi, je bil časih najstrupenejši sovražnik slovenske duhovščine in jo je preganjal tako hudobno in zavratno, da so eo mu upirali — liberalci. Zdaj je taisti Suklje nastopil kot zagovornik duhovščine. To kaže najbolje klerikalno mizerijo; slovenska duhovščina je prišla na — Sukljeta! Plitve fraze, b katerimi se je zavzemal Suklje za duhovščino, niso v parlamentu napravile nikakega vtisa, tako da se pač ne izplača ae š njim baviti. Noben list jih ni smatral za vredne, da bi jih bil le v najkrajšem izvodu natisnil. Ali Suklje se ni zadovoljil s tem, da je branil duhovščino; skušal je govor dr. Tavčarja izpodbiti s tem, da se je drznil sumničiti osebno častivrednost dr. Tavčarja. Očital mu je dedščino dveh stricev in zagovorniško plačilo, ki ga je prejel za pošteno delo, prav kakor bi bil dr. Tavčar koga odri. To je infamija, za katero je sposoben samo kak Suklje. Zabeležili smo že, kaj je o tem rekla »Arbeiter Zeitung«; ta dr. Tavčarju osebno na* sprotni list je udaril Sukljeta po zobeh tako, da bo pomnil. Dr. Tavčar mu seveda ni ostal dolžan odgovora Pojasnil je tisto dedščino in tisti za-govorniški honorar in njegovo pojasnilo je v parlamentu vzbudilo splošno ogorčenje proti klerikalcem. Kako mnenje ima javnost o Su-kljejevem nasto»u, pričajo sodbe neodvisnih listov Naj navedemo le to, kar piše »Neue Freie Presse«: »Der Absohlusc der Verhandlung braohte eine Reihe stiirmiseben Sze-nen, die sich bei den tatiaohlichen Beriohtigungen der Abgeordneten Tavčar, Graf Sternberg und Sohuhmeier abapielten. Diese tat-saohlichen Berichtigungan, die sich fast in eine Reihe von Dialogen und Zwischenrufen auflosten. brachten manehes Interessante zu Tage. Sie ceigten den tiefon Haas, der die liberalen und klerikalen Slovenen in Krain scheidet, und sie warfen ein grellesLioht aufdieKam-pfesweise der Klerikalen, wie sie durch die Abgeordneten Šuster šič, Schuklj e und Žitnik verkSrpert wird. Es ist die Kamfesweise dea Terro-risneus. der vor keinem Mittel z ur iick schr eok t, wenn es nur den Zweck errelchen kann, den politisehen Gegner ein-zuschtichtern und zu sohadi-gen. Auch hierin ervveiat sich die Gemeinsamkeit der klerikalen Partei und der Ghristlichsozialen, denn bcide haben dieselbe Kane pfesweise, die rffeabar aus einer gemeinsamen Quelle schdpft.« Klerikalci so imeli vedno isto taktiko: lagati, obrekovati in terorizirati. Castikraja je njih najljubše orožje. A to pot bo jo pošteno skupili. Sufcljetove infamije je zavrnil dr. Tavčar — druge stianke pa 80 Žitnika, Sukljeta in Susteršiča mora-lično tako obroali, da bodo pomnili. Ti trije klerikalni kolovodje bo dobili take moralične zaušnice, zlasti Suklje, da bo se morali kar skriti. Njihova taktika se ni obnesla. Hoteli so krasti čast poštenemu možu, pa so bili zato justificirani; prišli bo srečno tako daleč, da se jim pluje v obraz, če so upajo v parlamentu usta odpreti! _ ¥ojna na Daljnem Vitokn. Sestanek maršala Ojame in generala Lineviča. Kakor se pereča iz Petrograda, se vrše med Petrogradom in Tokijem preko Washingtona pogajanja v svrho, da bi se sestala maršal O jama in general L i n e v i č. Namen tega sestanka bi bil, da bi se poveljnika dogovorila o premirju, ki naj bi uravnalo pot mirovni konferenci v \Vashingtonu. Sprva se je mislilo, da bo treba v Washingtonu podpisati samo zapisnik, s katerim bi se določilo premirje; sedaj se pa sodi, daje najbolje, ako skleneta premirje med sabo oba poveljnika. Kako dolgo bo to premirje trajalo, še ni določeno, ve pa se, da se bo določilo na kolikor mogoče kratek čas, da bi se na ta način pospešila mirovna pogajanja. Japonski odgovor na Roose-veltov mirovni predlog, Japonska vlada je z ozirona na mirovni predlog predsednika Roose-velta vročila ameriškemu poslaniku v Tokiju to le noto: Cesarska vlada bo odgovarjajo predsednikovemu predlogu imenovala svoje pooblaščence, ki se bodo sesuli z ruskimi pooblaščenci ob pripravnem času in na pripravnem me« stu v svrho, da se med sabo pogajajo in med obema vojujočima se silama neposredno določijo mirovne pogoje. Cesarska vlada je predlog predsednika Združenih držav, izražen v noti ameriškega poslanika z dne 9. t. m. na našega ministra zunanjih stvari, vzela v resen pretres, ker je ta stvar velikega pomena in največje važnosti. Vlada želi tako v interesu človeštva, kakor tudi v korist Japonske, da bi se sklenil z Rusijo mir s takšno vsebino in pod takimi pogoji, da bi bila popolnoma zagotovljena stalnost političnih razmer. Ruski minister o miru. Napram poročevalcu pariškega »Matina« bo je baje izrazil o vojni in o miru neki ruski minister takole: Pred prihodnjo bitko se ne bo zgodilo ničesar odločilnega. Vzemimo najhujše: Linevič bi bil poražen. V tem slučaju moramo pustiti Mandžurijo, Liaoton in Port Artur in plačati vojno odškodnino, za nobeno ceno pa nečemo odstopiti Sahalina in dovoliti, da bi se razdejale viadivosto-ške utrdbe. Brez Vladivostoka in Sahal.na ne moremo držati vzhodne Azije. Vzame se nam naj le, kar pravzaprav ni naše, io naj se od nas zahteva dsnarja; nikdo pa se naj ne dotika Vladivostoka, ker ■ tem bi bila zadeta vsa Rusija. Ako zahteva Japonska, da se opuste Težavna rešitev življenja.*) Po nemirnem 1866. letu prestavili so 19. lovski bataljon v Dalmacijo, in sicer je bila staoijonirana prva kompanija, pri kateri sem služil jaz, pri Sv. Mateju in Sv. Evstahiju v Bo-kah Kotorskih. Po silnem 5—6 dnevnem deževju smo šli štirje tovariši v Kotor na Bprehod. Seveda smo jo tam zavili v gostilno in ker smo bili že dolgo pogrešali zabave, kdo nam, mladim ljudem, ne bi odpustil, ako smo se pri tem malo zakesnili. Končno pa Brno vendar morali oditi in bo vrniti domov v kasarno. A nismo šli vsi, marveč družba se je razdelila in Bamo jaz in eden mojih tovarišev Bva se napotila domov, medtem ko Bta ostala dva tovariša še ostala v Kotoru. Dobre volje sva korakala is mesta čez piazia marina proti mostu, ki veže imenovani trg z orjaškim *) Pogumni rešitelj Je goep. Franc Bole, Zaa&i sloga licealne knjižnice v Ljubljani, ki &fc-aja 15. septembra petinštirideseti jubilej eto-j^a driaTstga službovanja. vežbaiiŠčem. Med obema trgoma namreč teče rečice, ki se skoro tik pod mostom izliva v morje. Temno je bilo, kakor v temenici. Niti roke nisi videl pred nosom. Tia, od dolgotrajnega deževja namočena, so bila opolzla. Iz obeh teh vzrokov sva stopala jaz in moj prijatelj-sprem-ljevaleo roko v roki, tipala sva po ogradah in si tako pomagala dalje. Trebalo je največje previdnosti. Lažje nama je bilo na mostu, kajti tam sva se lahko oprijemala za ograjo. Kaj pa potem, kadar se neha mostna ograja? Vežbališče, proti kateremu sva koraČila, je mejilo neposredno na malo reko, ki je vsled deževja visoko naraatla, malo niže pa na morje, proti kateremu pot ni bila niti najmanje zavarovana. Samo nizek zid je bil zidan v veko in v morje, ne da bi Begal čei po vrč je tal. Ko cva tako koraČila čei most, se je v temi spotaknilo mojemu tovarišu in izmuznil se mi je izpod rok. V omenjeni egiptovski temi nisem mogel videti, kaj ae je pravsa prav zgodilo. Zaklieal cem ime prijateljevo, ker ae mi ni takoj oglasil, in začel cem tipati krog tebe. Po daljšem klioanju sačujem ia male daljave: »Izgubil cem kapo!« — »»Čakaj««, zakličem, »»pomagam ti io iskati,«« in si pomagam skozi temo naprej, oprijemajoč se za mostno ograjo. Zopet je postalo vse tiho, samo visoko nsrastla voda je bu čala. Naenkrat mi pade roka z ograje: bil sem na koncu mostne ograje in roka se ni imela kam naslanjati —. Kličem po prijatelju, kličem, kličem ... zaman! — Pa mi šine skozi glavo: morda je tovariš pri tem, ko je iskal kapo, dospel do kraja, kjer ni ograje, in se zvrnil v morje?! Silno prestrašen zopet zakličem njegovo ime. Toda moji klici ogluše v črni noči, ne da bi mi bil odgovor. Ni mogoče drugo, nego da bo je moj tovariš ponesrečil! Takoj se vržem v vodo, da po-iščem prijatelja. Potopim se, voda mi Bega visoko čez glavo. — Tipam krog Bebe v glo-bočini, sunem se kvišku, da dobim sapo, potopim ae zopet... Razburljiva igra ae ponavlja.., Vendar poprimem za konec suknje, tipam ob njej, ob telesu, ki ■e skriva v njej, zatipam vrat... Silen Bunek kvišku in glava mi je nad vodo. Kam seda,? Tovarii je nezavesten. Breg je strm, kajti drži ga strm, v vodi zidan zid. Deroča voda naju je še odnesla pod most, izpod mosta. Malo ped mostom se izliva rečica v morje! Kaj potem? Izgubljena sva! — Še sedaj me strese, kadar se spominjam onih trenotkov. Privzdignem nezavednega tovariša na svoje prsi, drže ga z levico, z desnico pa si pomagam, na hrbtu ležeč, skozi valove. Začutim, da sem Blab in da skoro omagam. Napnem vse svoje sile in stremim proti desnemu bregu. Morda dosežem skalico, ki moli iz zida, da se je oprimem in si ob njej pomorem vsaj toliko, da se vzdržimo nad vodo in pridem do sape in pokličem pomočil Vendar sem se spravil do strmega zidu. Roka mi krčevito išče opore! — Hvala bogu! Konoi mojih prstov ao našli v zidovju razpoko, zasadim jih vanjo in visim na njih! Vaaj toliko, da ce držim nad vodo! Zasopem globoko in kričim, kar ce da: »Pomagajte! Pomagajte!« Nič. »Na pomoč! Utoneva!« Prati me bole, moči pojemajo. »Pomagajte! Pomagajte!« Kaj je to? Začujem korake. Dva morata biti! Crez most gresta, izpod katerega naju je zanesla voda. Biti morata moška, kajti njihov korak je težak. Gotovo sta tovariša, ki sta ostala v Kotoru. Žarek upanja zašije v brezupno moje srce. Ponovim klice, kričim na vso moč. Nič? Kaj je to? Strah pretrese moje ude! Začujem, da ata se spustila ona dva na mostu v tek. Pa ne proti meni! Okrenila Bta ae in, dasi, ali morda ravno ker sta začula moj obupni klic, začela sta teči, kar jim je dalo, čez most, proti mestu! Tovariša I Zabolelo me je v srou. Kdo drug more biti, nego moja tovariša! Ko bi bili to civilni ljudje, gotovo da se ustavijo, čujejo na moj klic in mi prihite na pomoč. A bila sta vojaka moja tovariša — in jela sta teči I Proti mestu. Kličem, kričim, rjovem: »Pomagajte! Pomagajte!« Njihovi tekoči koraki ae gube v daljavi Rešitve ni! Nihče noče čuti mojih klicev. In ona dva, ki sta jih čula, belita sramotno! (KonecphfcO vladivostoške utrdbe in ee izključi rusko brodovje iz vzhodnoazijskih voda, potem je škoda za čas, ki bi ■e izgubil z mirovnimi pogajanji. Ako bo Linevič poražen, se bo umaknil na sibirsko mejo in Vladi-voatok se prepusti avoji lastni obrambi Vladivostok se lahko drži več nego eno leto, časa dovolj, da se pošlje na bojišče več nego en milijon vojakov. To pa bi potem ne bila več kolonijalna, marveč vseobša narodna vojna, za katero ne bo Rusiji nikdar nedostajalo ljudi in denarja. V sili dobimo dovolj denarja proti obresto-vanju v naših samostanih. Bojim se samo tega, da bi se končala mirovna pogajanja s tem, da bi se zapletle v vojno še druge velesile. Llnevičev protest proti miru. »Standardu« javlja njegov poročevalec iz Malmoja: Imel sem zanimiv razgovor z nekim ruskim častnikom, ki se je pravkar vrnil iz Mandžurije. Ko je leta slišal o protestu generala Li-neviča proti miru in o njegovem zatrdilu, da je stanje armade izborno, je baje razburjeno zaklical: »To je laž!« Linevič je častivreden mož in bi ne pripovedoval tako glupih bajk. Vsakdo ve, da so njegovi vojaki deloma demoralizirani, deloma pa revolucijODirani. Brez dvoma mora biti nekdo na Ruskem, ki bi rad videl, da bi se armada več ne vrnila domov. Sličen protest, kakor Linevič, je poslal baje carju tudi Kur o pat-k in. Z mandžurskega bojišča, General Linevič poroča, da so 16. t. m. napadli japonski sprednji voji ruske pozicije ob fronti zapadno od železniške proge. Japonci so ruske predstraže pri Palitunu potisnili proti severu. Iz Modža se javlja, da se je ruska armađa pomak.lila nekoliko proti jugu na progi K ir i n-Ca n Č u n. Rasi so izpopolnili svoje izgube v bitki pri Mukdenu in šteje sedaj ruska armada okoli 350.000 mož. Japonci so odbili doslej z lahkoto vse ruske protinapade. Sprednji voji obeh armad so oddaljeni pol-tretjo miljo od drug drugega. General Linevič je izbral za svoje glavno taborišče Kirin, kjer je osredotočena glavna ruska vojna sila. »Novoje Vremja« javlja iz Hun-Čulina, da je mnogo japonskih vojakov dobilo dopust, da odputujejo v domovino in opravijo doma potrebna poljska dela. Ko končajo ta dela, se zopet vrnejo k fronti. Zatrjuje se, da je tudi maršal Ojama imel enomesečni odpust, ki ga je preživel na Japonskem. O tem se je šele izvedelo, ko ae je Ojama ie aopet vrnil na bojiiče. Preosnova delokroga v ministrstvu. Dunaj, 18. junija. Narodno-gospodarskiodsek državnega ■ bora ae bo bavil ie v prihodnji aejia spremembo kompetenoe v ministrstvu. Zahtevalo ae bo, da ae vse obrtne zadeve združijo v trgovinskem ministrstvu; tudi o rudarstvu naj ne aodi več poljedels ko, temuč trgovinsko ministrstvo, nasprotno pa ae vse zadeve o živinozdravništvu ii ministrstva notranjih zadev izločijo ter iiroče poljedelskemu ministrstvu. Ministrstvu notranjih zadev pa ae izročijo vse vodne zadeve z gradnjo vodnih cest vred. Pri vladi so taki spremembi naklonjeni. Izjava ministrskega predsednika barona Cautscha. Dunaj, 18. junija. Vse politično zanimanje se sedaj osredotočuje okoli izjave, ki jo je pričakovati prihodnje dni od ministrskega predsednika. Dasi se baron Gautsch ni poprej baje nič dogovoril ne a Cehi in ne z Nemci, vendar je že sedaj vsebina pričakujoče izjave znana. Ministrski predsednik bo izrekel, da je za Moravsko potrebna češka pa tudi nemška univerza; toda kraj, kjer se naj eno ali drugo vseučilišče ustanov:, se ne bo naznanil. Za češko vseučilišče pride slej ko prej v poštev Kromeriž in P r o s n i c e. Obenem bo baron Gautsch napovedal, da se preskrbita z vsem potrebnim Češko in nemško vseučilišče v Pragi. Z izjavo se zadovoljijo Čehi in Nemci ter je trgovinska pogodba z Nemčijo zagotovljena. V pomoč deželam. Dunaj, 18. junija. Včeraj se je vršila zopet konferenca deželnih odborov zaradi saniranja deželnih financ. — Deželni odbornik Gessmann je zahtevali da se gotovi državni dohodki prepuste deželam in dadržava sama trpi gotove izdatke, kakor za orožništvo, odgonstvo itd. — Deželni odbornik Onciul (Bukovina) je predlagal, naj se nakaže 100 milijonov državnega prispevka, ki se razdeli med dežele. Čehi in Madjari. Praga, 18 junija. Nekateri vodilni madjarski politiki so se obrnili do od J ičnih mladočeških poslancev z vprašanjem, ali ji ne bilo mogoče, da bi se med obema strankama začelo razpravljati o političnih vprašanjih, ki s> sedaj na dnevnem redu ter se resno tičejo monarhije. Kriza na Ogrskem. Zagreb, 18. junija. Klub hrvatskih državnih poslancev je na predlog dr. pl. T o maiić a sklenil! da počaka programne izjave F e-jervarjjevegaministrstva, potem iele sklene, kako stališče savz&me napram novi vladi. Budimpešta, 18. junija. Liberalna atrankabo imela v aredo aejo, da določi, kako stališče zavaame napram novi vladi. Po oeli deieli se je razvila huda agitacija, da bi liberalni poslanci priatopili k opozieiji ter izrekli novi vlad nezaupnico. Vai novoimenovani ministri ao ie izstopili iz liberalne stranke. Italija se oborožuje. Risa, 18. junija. Zbornica je razpravljala včeraj o zvišanju izdat« kov za vojno mornarico. Zahteva ae ogromno zvišanje, dasi se je šele lani dovolilo zvišanje v ieti namen. To dejstvo pač najbolje potrjuje govorioo o velikih neredih in sleparstvih v italijanski vojni mornarici, dasi je vladni poročevalec v zbornici take vesti zanikal. Dogodki na Ruskem. Petrograd) 18. junija. V Carsko selo prihajajo anonimna pisma, v katerih se zahteva umor carjevih svetovalcev, ki so krivi vse nesreče v deželi. Kot taki svetovalci se imenujejo: Aleksejev, Lambsdorff, dvorni minister F r e-deriks, vojni minister Saharo v, mornarični minister A v elan, nadalje Kuropatkin,Bezobrazov, Muravjev, Abasa in Trepov.— Židovska občina v Petrogradu je poslala ministrskemu svetu ostro izjavo proti vladni nameri, da bi šest milijonov (?) ruskih Zido v bilo izključenih vse aktivne in pasivne volilne pravice. V izjavi groze z novo revolucijo. Odpad Norveške. London, 18. junija. V diploma-tičnih krogih razpravljajo o tem, kako zadoščenje se naj da Švedski, ako prizna neodvisnost Norveške. V ta namen se nasvetuje, naj se Švedski odstopi katero pristanišče na Norveškem z železnico vred, ki pelje do pristanišča. Norveške mejne utrdbe se morajo podreti. — Glasilo švedske desnice pa poziva vlado, n a j zasede severne dele Norveške, da dobi v roke mejo proti Rusiji ter bo na ta način edina Švedska mogla varovati dobro razmerje z mogočno Rusijo. Nemški porazi v Afriki. London, 18. junija. Hoten-toti so vzeli naselbino »Warm-bad« v nemški Afriki, se preskrbeli z orožjem in strelji- vom ter osvobodili ujetnike. Nemiki častniki ao zbežali. Hotentoti so takoj zapustili kraj ter ie istega dne zavzeli »Kaltfontain«, kjer ao ae preskrbeli s konji, živino in živili. Dnevne vesti, V Ljubljani, 19. junija. — Osebna vesti. Premeščeni ao notarji: dr. Fran Horvat iz Idrije v Brežice, dr. H. W i e s t h a 1 e r iz Brežic v Slovensko Bistrioo in K Hansa iz Slov. Bistriee v Maribor. — Ljubljanski obč. svat ima v torek dne 20. t. m. ob šestih pop. izredno sejo. Na dnevnem reda so naznanila predsedništva in poročili o županovem dopisu glede občnega zbora »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem," ter o prošnji po-sestnice Urše Lampičeve za porazdelitev parcele št. 29/7 na voglu Ilirskih in S ko jih ulic na 2 stavb išči, dalje E. Franchettija samostalni predlog glede ustanovitve stalnega obrtnega odseka v občinskem sveta ljubljanskem, poročilo o nastanitvi nemške deške ljudske šole, o prošnji Auerjevih dedičev za odpis pristojbine za večjo porabo vode, o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za zvišanje pokojnine, o prošnji vdove nekega uslužbenca za podaljšanje miloščine, o prošnji neke bivše mestne uslužbenke za zvišanje miloščine, o prošnji nekega bivšega mestnega uradnika za odpravnino, o nasvetu disciplinarne komisije, da je nekega policijskega stražnika začasno vpokojiti. — „Lukman — molzna krava." Pod tem naslovom prinaša »Jaseniška Straža« jako oster članek, ki je vreden vae pozornosti. Ta članek se naslanja na pismo, ka tero je pisal g. k r. profesor dr. Binder iz Ljubljane Antonu Maksu, komisarju c. kr. stavb nega vodstva na Jesenicah in ki se glasi v izvirniku tako le: Hsrrn Ing. Ant. Max, Baukomniissar, Aas-ling, Oberkrain. Laibach, 8 3. 905. Liebtr Herr Ingenieur! Ihrem Wun-sebe entsprechend haba ich mit Dr. A.(mbrositsch) tiber die Angelegenheit gesproohen, der Ihre Mitteilung be-friedigt zur Kenntnis genominen hat. Wegen des evan. Gottesdienstes ware vielleicht denn dooh jetzt, gerade in dieser erregten Zsit Gelegenheit, eine Zusage von der Gewerksohaft zu erhal-ten. Es kSante das gegenwartig nooh als Beamtenkasino im Gebrauch stehende Rsstaurationsgebaude ver-wendet werden. Wenn nicht, so wird sich im Sohulhause, oder noch besser im Kindergarten ein Raum tinden. Hinsichtlich der kiioftigen Leitung der »Sildmark« Ortsgruppe wird die Parteileituog Htrrn Kari L (uokmann) hoffentlich mit Erfolg bebandelo. Was die nooh notwendigen Gelder anbe-langt, so teilen Sie mir sofort mit, wie viel noch aufzubringen sein Koristka. Povest. (Dalje.) XIII. Bliže in bliže se je pomikal dan, ki ga je baron Tako pričakoval kakor obsojenec smrtne ure, dan, ko bi moral plačati svoj največji dolg, za kateri je zastavil svojo častno besedo. In Čim bližje se je pomikal ta dan, tembolj je uvideval baron Tako, da tega dolga ne bo mogel plačati. Morile so ga strašne skrbi. Večkrat se je hotel približati svoji ženi in jo prositi pomoči, ali vedel je, da bi bilo vse zaman. Iz teh skrbi seje počasi porajal obup. Spoznanje, daje izgubljen, da bo sramotno izgnan iz armade in da ga brez dvoma potem zapusti tudi Žena, ga je tako bolelo, da te bolesti ni mogel prenašati. Večkrat je mislil, da jo potegne v Ameriko. Nagovarjal je Olgo, naj gre ž njim, ali ni je mogel pregovoriti. Olga ae ni mogla ločiti od Ljubljane in misleč, da je baron bogat, se ji je zdelo popolnoma nepotrebno, pobegniti ž njim v tujo deželo. Tudi na smrt je mislil baron Tako. Večkrat je v trenotkih, ko ga je premagal obup, vzel v roke revolver, ga ogledoval in poskušal, če dobro funk-cijonira. Časih je primaknil svoj sedež k zrcalu in se opazoval, kako bi sedeč na tem stolu nastavil revolver na sence in sprožil, kako bi mu roka z revolverjem omahnila in kako bi mrtev ležal na tem stolu. A bal se je smrti. Dasi sicer pogumen mož, se je plašil samomora in si sam priznal, da bi ne imel moči, sc usmrtiti. Začel je pijan če vati. Popival je cele noči po gostilnah iu tudi podnevi je bil malokdaj trezen. „Se 40, Še 35 dni,- je računal baron, „in vsega bo konec, potem pride Škandal in sramota.1* Pil je iz obupnosti. Moral je zaužiti neimerne množine pijač, da se je opijanil; a skrb, ki ga je morila, je navadno jako hitro razgnala vinske duhove. In bliže in bliže se je pomikal usodni dan. Baron je delal novih dolgov na vseh koncih in krajih. Ljudje so mislili, da je bogat, iu mu radi posojali manjše vsote. Ostajal je dolžan po gostilnah in delal dolgove koder je mogel. In kadar je bil vinjen, je razmetaval ta denar kakor bi ga imel na škafe in razmetaval ga je tem rajše, ker ga je v takih arah Olga z razkošjem svoje ljubezni kar opijanjala, divje orgije so se vršile take dni v Olgini sobi in v takih trenotkih je baron Tako želel, da bi ga dohitela smrt. Čim sigurnejii je bil baron, da je vse izgubljeno, da pride čez nekaj dni potop, toliko bolj sta divjala z Olgo. Kar si je Olga zaželela, vse ji je kupil baron na upanje. Zlatnine in dragih kamnov in biserov v vrednosti mnogih tisočakov je vzel baron na upanje in isto tako drugih stvari, perila, oblek in kar je Olga sploh mogla potrebovati. Baron niti vedel ni, koliko dolga ima in koliko ga je na novo napravil. Za ceno sploh ni vprašal. „Pošljite mi račun ; v treh tednih dobim denar od oskrbnika svojih graščin in potem Vas poplačam/ to je bila baronova stalna fraza in prodajalci so se mu globoko klanjali in bili veseli teh sijajnih kupčij. Olga ni nikdar razmišljala, od kod ta blazna razsipnost, kaj je barona napotilo, da je začel tako tratiti in pijančevati. Smatrala ga je za bogataša, ki ga je njena ljubezen tako premotila in storila je, kar je bilo v njenih močeh, da dovede baronov domnevani delirij do skrajnosti. Primerili so se sicer momenti, ko je baronu ušla kaka beseda, iz katere bi bil pazljiv človek lahko spoznaj njegov položaj, ali Olga tega ni zapazila. Njej so bile v mislih druge stvari in njeno srce je imelo druge skrbi. Odkar je izvedela, da ima Jaklič nevesto, ni našla več miru. Neprenehoma ji je šumelo po glavi, da jo je Jaklič pozabil in da jo prezira. Bolelo jo je to, ne le ker je bila ponižana v svojem samoljubju, marveč — kakor je sedaj sama sebi priznala — tudi zato, ker je Čutila, da še vedno ljubi Jakliča iu da ljubi samo njega. Z vso elementarno močjo je zdaj udarila ta njena ljubezen na dan in sto in stokrat je Olga prisegala, da si mora zopet pridobiti Jakliča, da mora postati njen, za vsako ceno in na vsak naČiu. Pred vsem je hotela spoznati Jak liČevo nevesto. Vsak prosto uro je po rabila, da je švigala okrog stare hiše ob Gradaščici čakaje slučaja, da zaloti Jakliča in njegovo nevesto. Kjer je našla Lipeta ali Sodarja, ju je ustavila in ju izpraševala o Jakličevi nevesti, kako izgleda, kakšna je, kje da hodi in kaj da dela. Toda Lipe in Sodar nista mogla Olge trpeti in sta bila vedno tako malobesedna, da se je Olga končno naveličala, ju zasledovati. Ah svojega namena ni opustila. Njena volja je bila trdna in nepremagljiva. Razdreti je hotela Jakličevo ljubavno razmerje, izpodriniti nevesto in dobiti Jakliča zase. Naposled se spomnila, da bi ji stari njej prijatelj, solicitator Kobe, lahko kaj koristil pri tem prizadevanju in nekega večera se je napotila na njegovo stanovanje. (Dalje prih.) wird; Sie schreiben mir ungefahr 50 K. lah ersuche, ucs dies genau anzugeben; die Summe wird Ihnen dann in Kurze zor Verftigung ge. atellt, wenn sie nioht su hoch ge. griffen iat Nor bitte mir gleieh anzugeben, an wen die Gelder m Bchioken sind und wer den Empfang bestatigenwird.Mit l(reu) d (eutschem Gr.(uss) Dr. B i n d e r m. p. O tem se bo pač ie govorilo. — Kranjska duhovščina, ki živi sama v takem izobilju, d| stane včasih ena sama pojedina, ki jo praznuje ob godovnih dneh svo. jih tovarišev, več nego znaša vb« letna plača učitelja-očeta, naj v tre*, nih urah premišljuje sledeča dejstva: Kričeč zgled, kakšna bodočnost čaka učitelja-očeta v današnjih razmerah če oboli, je slučaj nekega učitelja v ljubljanski okolici. Ta gospod im* 20 službenih let, je oženjen ter imi sedem malih »črvičkov« (oukljetov izrai) Vsi so še nepreskrbljeni, vsi radi jedo in vsi bi morali biti oč?. tovemu stanu primerno oblečeni. Ože ima 600 gld. plače in s temi novci naj živi sebe, ženo, sedem otrok m služkinjo. Prosim, preračunite, koliko pride na enega na leto! Pa to še ni najhujše. Priklatila se je bolezen i hišo. Oie-učitelj je zbolel smrtno nevarno, komaj so mu rešili življenje, a za službo še ni. Skoraj leto dni ima že dopuat in poldrugo leto je že zdravnik v hiši. Pa to še ni konec neareče in bede Zbog velikega trpljenja, skrbi in pomanjkanja ja zbolela žena! Otroci bi pa radi jedli in se dostojno oblačili! Zdaj pa ra-čunite, kaj mu je moglo ostati za življenje! Obup in dolgovi! _ V Ljubljani poznamo več učiteljskih družin, ki imajo po sedem, osem in še več otrok. Bolezen in smrt sta stalna gosta v teh družinah. Dol-govi se množe, življenje je vedno dražje, a plača pa vedno ista: Kranjska duhovščina pa podpira na račun učiteljske bede nesrečno ob. strukcijo ter zavlačuje ž njo uredite? učiteljskih plač, sama pa prireja ob godovnih dneh bogate pojedine, stra-dajočemu učiteljstvu pa ne privošči niti drobtinic, ki padajo z njih bo-Cfato obložene mize! — V bližini Ljubljane živi umirovljen učitelj, ki ima enajst nepreskrbljenih otrok in 400 gld. pokojnine V službi je revež oslepel in je moral v pokoj. Žena in otroci prosijo po Ljubljani[milodarov in čestokrat zju traj ne vedo, če bodo imeli opoldne gorko kosilo ali sploh kaj kosila. Prosil bi rad ta nesrečnež podpore pri deželnem zboru, a kje, ker kranjska duhovščina, ki se valja v bogastvu, ne dovoli, da bi deželni zbor zboroval! In takih žalostnih slučajev iz učiteljskega življenja bi lahko našli par sto! Ali niso te razmere naravnost kričeče in vnebovpijoče? ! Ali ne kličejo take razmere po maščevanju?! Iu navzlic tem žalostnim razmeram je kranjska duhovščina za dr. Šusteršičem, ki se valja v tisočakih, iažetih iz »našega dobrega ljudstva«, največja nasprotnica povišanju učiteljskih plač. Naj nam dr. Šusteršič in kranjska duhovšina odgovorita, kako ime zasluži človek, ki sam se valjajoč v bogastvu in in uživanju, ne privošči stradajoč m učiteljskim rodbinam, kar jim je potrebno za življenje ' Prosto po »Slovencu« priredil ljudski učitelj. — Važna razsodba upravnega sedisča v šolskih zadevah« V češkem mestu ViČav imajo, kot piše „Gorenjec", petrazredno nemško šolo, ki jo obiskujejo tudi stroci železniških uslužbencev iz sosednjih občin. Ko jc prešla občina v češke roke ■ okrajni šolski svet prepovedal sprejem v mestno nemško Šole. Nahujikani nemški starši so se pritožili, in vie instance do upravnega sodišča so dale, kakor smo že poročali, staršem prat. Upravno sodišče pa je zavrglo razsodbo naučnega ministrstva tet izreklo, da mestna občina n* dolžna sprejemati zunanjih otrok v šolo. Posledica temu bo, da se bo nemška petrazrednica morala skrčiti v tnrazrednico. Razsodba j* velikega pomena aa tiste slovenske ob- gine, ki morajo vzdrževati vsiljene jim teniške šole. Torej tudi za Jeseniško občino, kajti otroci iz genozet ne spadajo po tej razsodbi nikamor drugam, da kor* w koro^kobelako Sol-§Ro občino« — Kristanov rekurz odbit, p: ielno sodišče v Ljubljani je odbilo priziv Antona Kristana v Idriji proti r»z9odbi okrajnega sodišča v Idriji, glssona koje je bil obsojen na 150 K fcaini, oziroma 14 dni zapora. Toži-telja je zastopal dr. Novak, toženca ;s dr. Tekavčič. Proti razsodbi pri-livnega sodišča ni priziva. — Seja dam zaradi veselice na korist Prešernovemu spomeniku jejutri v torek ob 5. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Vse č. gg. načelnice in gdčne ? posameznih odsekih se nujno naprošajo, da pridejo polnoste-?ilno in točno k tej seji, ker je do veselice le še malo časa ter se je lotiti vseh priprav nemudoma! Seje se naj blagovolijo udeležiti tudi gospodje reklamskegaod-eeka 1 — Za Prešernovo veselico, ki se priredi 16. julija t. 1. v »Zvezdi«, vlada v Kranju, Novem mestu, S k o f j i Loki in drugod velikansko zanimanje. Z rajnih strani dohajajo vesti, da se pri rede v Ljubljano posebni vlaki. Tadi v Ribnici se namerava velika akcija. g — Hrvatje na Prešernovi veselici. »Pokret je sprožil misel, da bi se Prešernove veselice udeleži/ tudi Hrvatje in bi v to svrho priredili izlet na Slovensko. Ako bo ppokretova nasvet imel uspeh, bomo pore čali. — Slike ljubljanskih rimskih starin. V izložnici gosp. knji-garja Schwentnerja je izpostavljeno pet akvarelov, predočujočih rimske posode, ki so se med drugim našle na rimskem groblju ob Dunajski cesti na vrtu nekdanje bolnišnice. Posebno zanimiva je steklena posoda, na sliki posneta v polovični naravni velikosti, izgotovijena v takozvani millefiori-tehniki. Druga manjša ploščata skodelica je iz marmori-ranega stekla, osnova je vijoličasta zmešana z belimi mardejami. Pod njo je mala posodica iz bele zeleno patinirane kovine, srebru podobne. Na večji poli sta naslikani dve stekleni posodi ; ena, v zelenem tonu, je žara (urna), druga pa je vrč z močnim ročajem, rumene barve z belimi pegami. Te starine s a ljubljanski muzej in za avstrijske muzeje sploh unika. Prošnji vodstva dež. muzeja se je gospodična Elza pl. preljubeznivo odzvala in je z umetniškim okusom naslikala akvarele teh predmetov. — Prihodnja javna vin« ska pob usnja v tukajšnji deželni vmski kleti bo v srede, dne 21. t. m. cd S. do 10. ure zvečer. Ker bo to zadnja vinska pokušnja v tekoči ; ni Beziji, ae častit1 obiskovalci opoZ3rjajo, da ostanejo vsi dosedsj, ozirema pri prihodnji pokušnji neporabljeni kuponi za prihodnje po-kulnje. ki se zopet priČno jeseni 1.1., neveljavni. — Dolenjska železnica. V Boboto je bil na Dunaju občni zbor upravnega sveta dolenjske železnice. Dohodkov je bilo v pretečenem l*tu 1,390 702 K. stroškov pa 792 429 K, petemtakem čistega dobička 593 272 kron. Ker je za prioritete treba 511.553 kron, znaša preostanek 86 719 K Od le svote dobi dežela Kranjska na 4° 0 obreBtih 3598 K in 2201 K kot odplačilo ostanka tega garancijskega dolga. Mesto umrlega dr. S c h a f f e r j a je bil izvoljen v upravni svet grof Barbo. — Toča- Dne 16 t. m. popoldne je v davkarski občini Stanežice, občine Št. Vid nad Ljubljano, toča polovico poljskih pridelkov uničila. — Vzgleden gostilničar. Iz Iga se nam poroča, da je v petek zjutraj umrl neki Janez Kramar, mož, ki je močno ljubil žganje. Imenovani Kramar je prišel v četrtek proti Kraku v gostilno Jerneja Toni, tam so mu dali žganja, da se je upijani! Popolnoma; naposled ga pa sam gostilničar z nekim Janefom Mrkunom nesel iz gostilne, pri kateri priliki je b*je Kramar padel in se udaril ob kamen. Na tleh ležečega so oblivali 1 vodo, a ni prišel več k zavesti in 1- v petek zjutraj umrl. To se je godilo v klerikalni gostilni cerkvenega k i j u č a r j a J e r -*e j a Toni, onega moža, ki je po Hubljani precej dobro znan, in je lfest pristaš gospodu župniku. Ali kaluži tak gostilničar, da bi izvršeni še dalje ta obrt, ko znanemu Pijancu, daje frakelj za frakljem, fceeto, da bi ga izlepa odpravil?! — Otvoritev Kadil niso ve na Golici se je izvršila vče- J*i ialibog ob slabem vremenu ali ven *** z vso slovesnostjo, ki gre tej važni postojanki v naših planinah. Starosta slovenskih turistov gospod France Ka-dilnik se slovesnosti ni mogel udeležiti, kar so vsi udeležniki srčno obžalovali. Turistov se je zbralo skupaj z domačini okoli 500 ] samo a Koroškega jih je bilo kakih 150. Jesenice ao bile t zastavah. Otvoritveni govor je imel gosp. prof. Orožen, bilo je pa še mnogo drugih lepih in domoljubnih ogovorov. Posebno so si pridobile velikih zaslug za slavnost gospe Minka OgorelČeva, Ida Škofova, Jelica Korenčanova iz Ljubljane ter gospodične Kokaljeva iz Ljubljane in Budi neko va in Tičarjeva iz Kranjske gore. — Iz Borovnice ae nam poroča: Dne 16 t. m. proti večeru nastala je nagloma nevihta. Imeli amo dež s točo, ki pa ni naredili škode, in treskalo je, da je bilo groza. Tre ščilo je na Pokojišču v poslopje kle-petavega Antona Adama in mu je do tal pogorel hlev in kozolec. Adam je pred tremi leti na enak način pogorel. Ker je klerikalec — dičijo ga prav lepa svojstva — zato pravijo, da ga je zadela nesreča; če bi se pa kakemu naprednjaku kaj takega zgodilo, bi se reklo: Božja kazen. — Iz Vrhpolja pri Št. Jer-nejuie nam piše: V zadnjih petih le-tih se je zgradilo v krškem okraju več šolskih poslopij ter s tem izdatno povzdignil pouk Tudi mi smo z gotovostjo pričakovali, da se tudi pri nas sezida šola, in to tembolj, ker je šolska oblast spoznala isto za nujno potrebno. V ta namen kupil se je že stavbni prostor, dovolil je deželni odbor podporo in pobirala se je že več let občinska aaklada. Zadnji čas pa kroži tu govorica, da se misli zidanje šole sploh opustiti, češ, da naša mladina še nadalje lahko obiskuje nad eno uro oddaljeno šolo. Vas Vrhpolje Siran ima nad sto hiš in nad 60 šolodolžnih otrok. V bližini je še Š8Bt drugih vasi z enakim številom otrok. Vsi ti otroci obiskujejo vsled oddaljenosti šolo jako neredno, osobito pozimi in o slabem vremenu. Upamo torej, da bode šolska oblast v kratkem pričeto delo tudi izvršila ter s tem ugodila naši opravičeni zahtevi. — Nezgoda na železniški postaji Planina. Dne 17. t. m. zjutraj ob 5. uri j6 vozil bizovlak skozi omenjeno postajo. Na istem tiru je stal prazen železniški stroj, ki je zaradi zelo napete proge pomagal peljati pred brzovlakom idoči tovorni vlak in je bil baš namenjen na povrnitev. Znamenja, da bi se bil moral brzovlak zaradi na tiru stoječega stroja ustaviti, baje ni bilo in brzovlak ie dirjal s polnim parom svojo pot. Strojevodja brzovlaka je sicer zapazil stroj pred sabo in je tudi takoj napel vse sile, da je vlak ustavil, a zaradi le malega presledka med vlakom in strojem trčil je s tako silo v prazni stroj, da je zadnji del tenderja popolnoma razbil in tudi svoj strej poškodoval. Pri tej nezgodi, kjer bi se bila lahko zgodila velikanska nesreča, da ni bil strojevodja brzovlaka toli pazen in zaveden, ni bil drug poškodovan, nego pomožni kurjač praznega stroja, Iv. Debevec, vulgo Stekalj iz Borovnioe, katerega so prepeljali v deželno bol nico. Potniki, zvedevši o vsem do godljaju, so iz hvaležnosti, da so samo s strahom prišli iz tega o pa nega položaja, takoj med sabo na brali za vrlega strojevodjo znatno vsoto denarja — govori se 500 K — katere je pa taktni mož odklonil z opombo, da naj njemu namenjeni denar pošljejo železnični direkciji, katera mu bode že prisodila primeren delež. Kaj šarmantno od strani potnikov in tudi taktno od strani strojevodje. Skoro gotovo bodo vso krivdo zvalili na ondotnega pod uradnika nižje vrste. Ti poduradniki nižje vrste so pravi železniški trpini — omnibusi. — Opravljati morajo vsa dela kakor pravi uradniki, premikati pri križanju vlakov železniške tire, postavljati varnostne znake, snažiti in prižigati svetilnice, pometati železniške prostore itd. in za vse te tako odgovorne, vmes pa tudi tako poniževalne posle ima pa plačilo, da ne more ne Živeti ne umreti. Poleg vseh teh dobrot pa nima nobene nade na boljšo prihodnost. Vedno ostane poduradnik nižje vrste. Smelo se lahko trdi, da je tudi na tej, kakor na mnogo drugih nezgodah kriva prevelika štedljivost uprave južne železnice, ker ne da pri tako važnem in odgovornem poslu zadostno število uslužbencev. Ena oseba pa vseh prej navedenih poslov ne more sama oskrbovati, četudi je taista ne po svoji krivdi poduradnik nižje vrste. — Umrl je v Gorici v sredo g. Ivan Golja, c. kr. finančni svetnik v pokoju. Oolja je bil mož stare slovenske korenine in navdušen Slovenec, ki ai je tnal, dasi v oesarski službi, ohraniti Čuteče slovensko sroe do konea svojih dni. Golja je gorel za vsak napredek goriških Sloveneev in bil član raznih društev, katera je pa tudi drugače podpiral in odšteval znatne avote v raane narodne namene. — Mestne volitve v Gorici. V dragem volilnem rasredu, kjer ao •e Trsile volitve v torek, sta bila izvoljena umirovljeni prof Peter Pe tronio in trgovec Joaip Venuti. V petek ao bile volitve v prvem volilnem razredu. Izvoljena sta bila dr. Marani in proit dr. Faidutti. Italijanski liberalni volilni odbor je aieer navidezno kandidiral prof. Motza, skrivaj pa je poskrbel za to, da je bil izvoljen njegov ljubljenec dr. Fadutti. — Kar ae tiče novega župana goriškega, ae ie ne ve nič, kdo bo. Najbolj ae je asi slilo na dr. Miranija, a ta je odk-čao odklonil Čast prvega meščana ter nikakor ni voljan prevzeti Žalostne zapuščine. Župana bi morali voliti ž t preteklo soboto v zmislu § 46. občinskega statuta, toda mestni oČetja so odložili volitev, ker ne vedo, koga bi volili. Baje bo volitev 26. t. an. »Gazzettino« priporoča, naj nekaj občinskih svetovalcev ne pride k ~eji, določeni za izvolitev župana, da se tako prepreči izvolitev, nakar se razpusti občinski zastop ter prevzame začasno upravo vlado, ki razpiše potem splošne nove volitve. — Goriška deželna ulaznica- V Gorici zidajo deželno blaz-nioo v obseŽju goriškega mesta ob veliki prašni cesti blizu Št. Petra, kjer ne bo zavod preskrbljen zadostno z vodo in kamor se mesto zelo širi. Sveta so kupili 15 hektarjev in ga plačali z ogromno vsoto 160.000 K. Vse to se je zgodilo, ker je hotel tako deželni glavar Pajer in njegov glasnik, znani »agronom«, ker ima biti ta deželni zavod molzna kravica za Gorico. Na psihiatrijo se ni oziralo pod Bogom frič, ker kaj mar Pajerju psihiatrija! Zavod sredi trušča ne bo mogel služiti svojemu namenu, zato pa pride Čas, ko se spozna, kako nesrečno in škodljivo za goriško deželo je bilo gospodarstvo deželnega glavarja Pajerja in njegovih priveskov. — Nesreča vsled neprevidnosti* V sredo opoludne je sna-žil vojak Alojzij Jaušnik pešpolka številka 47 v 'Gorici v vojašnici v prvem nadstropju svojo puško. Ko jo je osnažil, vtaknil je v cev iste patrono, o kateri je menil, da je prazna. Storivši to, vlegel se je na posteljo v zrak, se igral s puško, pomeril ž njo proti stropu iu sprožil. Krogla je švignila skozi strop in zadela v stopalo v drugem nadstropju se nahajajočega Rudolfa Krebioa in mu predrla nogo, da se Je zgrudil na tla. Krebica je zdravnik takoj obvezal in odredil, da se poda v bolnico. Jaušnika so pa zaprli, a kmalu spet izpustili, ko so se prepričali, na kak način je nastala nesreča, zlasti pa še, ker je Jaušnik na jako dobrem glasu. — Okrožno sodišče v Gorici je obsodilo 33 letnega Girjupa s Banjšic radi javnega nasilstva v 7 mesečno ječo. Gorjup je namreč, ko so ga dne 7. maja goriški redarji aretirali, tako razgrajal, da je pretil redarjem celo s tem, da jih hoče spraviti v krtovo deželo, da so ga morali še v policijskih zaporih imeti zvezanega. Ta človek je prepotoval Že Francosko, Nemčijo, Italijo, Avstrijo in druge države. Kaznovan je bil že 15 krat. — Sestanek planincev v Sevnici bo na dan 29. junija t. 1. v gostilni g. Fr. Simončiča ob polu 11. uri dopoldne. Vabijo se tudi drugi domoljubi na udeležbo. Sestanek prične ob polu 11. dopoldne, pa traja z malim odmorom celi popol* dan. Osnuje se nova planinska podružnica. — Sest metrov dolgega morskega volka so ulovili pri Omaku — Slovansko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju ima v sredo dne 21. t. m. ob polu 8. uri zvečer v društvenih prostorih (VIII. Breitenfelderg. 20) svoj tretji občni zbor z običajnim vspore-dom, v petek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Matalcnv« (I. Landesgeriohtsstrasse) pa slavnostni večer kot odhodnico sedanjim in bivšim svojim članom, ki ao letos dokončali študije na dunajskih visokih šolab. — Strah pred svojo sliko. Nekateri bralci ae bodo še spominjali, ko amo poročali, da je meseca sušoa pobegnila neka 451etna gostil-ničarloa a svojim ljubimcem, mesarskim pomočnikom Jožefom Sikoškom; in odnesla možu okoli 4000 K denarja. Popihala sta jo bila v Cleve-land. Ko je moi to doznal, je iakal v »Glas Naroda« oba a slikama. Po* brala ata jo bila potem v Ohio, m tudi Um ju je preganjal »hudobni duh« tako, da ae je gostilničarioa te dni vrnila aopet v svojo domovino, !)opustivši v Ameriki »svoje sroe« ako jo le fant ni popustil). Priiedii ▼ Ljubljano, je policija aa njo izvedela in jO djala pod ključ, aeve ie na prvotno aahtevo njenega mota. Oddali ao jo e. kr. deželnemu sodišču. Komaj je mož to izvedel, je pričel a sinom v Ljubljano in joka in stoka na obeh straneh ni bilo ne konea ne kraja. Dobri mož je potem posredoval, da ao mu Ženico aopet ispustili, ki jo je potem ainoči veselo popeljal na avoj dom. Ako mu bode le hvaležna? Sikošak pa ae sedaj smeje, ker je zastonj pričel v Ameriko, a tudi mož je neki lelo vesel, ker je aopet dobil svojo drago »go-lobičieo«. — ifVoga Is mia barchetta" je popevalo danes ponoči šest laških zidarjev, ki ao ae bili nalezli »pristnega Laha«. Razgrajali ao po Peter-skem predmestju tako, da ao privabili k sebi dva »prijatelja miru«, ki ■ta vesele »Lahe« aretovala. Po poti so skoz zahtevali »kvartise« in ko so dospeli na magistrat so jih tam res djali »spat«, kjer so ae veselja polni naspali in danes zjutraj vsi preplašeni vstali in prišli pred »sodni atol« ter dobili vsak svoje. — Ustrelil se je danes zjutraj v cukrarni četo vodja c. kr. 27. domobranskega polka Matej Jančigaj iz Mengša. Zadel se je v levo stran prsi in mu je šla krogla pri rami ven. Prepeljali so težko ranjenega v gar-nisijsko bolnišnico, kjer imajo malo upanja, da bode okreval. Vzrok po-skušenega samomora je baje nesrečna ljubezen. — Smeti so se vnele danes ponoči ob i/i2. v nekem zaboju na Figovčevem dvorišču. Plamen je opazil mimo patrolujoči polioijski stražnik Pavline in ga takoj pogasil. Nevarnosti, da bi se vneli še drugi predmeti, ni bilo. — Tatvina. Včeraj popoldne je neznan tat odprl stanovanje gesp. Pavla Kosca v Florjanskih ulicah št. 32 s ponarejenim ključem in mu ukradel 60 K denarja, srebrno uro, vredno 24 K, zlato brožo, mnrčke in nekaj proprijetet. — Aretovan je bil danes zjutraj krojaški vajenec Derenčin, ker se je poizvedelo, da je pokradel svojemu mojstru več obleke in blaga ter vse prodal, denar pa sam zapravil. — Z motorjem povožena je bila v soboto popoldne na Emon-ski cesti delavka v tobačni tovarni Marija Prijateljeva. Zlomila si je pri tem desno nogo pod kolenom. Pripe-peljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Izreden šport. Potnik Gabrijel U. ni bogšigavedi kak orjak, kaže se pa, da ima več moči, kakor bi jo bilo od njegove osebioe pričakovati. Kadar se s kom spre, pograbi ga in trešči ob tla. Zadnjič je nekega zasebnika na Dunajski cesti tako te lebnil ob tla, da ga je težko telesno poškodoval. V soboto zvečer je pa prišel v neki kavarni v navzkrižje z nekim krojačem. Ko prideta na otsto, pa U. zopet krojača pograbi in ga trešči ob tla. Ko krojač občuti še nekaj krepkih zaušnic, ga je «Sport s man« popustil in odšel. — Nesreča« Včeraj so iz Bohinja pripeljali na južni kolodvor delavca Valentina Mulića, kateri je prišel pod železniški voziček (Baha-wagerl) in si pri tem zlomil desno roko in nogo. S kolodvora so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Nesrečen padec. Dne 16. t. m. zvečer >e prišel polir g. Anton Stupar ob 10. uri domov na Martinovo cesto št 7. Ko je šel po stop-nioab, mu ja spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je zadobil na glavi in desni nogi močne poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnioo. — Poreden vajenec. Crev-ljarski vajenec Franc Zupančič je vrgel v soboto zvečer v Marijo Kna-felčevo kamen ter jo pod levim oče som telesno poškodoval — Pes ugriznil je dne 13. t. m. Leopolda Zimo v desno stegno. Pes je last nekega gostilničarja in je bil priklenjen. Ko je šel Zieaa mimo njega po dvorišču, se je zagnal vanj, ga podrl in obgrizel. Gostilničar pravi, da je Zima vozil »barko« in je po nerodnosti zašel k psu-varuhu. — Delavsko gibanje. Včeraj je prišlo 48 Hrvatov ii Hrušioe, 25 Lahov se je pa odpeljalo iz Jesenic v Trst in Gorioo. — V soboto so prišli iz Amerike 3 Slovenci. V Heb je šlo 6 Hrvatov, v Inomost 10, v Hrušioo pa 15. Ii Hrušioe je prišlo 25 Ogrov. — Izgubljena raci. Marija Jurmanova, potovka iz Škofje Loke, je izgubila denarnico, v kateri je imela 7 K denarja in več loterijskih reskont. — Hrvatska novice. — Za saborski mandat t Koprivnici kandiduje opozicija dr. F. Po-točnjaka. — Učitelj 10 mesecev brez plaie. Pri Sv. Lovreču pri Labinju (Istra) so otvorili pred dvemi leti ljudsko šolo. Ker pa so prebivalci hoteli imeti hrvačko šolo, deželni odbor pa ni hotel dati dru gačne kot italijanske, sadova ie da- nes ni rešena, a ondotni učitelj Zla. tić že 10 mesecev ni dobil plače. — Kriza pri hrvatskem gledališču. »Pokret« piše, da je pri hrvatskem gledališču V Zagrebu naatala kriza, ki bo imela morda is posledico, da bo več najuglednejših članov zapustilo hrvatsko gledališče, Ta krita je nastala, ker vlada neče zvišati plače operetnima pevkama gospe Irmi Polakovi in Mieiki Freudenreishovi ter pevcem dr. Novoselu, Prejaou in Štefanu, dasi je to izrecno vladi predlagala gledališka uprava. Najnovejše novice. — Perzijski šah je prišel na Dunaj ter ga je na kolodvoru sprejel sam cesar. — Atentat v cerkvi. V Sshwerinu pri Poznanju je neki delavec iz maščevanja streljal na ma-šujočega dekana Fahnemanna ter ga nevarno ranil. — Oblak se je utrgal nad mestom Lvovom V predmestjih so morali iz nekaterih hiš prebivalci zbežati na strehe. Promet na tramvaju je ustavljen. — Konji s slamniki. V Be-rolinu so uvedli slamnike za tramvajske konje, toda samo za eno-vprežne, ker Bi pri dvovpregi konja vzajemno — požreta slamnike. Telefonska in brzoja?aa poročila. Varšava 19. junija. V vasi Laginijecki pri Lodžu so kmetje uprizorili v katoliški cerkvi velike demonstracije. Orožnika, ki je prišel kmete izganjat iz cerkve, so kmetje s šestimi streli usmrtili Pariz 19. junija Uradni list priobčuje dekret, s katerim se imenuje ministrski predsednik Rouvier za ministra zunanjih zadev, državni podtajnik Me rio u pa za finančnega ministra.^ London 19. junija. Švedski socialisti so priobčili poziv na vse švedske delavce, naj se v slučaju mobilizacije ne odzovejo pozivom na vojsko. To je edino sredstvo, da se vojska prepreči. Ta poziv je v vladnih krogih zbudil veliko vznemirjenje in glasilo desnice poziva vlado, naj takoj mobilizuje armado in mornarico, da bo dežela za vsak slučaj pripravljena. Rusko-japonska vojna, London 19. junija. Agencija Central News poroča iz Petro-grada: „Novoje Vremja" priobčuje brzojavko svojega dopisnika, v kateri zatrjuje, da je izvedel iz zanesljivega vira, da je žeskle-njeno vojno premirje. Japonsko poslanstvo v Londonu za-nikuje to vest. Petrograd 19. junija. Iz God-ziadana se poroča z dne 17. t. in.: Včeraj je bil neki ruski voj zapleten v boj od 2. ure ponoči pa do 8. ure zjutraj. Ruska armada je Čakala na ofenzivo sovražnika, ki je prodiral z močnimi pehotnimi voji iz Liajanva-pinga. Ruska artiljerija je Japonce prisilila, da so se ob 6. z jut. umaknili. Istočasno pa se je pokazalo, da so Japonci obšli rusko levo krilo pri Dunljahe. Japonske baterije so jele streljati na ruske pozicije, toda ruski artiljerijski ogenj jih je skoro prisilil, da so se morale umakniti iz Liaojanvapinga, da se pripravijo na nameravani konjeniški napad. Rusi so izgubili samo šest mož Tokio 19. junija. Japonski veji v centru so 16. t m. navalili na ruske pozicije pri Liaojangvapingu in jih osvojili po ljutem boju. Sovražnik je bil odbit s težkimi izgubami Rusi so baje imeli na teh pozicijah 5000 mož in 20 topov. Japonci so izgubili 165 mož; ruske izgube niso znane, a so najbrže zelo velike. London 19. junija. Reuterje-vemu uradu se poroča iz Petro -grada: Ruski oddelek v dolini reke Hun je ujel več japonskih dragoneov, ki so izjavili, da japonski armadi nedostaje hrane, zlasti pa riža in da so ae vsled tega vsem vojakom dnevne porcije znižale na polovico. Kričavost malih otrok. Vpitje malih otrok — to bode priznal eelo največji prgatelj otrok — je pač godba, ki ni vsakemu po godu; saj pa ima tak mladi zemljan večkrat tako krepak in vztrajen glas, da spravi s tem glasom svojo okolico do nema- lega razburjenja Seveda ne more mali dojenček nii za to, če se vsled tega ne omili ao-Bedom; saj nima še nikakega drugega sredstva, da bi potožil svojo bol, da bi Bvojim oskrbnikom na milejši način pojasnil nastalo bolestno nepriliko ▼ svojem organizmu. Sosebno debeli dojenčki, ki mnego trpe na zaprtju, vpijejo včasih po celo uro, in če se išče vzrok, se uvidi, da so taki otroci debili preveč kravjega mleka, ki se v želodcu sprime v debele kepe in ki vsled vrenja v črevesu povzroča napetost in ibog tega je otrok vznemirjen ter kriči. Da se ta nedostatek odpravi, je najbolje, da se primeša kravjemu mleku Kufekejeva otroška moka -- zavrela na vodi — ker se mleko v otrokovem želodcu razpusti v fine koime, se lažje prebavi in vrenje se vrši tako lahkotno, da napetost premine, otroci postanejo mirni in se vrši čiščenje redno. To je samo ena onih mnogih dobrih učinkov Kufekejeve moke za otroke, ki je mnogo let Že povsod kot Jako izborna otroška hrana znana ter jo ugledno zdravništvo priporoča in predpisuje. Vsled svojih dragocenih lastnosti je res pravi nadomestek za materino mleko in pospešuje sosetmo vsled svojih mineralnih in beljakovih snovi kar najugodneje razvoj kosti in mišičevja. mi Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kuni dun. borze 13. junija J 905. Btaloibeni papir? *. I Der. ar majeva renta .... srebrna renta .... avstr. kronska renta > *l*ta ■ ogrska kron&ka „ „ zlata „ . . posojilo dežele Kran)tke 40/ 4°' 40 4C' ft *1/«°/o posojilo mesta Spljet . *%'/■ p 5 Zidar . *V«° o bos.-her«. žel. pos. 1902 4°/n češka dež. banka k. o. » B ž. •. . sst. pisma gal. d. hip. b. pešt. kom. k. e. a. 10c/0 P*....... **/»*/• 'Mt* P4*™* Innerst. hr. „ n ogrske cen. dež. hr. ..... . 1. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ina. banke . 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žeL 4°/e prior. doL žeL .... a«/0 B juž. žel. kup. »/i Vi • 4l sc 5 svet. pos. zs žel. p. o. . Srečk« od l. 18601..... „ „ 1864 . . . tizske ,•••». zem. kred. 1. emisij* . ogr. hip. banke . srbske a frs. 1Q0* *V«°/o «11 o :5 & 4111 41 o * s 0 100-40 100-36 100-50 11975 97-35 117-75 99-60 10060 100-— 101*40 100 "16 100-26 10115 10765 100-50 100-60 100-05 100-— 100-76 99-— 99-50 &19S5 101 — 167-50 £93 50 168 1B 304 — 302 50 272 75 104 — turške...... 142 76 »račke Zreditne ■ . • . Inomoške » • ♦ . Krakovske N Ljubljanske «, A.vst. rud. križa „ . . . Ogr. „ B , . . . Budol/ove P • . * Saleburške B . . . Dunajske kom. s . . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . A.vstr.-ogrske bančne delniee Avstr. kreditne banke ■ • Ogrske „ b * * Žimostenske „ Premogokop v Mostu (BiHz) AJpmeke montan .... Praske žel. indr. dr. . • . Bim*-Mur&nyi ... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. dražba . Č&ska sladkorne drulbt . Vnlcta. 0. kr. tekin...... 20 franki 20 marke ....... Sovereigni ...... Marke ........ Laški bankeve!. . • • ■ Rcblji . . . c . . Dolarji........ ?5-90 480-— 78--69 — 56 — 57 — 35-60 64-— 74-hC J 38 — 87 - - 1645*— ; 662 &0 778-50 246 — 641 — 628 75 2665 — 549 50 273 — 577-— 169 — il 32 J.9 12 23-47 S3-96 117*35 95-55 »63-50 4-34 10060 100 65 100- 70 119** 97-55 117-95 101- — 101- 60 100- — 102- 40 100 60 100*65 10215 108-66 101- 50 100- 80 101- — 101-— 101-7» 100'— 321-25 102 — 169-50 296 50 170 16 810 — S08 50 274-75 109 60 143 75 26 90 491— 83 60 97-— 71 — 58 — 36 60 68' — 81 — 148 — 88-£65 25 1655*- -663 50 779 50 246 50 356 — 629 75 2674 50 550 50 276 — B83 — 171 - 11-36 15-15 23-55 2404 117-E5 95-75 263-75 b'— Žitne cene v Budimpešti. Dne 19. juny"a 1906. Termin. Pšenica za oktober . . . „ 100 kg. K 15 60 „ april 1906 . . „ 100 , . 1610 Rž B oktober . . a 100 , ,. 12 6$ Koruza julij . . . . n 100 „ „ "5-— Oves „ oktober 1906 . „ 100 „ „ 11-02 Nespremenjeno. Rodbina Puppls javlja prepo-trtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje ljubljeni sin oziroma brat, bratranec, nečak, gospod Karel Puppis danes ob pol 2. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni v 37 letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega rajnika bo v ponedeljek dne 19. junija t. 1. ob e. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gornjem Logatcu. Maše zadušnice se bodo brale v žnpni cerkvi Matere božje v Gornjem Logatcu. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 1960 Gor. Logatec, 17. junija 1905. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja in sožalja povodom smrti moje iBkreno ljubljene soproge, gospe Marije Gross za darovane venee in lepo petje bratov pevcev društva „Slavec" ter obilo spremstvo na zadnjem potu drage raj niče izrekam vsem pr^atejjem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo. 1946 Josip Gross. Meteorologično poročilo. 7UUu» ua4 norj«m S06-S. hv~A*JJ tlak 7S<*-0 m Junij j Čaa opazovanja Stanja barometra v wm Is a e 0 g Vetrovi 17. 9. hv. 7299 182 ar. jzah. jasno 18 • 7. rj. a pop 730 7 7314 191 224 al. jzahod m. j«*hod pol. oblač. del. jasno n 9. hv. 733 3 181 al. jzah. del. jasno 19 • 7. a. pop. 7351 7356 16 9 226 brezvetr. si. jvzhod oblačno del. jasno ar* beumovljeno leta 1642. ]narisov m qrbov um p BRATA EBEKLJ 1 l/iRi MikloSKeva cesta št 6. — r uuriunnn, ,grišUe ul4ce it 6 = - Telefon St. 154. - Srednja temperatura sobote in nedelje: 18 8* in 18 0\ normale: 19 9° in 18 1°. Mokrina v 24 arah: 0 0 mm in Oh* mm. Ceno se proda prav dobro ohranjen 3s:leLT7-ir (Flugel) firme Heitzmann na Dunaju. Več v Predilnih ulicah št. 10 v pritličju na desno. 1953-1 za letoviščarje s 4 Bobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem. Kje — pove upravniStvo „Slov. Naroda". 1458—13 Zgodovinska povest (ponatis iz „Slov. Naroda") je izšla! Ta povest je, izb a jaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter Brno jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Scimentnerju v Ljubljani. Izt'e po K I-60, po pošti K I-80. z lepim vrtom se prostovoljno proda blizu državnega kolodvora v Spodnji Šiški. Več se poizve pri upravništvu „SIov. Naroda". 1949-1 Hitra razprodaja. 4 pare čevljev za samo gld. 250. se oddaja zaradi nakupa velike množine Crevljev za to smešno nizko ceno samo kratek Čas. 1 par mo&kih Crevljev, 1 par ženskih Crevljev, rjavih ali Crnih, sa zave-zovanje, z moCnimi usnjatimi podplati, z\ iti, dalje l par mo&kih, 1 par ženskih modnih Crevljev, eleg. opremljenih, prav liCnih iu lahkih, vsi 4 pari za samo 2 gld. BO kr. Velikost v cm. Razpošilja proti povzetju ali denar naprej razpoSiljalnica Crevljev H. VVachtel, Krakov 305 Zamena dovoljena ali denar nazaj. posesinil^ in J^rcmar Tončka Stefin rojena X^ poročena Gnezda Zalog pri Postojni Unec pri s?akeku dne 19. junija 1905. 1952 rr Ernest SarK Ljubljana Dvorski trg St. 3 n priporoča vse modno blago _ _ zaradi pozne sezone mi2 ll^li po jako znižanih cenah. !tf|šll|J=llliPilll r 9 Ces. kr. avstrijske ||g državne založnice C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Is^od Iz; ^ozn.egra reda. Veljaven od rine 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCI B vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čei S«Uthal v A ■ f Solnegrad, čez Kleir.-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri 5 a zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dcaaj, cea Seli tU ? Solaograd, Inomost, čez KJein-Reifiing v Line, Budeievice, Plien, Marija« »ar«, Heb Francofe vare, Karlove vare, Prage, Lipsko. Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlas v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, SelzthaL Danaj, Solnograd, Inomost, fEi, Žeueva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah o praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni viak f Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, : .: sensieste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifting 7 Steyr. Line, Budehvice, Pisen, Marijine v&re, Heb, Francoze vare, Karlove v^re, Pra^r. fLjubljana-Linc-Praga direktni vo* I. in II. Lipsko. na Dunaj čez Amstetten. — Oh IC*. uri ponoči osobc? vlak v Trbiž, Beljak. 41 zensfeste, Inomost, Monakcvo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in n razreda), — F V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni v ? l>Jovo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 nri 5 m pop. ietotako. — Ob 7. uri t jq zvečer 1 Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mcnakovo (Monakovo-Ljubijana direkt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, C-Beljak. Ob 7. uri IS m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob l i. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga«Linc-I liana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Badejevise, Solnograd, Li«_»c, Steyr, I a Ženevo, Curih, Bregeue, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, Jsmohor, Pontabel. — Ob 4. rr 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, .. v Celovca, Mcnakovega, li_<_ mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobn ik Z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Bu!»n-k«> • narodno spravo. 5 Yu poJMnila daje: Seneraihni acjisiup v Ljubljani, ćegar pisarne so t lastne) bančne j hiši K. —71 Zavaruje poslopja m premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najl llllllhu Oživa najboljši sloves, koder poslnje Dovoljnje iz Čistega dobička Izdatne podpore v narodne m obCnokonstxe namene. Nizke cene 1G82 9Ifrcd F^nl^cl kotnanditna družba prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški štif ljetni trpežni 90 kr. Bogata izbera Moški 1 frlfl čevlji « P na trakove nc Lr močni Z3 IVI 1 ■S 2 i 60 kr. v 1 > s tif ljetni močni "'5 2 i na trakove nn r izrjav.uenja JU Kl a IOO lastnih prodajal- nih zalog na trakove usnje box. 50 kr. Izvrstna prileznost lamski n -evlu J &l čevlji na gumbe crni 25 kr. Otroški In dekliški čevlji na trakova Iz modnega usnja od M r. < naprej, na trakove, chevreau, g dyear, šivani chevreau, go- yg ^ čeviji J lili, 50 kr. na trakove, eleg. in lični godvear, šiv. Dobra kakovost Otroški in dekliški čevlji na gumbe Iz črnega ali rjavega usnja od li naprej. lka Zastopnica: Josiia Hrt so v« Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". JQ MV 26 U*G