Shod zaupnikov „narodno - napredne stranke" se bo vršil v četrtek, dne 24. L m. v »Trgovskem Domu" d Gorici. Pričetek ob 10V predpoklne. Vabljenei so dobili: t. oklic, l načrt programa, 3, VbtOplllC'0, i dopisnico, katero naj podpišejo ter jo odpošljejo takoj v Gorico. Potrdilo z dopisnico je potrebno zategadel, da vemo že naprej, koliko bo udeležnikov, ker po tem številu se bomo ravnaii glede" priprav v dvorani, prenočišča in obeda. Somišljeniki! Vabimo Vas, da se udeležite shoda v kar mogoče velikem številu. Ta shod naj bo slovesna manifestacija naprednih življev v naši deželi. ta shod naj pokaže, da umetno tok novega časa ter se hočemo v novi, reor-gantzovant, pravi ljudski stranki, boriti za boljše čase goriških Slovencev, da bomo vpoštevani bolj nego doslej, ravno p ravni, da dosežemo vse pravice, ki nam tičejo, da se ugodi našim željam in se izvršijo naše potrebe. Goriški Slovenci! Shod zaupnikov v Gorici naj bo mejnik med bivšimi in novimi časi, mejnik, ki kaže na veliko delo ljudske stranke, kateremu morajo slediti vspehi. Na noge! Na shod zaupnikov stranke, na katere zastavi se blišči zlato geslo nepozabnega rodoljuba dr. Lavriča: vse za narod, mkk in napredek. Pripravljalni odbor. Sodnije na Goriškem nekdaj in danes. Zgodovina boja In preobrata. Piše : A. UabrS ček, III. Najbolj drastičen dokaz, kak6 popolnoma bo prezirale goriške sodnije Slovence, je pač ta, da je bila »Soča« konfiskovana z laškimi odloki in razsodbami. Torej cel<5 edino politično glasilo %-ske večine prebivalstva je dobivalo tako poniževalne brco in pljuske! Jaz sem se odločno uprl že pri prvi priliki, ko je bila »Soča« prvič zaplenjena pod mojim uredništvom. To jo bilo koncem 1. 1889. ¦• Proti italijanski razsodbi sem podal obsežnejši protest na višjo sodnijo in na pravo« sodno ministerstvo. Naglašal sem, daje na Goriškem !/;1 prebivalstva slovenske narodnosti in komaj tretjina je Lahov s Furiani vred. In vendar se tu drzne c. kr. oblast, ki bi morala biti najvišja čuvarica pravice in pravičnosti v deželi, na tako žaljiv in poniževalen način prezirati večino na najbolj občutljivi strani s tem, da celo slovenski časopis sodi v jeziku manjšine. Laško razsodbo sem zavrnil ter zahteval — slovensko. Zahteval sem nujno rešitev, naglašuje, da tako drznega preziranja slovenskega ljudstva ne moremo dalje prenašati in storimo vse možne korake, da dosežemo pravice, ki nam tičejo. Na ta protest sem dobil v kratkem času povsem ugodno rešitev, ki je izrekla, da zavrnjeno italijansko razsodbo moram še sprejeti, ker izdana razsodba je izvirnik in ni nikake oblasti, ki bi mogla izdati veljaven prevod ali drugi izvirnik, — pač pa je ugodila pritožbi v tem smislu, da bo c. kr. okrožna sodnija zanaprej izdajala — slovenske razsodbe. — Od takrat naprej ni bilo nikdar več italijanske razsodbe. JjjL tistih Časih, ko sem s »Sočo« spravil celo deželo v novo življenje in sem stal ž njo v ospredju boja tudi za gospodarsko osvobojo, je bila »Soča« neprestano konfiskovana. Vsak hip sem imel policijo v hiši, celd hišnih preiskav in sodnih preganjanj v vseh možnih oblikah. Vse take prilike so mi prišle pa kakor nalašč v boju za enakopravnost slovenskega jezika v vseh sodnih instancah. — Ni je bilo zaplembe, da ni-som podal utokov na prvo in drugo instanco (na okrožno in višjo deželno sodnijo). V Gorici so sledile konfiskačne obravnave, — in glavna moja skrb je bila, da so bile to... prve čisto slovenske obravnave v Gorici, ki so polagoma uvedle to novo prakso tako, da so se goriški sodniki in državno pravdništvo sprijaznili s to »novotarijo« in so spoznali, da so v Gorici mogoče tudi čisto slovenske obravnave, ne da so Gorica zruši. Laško časopisje je sprva ropotalo proti takim novotarijam, sklicevalo se je na »lingua del foro« in javkalo, da jezikovne zmešnjave bodo v veliko nevarnost s svetosti justice«. Ali polagoma se je naša javnost privadila »novotarijam« in laško Časopisje je utihnilo. Tedanji namestnik državnega pravd-ništva, sedanji svetnik g. Zorrer, je sprva kratko in pozneje čedalje obširneje in lepše govoril slovenski. Jaz sem mu dajal obilo priložnosti j, da se je uril v slovenščini. — Ko mu je sledil Slovenec g. dr. Andrej Sancin, sedanji svetnik v Trstu, je bilo še vse lepše in živahnejše pri naših noštevilnih konfiskačnih obravnavah, ki so trajale včasih po več ur, ker sem govoril tud.\ po trikrat, — in tolikokrat je odgovarjal dr. Sancin. Tiste obravnave sem porabil Še v drugih ozirih za našo stvar, namreč, da sem v svojih govorih povedal še veliko več nego je stalo v »Soči«. Vse možne grehe c. kr. organov, posebno sem imel na piki tedanjega namestnika Rinaldinija, sem šibal tako ostro, da sem imel s predsednikom, pokojnim svetnikom Flegarjem, vedno prav rezke nastope. Klical me je k redu, grozil z globami in jemal mi je besedo. — Navzoči poslušalci pa so imeli v takih obravnavah dokaz, da Slovenci lahko tudi malo krepkeje nastopamo v sodnih dvoranah. Več poguma in samozavesti so odnašali domov, — in to je bil drug pozitiven vspeh takih obravnav. C. kr. državno pravdništvo v Gorici je torej šele pri mojih konfiskačnih obravnavah prebilo stari laški led ter govorilo slovenski. — To je bil pričetek, ki je zbujal pri Lahih odpor, toda začetek je bil napravljen in — šli smo dalje po pričeti poti. Kako je prišlo do nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. ' Naročnina, reklamacije in druge reči, kater« ne padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le' upravnistvo. „ERIJIORLC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSili knjigarnah in teh-le tobakamah: Seluvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliŠCu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaiišeui ulici, 1. Mtvtiussi v ulici Formica, 1. HovaiiiBki v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Uvfenfiifi na trgu della Caserma. fenaja trikrat na tede»,^in sicer v torek, Četrtek nboto oh 4- ur* r°P°^"e *er s^no po p o 51 i lamina ^j 7 Gorici na dom pofiiljana: vse lato ........ 15 K v ;.......... to » PnsamiSne številke stanejo 10 vin. t S O CA" ima "naslednje jzredne prilogo: Ob -no- I m letu „KaItpot po Gomkeiritafirad^^em^in^l L|p0t po Ijabljani in kranjskih mestih", dalje dva-" ? It v leta „Vozni red ieleznic, parnikov in postnih -l« ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". • , ' Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici fi 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. I J* siroSila brei dpposlane narofinine, se^^ oziramo. I flfllasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah Te 1 iskano 1-krat 16 vs 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka s*a Večkrat po dogodbi. Vefije črko po prostom. — _ Heklame in spisi v nredaiškem delu 30 v vrata. Za kfiko iu vsebino oglatov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorfli nrcdnik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,______________- TeUfon it. 83. - »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska in zal. """"" ~ ™ m~"!m' I i ' """ " ^^1 " ! ~-------"------!-----*'• ¦ • DOPISI. Iz Ajdovščine. (O j a v n i k d j i žn i c i). — Za tukajšnjo javno knjižnico sta nadalje darovala gg:: dr. Defrancesehi, primarij v Novem mestu in dr. Repič, v Št. Vidu pri Zatičini, po '10 K. — Srčna hvala! — Nadaljni darovi se hvaležno sprejmejo. Knjige naj se blagovolijo pošiljati na predsednika začasnega knjižničnega odbora, g. Fr. Bajt, nadučitelja, denar pa na knjižničnega blagajaičarja gosp. notarja Arturja Lokar. — Knjižnica se odpre, kakor hitro se dobi od občine za njo primerna soba. Domače in razne norice. Premeščenje. -~ Sodni pristav Fran Vidin ar je premeSčen iz Motovuna v Ajdovščino, iz AjdovSčine v Motovun pa sodni pristav ~Jos. Leoncellis. j ImflnDianje. — Stavbena pristava Fr. Fogar in O. Roth sta iu-ouovana inženirjema. Oba sta nameSčena v melioracijskem uradu c. kr. namestništva v Trstu. . Ker se nI mogel udeležili plesa »Slovenskega bralnega in podpornega društva", daruje društvu 2 K gosp. Ivan Gleščič, krčmar pri BPetelinČkuw v Nunskih ulicah v Gorici. Za družbo sv. Cirili In Metodi je nabral Josip C i b i č, orožniški postajevodja v Klisu v Dalmaciji v veseli družbi Slovencev in Hrvatov ob spominu na Hrvata, ki se je »izgubil* med Lahe pa je upanje, da se povrne pod okrilje majke Hrvatske, 4 K. Zl Gregorčičev Spomenik darovala družina Špacapanova v Lokavcu pri Ajdovščini K 2. Nov poslajeničalnlk na državnem kolodvoru v Gorici, -— Za postajenačelnika na državnem kolodvoru v Gorici je imenovan oficijal Wieser, to je tisti zagrizeni Nemec, ki podi slovenske delavce od dela na kolodvoru ter se močno | trudi za nemštvo v Gorici. Na tem polju je I jako delaven. Že dolgo časa 'poprej smo opoza-hli, da je nevarnost, da bo Wieser imenovan posta-jenačelnikom na državnem kolodvoru v Gorici, ter rotili poslance, naj se pobrigajo, da se to ne zgodi. Danes bi radi vedeli, ali se je sploh kateri izmed poslancev ga- ! n i 1 ter napravil kak korak v tej tako važni reči. Ni krivda le na strani vlade, če nas oblagodarja z nemškimi uradniki, ki so pijonirji nemštva ob Adriji, krivda je tudi na slovenski strani, ker v takih rečeh se navadno ne stori potrebnega od strani faktorjev, ki so naravnost poklicani čuvati, da se nas ne tepe z nemško šibo dan na dan občutneje.-Energični nastopi od strani slovenskih državnih poslancev bi uplivali tako, da bi bila onemogočna imenovanja pionirjev nemštva med nami — tako pa kot je sedaj, ima vlada kake roke, da stori, kar hoče. S tem imenovanjem je postal državni kolodvor v Gorici trdnjava nemštva, važna trdnjava na poti nemštva do Adrije. Da se v bodoče preprečijo taka imenovanja z dalekosežnimi posledicami, za to se bo krepko borila reorganizovana naša stranka. Telovadno društvo »Sokol" v Gorici naznanja, da se vrši redna telovadba vsak pondeljek, sredo in soboto od 8. do 9. ure zvečer. Shod Zaupnikov. -~ Ponovno moramo javiti, da zraste zanimanje za shod zaupnikov po celi deželi vedno bolj in bolj. Po sedanjih prijavah mora vspeti shod kar najlepše. O novi ljudski stranki se povsodi živahno razpravlja: v tem ozira dobivamo poročila od vseh stranij. Prerešetava se načrt programa, o katerem gre sodba, da je sestavljen previdno in dobro, primerno našim sedanjim razmeram in novim časom. Ljudska Stranki — Posebno odobravanje je vzbudilo t ljudstvu naznanilo o okrajnih in k r a j a i h odborih v Člankih o reorganizaciji narodno-napredne stranke. To bo pravi stik med središčem in deželo, po tej poti še more razviti vspešno delovanje v smislu programa. Organizacijski statut kaže lice prave ljudske stranke: na ta način pride ljudska volja do polne veljave. Prav radi tega pa bevskajo klerikalci tako besno na ljudsko stranko. Mak. (Besnična predpustna do-godba. Spisal x y). — Po burni debati v odborovi seji, ki se je sukala okolo maske-rade in prikipela do vrhunca o prašanju, kak naj ji bo naslov, smo se slednjič hvalevredno , zjedinili, naj se na letošnji pustni torek dvorano ^Trgovskega doma" spremeni v bujno, pestro polje, na katerem naj se mej zlato pšenico Šopiri modrica, plahuta, kokalj in kot kralj vseh plevelov mej njimi preširni mak; j mak naj bo tudi maskeradi naslov. — S tem I < je bilo glavno prašanje rešeno, in s sladko j zavestjo pošteno izpolnjene dolžnosti smo se 1 podali na kozarec sladkega belega, rmenega, ; rdečega, posebno rdečega, imajoč, kakor vidite, še potem pred očmi same maskeradne Darve. __ Na poti proti domu mi je v glavi rojilo samih makov, plahut i. t. d. — Da se j jih otresem, sem jo krenil Še pol urice po drevoredu. Bilo je ravno polnoči. Mrzel vetrič je prijetno pihljal okoli glave, prav dobro je delo. Kar zapazim ne daleč pred seboj nena-vadno luč— prihajala je naravnost iz tal, Dospevši do one tajnostne svetlobe, postanem nehote ter gledam skozi okroglo odprtino v podzemski prostor. Sprva ne vidim skoro nič, a kmalu se mi oko privadi.... Poltemna soba. Tam nekje v sredi visi izpod stropa šibka svetilka. Izpod klobuka ji sili stožasta luč, ki v lolobarju bledonrazWetljuje sellmeromož, J sedečih okolo okrogle mize, težko podprtih glav. Vse drugo je ovito v temo. Le tuintam, j ko zabrli svetilka in se njeni žarki malce raz- [ tepejo, se za trenotek opazijo obrisi vseh se- I dem postav. — Grobna tišina me obdaja, groza me prešinja. Gotovo so zarotniki, ki I samo z očmi govore, aH pa zakleti vitezi, ob- j sojeni v večni molk. -— Toda glej! Eden izmed sedmorice polo- J živši roke trudno na mizo izpregovori zamol- j klim glasom : „ Danes o polnoči bo sedem let, odkar smo pričeli odborovo sejo za Sokolovo maskerado. Vse je šlo gladko —- do naslova j — o ta preklicani naslov, o, o, o!" Mimo stožaste luči izpod svetilkinega klobuka se je videlo, kako je ostalih šest glav bolestno prikimalo. »Bratje«, prične znova — „za božjo ali pa hudičevo voljo, potrudite se, po- 1 trudimo se, da damo maskeradi naslov". S svojimi globoko udrtimi očmi motri svoje so-druge, a ti podprtih glav še vedno srepo gledajo pred se. Vidi se skoro in tudi sliši, kako jim delujejo možgani, a slednjič — V3em se j izvali iz prs globok vzdih in unisono, obupno, j zamolklo zagolčijo: „ne gre, ne gre, ne gre..." Poslušam in gledam, napenjam oči in ušesa in čimdalje bolj se mi dozdeva, da poznam ono sedmorico. Lasje se mi jezijo — seveda so oni, nihče drugi nego moji lastni sodrugi, moji sobratje, s katerimi sem še pred kratkim sedel pri isti mizi, kjer smo skupno sklepali o maskeradi. Pa kako so vendar zašli v ta kraj, in kak vrag jih moti, da Še vedno sejejo, moj bog! da že sedem let sejejo o stvari, ki je sinoči bila rešena. Kot blisk me prešine misel, primem se za gorko čelo: „Saj ti ljudje sanjajo in v sanjah n že sedem let { lomijo glavo o naslovu! — pa kako priti do njih in jih vzdramiti I Naj stane kar hoče, rešiti jih moram", in z vso močjo počim po okroglem steklu ter zakričim: mak, mak! I Štrbunk, cin, cin, cin! je votlo zadonelo, —J j Preplašen se sklonim v postelji, si manem l oči, prižgem svečo. Na tleh leži svetilka, raz- J j bita na neštete kose. PoŠta V Šsmpasu. - Pošto v Šempasu je dobil j neki mladenič, ki jo je moral prej nekoč zapustiti, ker ni imel vsega v redu. Blaž Grča j se je trudil za to, da dobi pošto klerikalec, | letal je tudi v Gorico v ta namen, in res se j je zgodilo^ da je dobil pošto oni klerikalec, dasi je bilo drugih vrednejših prosilcev 18. Klerikalci se pehajo za pošte za to, da po poštnih uradih vohunijo ter ustavljajo na- j predne liste. Povemo, da bomo posvečevali posebno pozornost pošti v Šempasu, kjer hoče komandirati Blaž Grča! Slovenska dekleta, pozor! — Pred več leti je I šla z Livka neka deklina v službo v Trst. j Tam se je seznanila z nekim Italijanom iz Sicilije. On jo je napeljeval, da je velik bo I gataš in da je celo s pokojnim papežem Levom XHI. v sorodstvu. Deklina je verovala i sladkim italijanskim besedam in šla neporočena ž njim v blaženo Sicilijo Denar, kar si ga je prislužila po več letih v Trstu, je vzela s seboj, in od doma so jej poslali na račun dote par sto kron, pa vse je porabila, in pri vsem tem je trpela veliko lakote, kakor pripoveduje sama, da v Siciliji le 2 krat na dan jedo. Prej pa je pisala, kako je srečna, da jo je pok. papež. Lev XIII. poročil in da so bili vsi svatje na obedu pri papežu. Ker ni mogla več prestati lakote, vrnila se je od svojega I »bogatina* iz Sicilije k svojim starišim domoy vsa opešana. Tako je verjeti sladkim Lahom in se dati zapeljati. Kaj naj stori že starša oseba brez vseh sredstev ? Ne čaka jo drugega nego iz nova j v službo. V Št. AndrBŽU so dobili na novega leta I dan lepo voščilo v cerkvi. Spravil se je bil I gospod nune zlasti na veselice in plese ter j klical sramoto tistim, ki so jih dovolili in priredili. To je šlo na naslov župana in društva. No, veselice v Št. Andrežu so res I lepe, in društveni plesi so vse kaj drugega kot javni plesi. Namesto da zabavlja v cerkvi, I naj pride rajši pogledat na kako veselico; potem najbrže preneha z zabavljanjem. Kljubu I jjVoščilu* pa se bodo vršile dostojne veselice v J Št. Andrežu tudi v bodoče. Glas ll oMinstfa. — »Nekaj časa sem se opazuje, da je posvetila »Gorica" vso svojo I pozornost in vse svoje predale Gabrščeku. V j sobotni številki govori 10 kolon izmed 14ih le o Gabrščeku. V uvodnem članku, v dopisih, v domačih noticah povsod dobiš Gabrščeka, in če bi si še nogo zlomil, potem se lahko reče, da bi „Goricaa postala slavnostna številka Gabrščekova. VpraSamo, kaj bi pisala »Gorica*, ako bi ne bilo Gabrščeka? Stavci pri »Gorici" bi dobili dopust, ker bi ne bilo J dela, »urednika" Kreražarja bi pa bilo treba pred časom vpokojiti. Kdo bi si bil mislil, da je Gabršček tudi na to stran tako neumorno delaven, da daje »Gorici" toliko materijah, brez katerega bi morala zapreti svojo botego, i kajti lista, ktiiri bi imel samo naslov in oglase, si ne moremo tako z lepa misliti. Gabršček preživlja torej ne samo svojih stavcev, ampak tudi stavce pri »Gorici", nadalje »urednika" Kremžarja, kateri bi jo moral pobrisati zopet v Ljubljano, ako bi ne bilo Gabrščeka. In kdor daje toliko delavcem zaslužka, ne more biti slab človek." Dodatek k poročilu »Silvestrov večer" v Gornji VrtOJDi. — Največ zabave je nudil zbranim vde-ležencem in udom ^Napredka" Šaljiv prizor »Kmet in fotograf". To je bilo hihetanja in hohotanja brez konca in kraja — no prav ] za „poč't" od smeha. Kmet — Fran Gorkič iz i/ol. Vrtojbe je tako originalno nastopal, tako dobro zadel svojo vlogo, da so se gledalci izrazili, da še kaj takega niso videli ne slišali v Vrtojbi. Obleka, koš, luč, fajfa, njegove kretnje je spadalo v kup, kakor luknja in knof. Vrtojbenei so rekli, da tega nikdar ne zabijo. Tudi fotograf je dobro igral. Vsa čast obema, posebno pa »kmetu". Dotični je igral tudi v nedeljo 30. XII. 06. v Dol. Vrtojbi ulogo Petra pri ..Zamujenem vlaku", kdor ga je videl še kot »Kmeta Heroda", se ga bo vedno spo- | minjal! Sploh sem opazil, da imajo Vrtoj- I benci jako dobro igralsko osobje. Vsa čast jim! Le napredujte tako naprej v bratovski slogi in miru! Združite in pustite malenkosti I na stran in pa staro sovraštvo. To Vam želi udeležnik iz okolice. j »Slov. Čitalnica" V Dol. Vrtojbi je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, na kate- ! rem je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: g. j Fran pl. Locatelli predsednik, g. Ivan Koglot podpredsednik, g. Avg. Cejan tajnik, g. Ivan I Mermolja blagajnik, g. Alojz Soban vodja { tamb. zbora, g. Zorko Gorkič knjižničar, g. Izidor Mermolja odbornik. — Po končanem občnem zboru je predlagal g. Josip Soban, naj bi društveniki ob ti priliki darovali vsak po svoji moči malenkosten dar v prid knjiž- I niči, naglašnjoč, da ravno v čitanju dobrih in podučnih knjig obstoji izobrazba našega ljudstva. Nabralo se je od raznih društvenikov vsega skupaj 22 K; g. Avg. Cejan je daroval še posebe v ta namen 30 K. Vsem gg. darovalcem, posebe pa še g. Cejanu, kličemo: j Hvala lepa! Odbor. Čitalnica na Ponikvah bo imela svoj letni občni zbor dne 20. t. m. ob ?: pop. v društ- I venih prostorih. V LokavCU pri Ajdovščini ne poznajo nobene policijske ure v tisti krčmi, v kateri j izplačuje gospodar delavce celo med mašo. Ker je pa ta gospodar vsegamogočni g. V., znan klerikalec in kot tak seveda pobožen mož, ga pusti tamkajšnji nune pri miru. Če bi kak napiednjak storil kaj takega med mašo, j to bi bil vik v cerkvi in po farovških listih, J pa okoli 1000 hudičev bi spustili nanj, da ga raztrgajo ter pomečejo kose v peklensko žrelo. SIOV. trgovsko dniŠiVO V Celju priredi dne 2. febr. t. 1. plesni venček. Iz Gorice je bila Izgnani že 92 krat neka I 34-letna ženska, pristojna v Deskle, pa se še J vedno vrača v Gorico, kjer hodi po noči. po ulicah. Sedaj so jo zopet aretirali ter jo po-I šljejo domov. Plesne vaje priredi klub »Slava" 20. in j 27. t. m. ob 3. pop. v prostorih »Goriške I Čitalnice". — Ponovi se »Beseda" in drugi I plesi. — Dame in gospodje, koji so se vde-I leževali preteklo leto plesnih vaj, naj ne za-J mudijo te ugodne prilike. Plačati nista hotela ne v gostilni ne v ka-varni dva fantiča, katera je potem prijela no > licija. V kavarni sta celo žugala natakarju Enega so »zašili" na 4, drugega pa na 14 a J Bralno društvo »Jubilej" v Mavhlnjem je imei0 dne 13. t. m. svoj redni občni zbor; na dnevnem, reda je bila volitev in razno. Predseditf. kom je izvoljen g. I. Urdih, podpreds. g0si) Anton Metlikovič, bla^ajničarjem g. F. L«w»isa knjižničarjem g. K. Gabrovec, tajnikom gosn' i I. Terčon; ob enem je občni zbor določi! ,ja priredi javni ples v nedeljo dne 17. t. ni. v zaprtem prostoru g. Ivana Urdiha. Ples §e bode- prodajal v venčkih in sicer 6 komadov za eno krono; ples prične ob 4. uri pop. j„ traja do polnoči. K obilni udeležbi u!ju(jno vabi odbor. Trgovsko - obrtne in gospodarske veitj, Organizacija male trgovine in obrti, (Razgovor na prijateljskem sestanku .,Trgovskega in obrtnega druStva"). 20. stoletje je krepko potrdilo prišlo-vico: — Življenje je boj za obstanek, vedno in vedno pogosteje slišimo in tudi čutimo to. Tudi trgovec in obrtnik ne moreta biti vesela sedanjega časa, sosebno mali trgovec in mali obrtnik. Konkurenca je prišla skoro do neznosnosti, otožnost ju obide, ko Čujeta o lepih Časih, ko je bil konkurenčni boj ozko krajevno omejen, ko je bilo komaj vredno imena boj —- tekmovanje z malim številom soobrtnikov-domačinov. Novi čas je izdatno pomnožil število teh domačih, konkurentov, pridejal pa še izdatno tujo konkurenco. Velikansko razvite prometna sredstva so ne samo poostrila konkurenčni boj, ampak tudi razširila bojno polje. Velika trgovska podjetja n. pr. so počela uvajati po časopiBih in zastopnikih izdatno konkurenco z vsiljevanjem bagatelnih množin blaga neposredno konsumeutu v precejšno škodo malemu trgovcu — trgovcu-detajlistu. Tudi malemu obrtniku gre dandanes trda, ker ga ol 5utno pritiska veleobrt. Ogromni kapital, uporaba vseh modernih tehničnih naprav, kar najskrbnejša razdelitev dela, popolno izčrpanje produkcijskih sredstev omo-gočuje veliki obrti, da more nerazmemo ceneje in hitreje proizvajati nego mali obrtnik. V hudem posrednem in neposrednem boju z velikimi silami gre za kožo rokodelstvu in marsikatera obrtna stroka je Sla že j pod zlo, v drugih pa čimdalje bolj pritiska j veleobrt na malega mojstra — od dne do dne mu manjša neposredno prodajo konsumeutu. i Ne majhno število malih obrtnikov že danes [ izdeluje za tovarne, v mnogih strokah pa so primorani pri tovarnah kupovati poluizdelke, ker se ne izplača več, da bi jih sami izdelovali, tako n. pr. je svoječasho ključavničar izdelal ves ključ sam, danes mu ga vlije tovarna, on ga le opili in prilagodi. Še celo na poprave se razteza že danes konkurenca veleobrti, malemu obrtniku pa se j delo krči in — zaslužek manjša. Ni čudo, da j se že mnogostransko pretresa vprašanje, če se bode moglo samostojno rokodelstvo — iz-vzemši malo število strok — sploh še trajno vzdržati. Med vzroki našega trgovskega in obrtnega životareuja je pač tudi to, da nas p Slovencev malo, da sid vsestransko premalo razviti, vsled česar so naše potrebe majhne — posledica pa počasen razvoj naše trgovine in obrti. Neugoden položaj za oba stanova je tudi I to, da se premalo uvažuje njiju pomen zam' rodno-kulturno življenje, da se ne upošte«te in nimata zadostnega ugleda. Spričo te$p-s® še nismo v nobenem oziru do česa povspeuf j in dokler se to ne izpremeni, ^se sploh nJ I povspnemo do uglednega, trdnega in ita°n* I tega trgovskega in obrtnega stanu, ki sta temeljna kamna blagostanju človeštva in za l)0" j dočnost vsakega naroda brezpogojno potrebna. Sicer se pogosto trdi, da je kmet gl&vnl j steber našega naroda, čemur pa kar brezpo* I gojno ne pritrdimo, kajti dejstvo je, da je na5 kmet najraje nasiven in tak še brez dvoma pri i naših razmerah ostane precej časa in gotov0 ni pretiran izrek moža češkega naroda, k»te* remu je kmetijstvo gotovo več kakor nam, da je narod brez močne trgovine in obrti narod-j beračev. Dalnji vzrok je tudi to, da se stanova I sama slabo zavedata svoje naloge in važnosti. Res je skoraj, da morata biti brez prave sa- J mozavesti, ker nimata prave moči. Ker pa F1 28 s Veliki ples Mesarskega wm ,,Gorica", kateri bode v soboto dne 19. t. m. v ^Trgovskem domu*, prekosi vse letošnje predpustne plese. V dvorani se že pridno pripravlja. Pri plesu preskrbi .godbo orkester vojaške godbe ckr. pešpolka 'Št^/Jrbtfjttf!^ med od- morom polževa dirka s tremi darili. — Ker se društvo trudi, da bode ta ples letos, res animiran in sijajen, se opozarja si. občinstvo, da se tega plesa polnoštevilno udeleži. ,ploh še nimamo nobenega stanu, ki bi g že posebno na trdnem, tudi trgovskemu in obrtnemu ni treba, da bi se sama zapostav-hla. Noš trgovski in obrtni stan pa je danes je tako skromen, da ne zahteva nikakega vpliva na javno in narodno življenje, se zadovolji i fcivotarenjen, kaj še, da bi samozavestno nastopil in zahteval kaj za se. Marsikatera domaČa obrtna stroka je za-jšpala ali pa vidn0 gineva, ker ni dovolj stro-Kovne izobrazbe bodisi vsled nedostatka pod-Ma bodisi vsled konservativnosti izdelovalcev in pa vskd nedostajanja kupčijske zmožnosti h kupčijskih stikov. Posledica je žalostno Jdejstvo, da domači izdelki izginejo v konsum ¦brez sledu, brez imena in — na pol zastonj, tem ko smo primorani kupovati po trgo-KjBjb tuje izdelke. ¦ Navedeni in še mnogi drugi nedostatki, Ki otežujejo obema stanovoma življenjski po-¦ožaj in pa brezobzirna konkurenca sta vzbu-Hiia spoznanje. Trgovec in obrtnik sta nehala Sedati v sotrgovcu in soobrtniku konkurenta, rapazila sta drug v drugem sobojevnika, ker ita uvidela, da je moč posameznikova preslaba ia dandanašnji boj, spoznala sta vezi, ki ju jo — skupne stanovske koristi. Kakor Jirngod, se je tudi pri nas začelo klicati po družitvi, po organizaciji, po organizaciji trgovskega in obrtnega stanu. (Konec prih.) Zvišuje poštnih In brzojavnih pristojbin. — |Uvadna pisma. Porto za navadno r a n k o v a n o pismo znaša brez razlike i daljavo (torej tudi v lokalnem prometu) lo teže 20 gramov — 10 v; nad 20 gra-fcjov 20 v, Nefrankovana pisma stanejo vojno pristojbino frankovanega pisma jed-take teže; za premalo frankovana pisma je računa dvojni manjkajoči del pristojbine. Sodnijska pisma. V kraju, kjer je |odnija, se plača za sodnijsko pismo 10 v rez razlike teže pisma; v drugih slučajih 9 v zr pismo v teži 50 gramov, 20 v nad teže. Za zavoje brez naznanila vrednosti bz naznanilom do 1000 K se plača: do "• ':g fti v, nad b kg 20 v; pri naznanilu vrednosti te 1000 K 10 v, za poštno nakaznico ali na-»znico plačila do 1000 K C v; pri večjih **Mh 20 v pri 5000 K. Formular poštne nakaznice f»ne 3 v. Zalepke po 6 in 10 v so sto-1e iz prometa. Dosedanji formulari pitnih nakaznic (po 2 v) se morejo P »iti še do konca jan. 1907. Zalepke in rnulare poštnih nakaznic se more 31. marca t. 1. zamenjati pri poštnih ura-[F za druge poštne vrednotnice. Zavoji se dostavljajo na dom v pošt-"h krajih do teže 2 kg in do vrednosti 1000 K. 1 tifiorejskem parlamentarnem idssko se je ¦^•Vr-Mljalo 15, t. m. o zakonu proti pona-¦JNn vina, Pri § 5, ki govori o primeša-"^ sladkorja k vinu, se je po daljši debati »ttjela določba, da je vsakršna sladkorna ^topma prepovedana. Dovoljeno je devati v ™° le navadni beli sladkor, a tudi to se mora N naznaniti. Nadalje se je dovolilo pom-,flu alkoholno moč 2a en odstotek. Razgled po soetu. tal &W. _.. y aeji 15. t m. je m. Eoflrai *l°s1, dr* Korošec zaradi postopanja f esorja Lexa na višjem gimnaziju v Celju. J" e spremembe imunitetnega zakona je bila J^na strank proti tej predlogi, s katero se e mesniti poslanska imuniteta ter spreme- ttržavn&^oraki poslovnik. Načrt se je P1 ustavnemu odseku. Sprejet je bil na to P^ki ^kon. Potem se je nujno*predla* kknJTJV° ° naCrtu gled,i re8ulaciJe Pla?' V • • in srednJeSol3kim profesorjem. Je lnterPeliral glede Izplačevanja dr- žavnih posojil vinogradnikom, ki obnavljajo svoje po trtni uši opustošene vinograde, zlasti glede vračanja takih posojil, ki naj bi se eventuelno sploh odpisala. Posl. Kink je predložil peticijo zveze avstrijskih indu-strijcev proti zvišanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Včeraj je bil sprejet zakon o nepošteni konkurenci. Regulacija profesorskih plač, - Zakonski načrt o regulaciji plač visokošolskim in srednješolskim profesorjem obsega sledeče važne določbe: redni profesorji na visokih šolah dobe razen dosedanjih štirih petletnic po 800 K še peto po 1200 K, a tudi četrta petletnica se zviša .na 1200 K, tako da bodo imeli še po 20 letih 10.000 K letne plače. Tudi njihovim vdovam se odmeri pokojnina po teh dohodkih. Najvišja plača visokošolskih profesorjev bo znašala 11.200. K. Na Dunaju dobe profesorji vseh visokih šol 800 K doklade. Izrednim visokošolskim profesorjem, ki so imeli dosedaj 3G00 K plače in petletnice po 400 K, se zvišajo petletnice na GOO K, tako da bodo imeli z 20 službenimi leti 0000 K plače. Profesorjem na državnih učiliščih o porodništvu se zvišajo petletnice od 400 na 000 K, zato pa dobe le štiri petletnice mesto dosedanjih pet, — Srednješolskim profesorjem se zvišate prvi dve petletnici za 100 K, zadnje tri pa za 200 K. Razen tega se jim za dosego petletnic vračunajo tudi leta suplenture, in sicer do 8 let. Učitelji telovadbe na srednjih šolah pridejo po tretji petletnici v 9. in po peti petletnici v 8. činovni razred. Tudi njim se všteje do 8 let, ki so jih služili kot supientje ali stalni učitelji na ljudskih ali meščanskih šolah. Službena duba za popolno pokojnino se jim zniža na 30 let. — Glavni učitelji na učiteljiščih dobe iste petletmi;e kakor pravi učitelji na srednjih šolah. Vadnični učitelji pridejo lahko po tretji petletnici v 9., po peti petletnici pa v 8. činovni razred, ako imajo izpit za meščanske šole. Glavnim učiteljem se zvišata prvi dve petletnici na 300, zadnji dve pa na 400 K. Vladnični učitelji pa dobe zopet 6. petletnico, in sicer po 400 K. Razpust našega državnega zbora se izvrši dne 30. t. m. Zasedanje ne bo zaključeno s pre-stolnim govorom, marveč predsednik Vetter bo imel na omenjeni dan zaključni govor o delovanju državnega zbora, ki bo na to raz-puščen. N«a poslanska Zbornica. — V parlamentarnih krogih se govori, da pride v novo poslansko zbornico komaj polovica členov sedanje zbornice. Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Duaaju vabi na IV. redni občni zbor 19. jan. 1907. ob Vs8 uri v restavraciji „2um griinen Tor" VII. Lerchenfeldergasse 14. — Prijatelji društva dobrodošli! Za SBZidanje bolnišnice je daroval komen-dator Fabbricoti v Bergamu milijon lir. Jezuitje In Nemčija, - Pariški »Matin« poroča iz Berolina, da so poslali jezuiti z otota Wight veliko svoto v volilne namene katoliški stranki v Nemčiji. Ti jezuitje so Francozi. Da so poslali denar rajši v Nemčijo nego v »zatirano" Francijo, je dokaz, da nimajo nikakega upanja, da bi se jim odprla še kedaj vrata Francije, pač pa upajo, da jim Germanija odpre vrata na štežaj. Pokojni minister Vit, Hartel je zapustil dunajskemu vseučilišču svoto 40.000 K. Samomorov je bilo na Dunaju v prvi polovici t. m. 68. Potres M Jamaiki. — V ponedeljek je bil močan potres na otoku Jamaiki. Mesto King-ston je porušeno. Baje je ponesrečilo več sto ljudlj. Roparski napad i Trstu, — Mizar Blaž Klavčnik je bil po noči na trgu della Barriera vecchia v Trstu napaden : obkrožili so ga trije zlikovci, ki so ga pritisnili k zidu in mu ho- teli preiskati žepe. Na njegovo srečo sta pa ravno v isti hip prišla mimo dva policaja, ki sta takoj skočila nad napadalce. Posrečilo se jima je prijeti dva, a tretji je pobegnil Aretovana napadalca sta bila odvedena na policijo. Eden je 18-letni Marij Fasel, ki je pod posebnim policijskim nadzorstvom, a drugi je zloglasni 53-letni ,.uzmovič Alojzij Bencina, znat pod priimkom „Gigi de mon-tagua". V VepiinCU se je konstituJral novi občinski zastop. Županom je izvoljen g. Ivan Bačič. Španska vlada in anarhisti, — španska vlada je naprosila evropske vlade, naj pazijo na mednarodne anarhiste povodom krsta prvega otroka španske kraljevske i dvojice. Španska policija je bila obveščena, da se je osnovala anarhistična zarota, da vrže v arak stoino cerkev v Madridu, v kateri se bo vršil krst. Šovinizem In narodna nestrpnost nemškega profesorja ne celjski gimnaziji. — Pred par dnevi seje dogodilo na celjski gimnaziji nekaj naravnost nečuvenega. Neki slovenski dijak je imel pred seboj svojo učno knjigo, ki jo je bil (da jo bolje zavaruje) zavil v poseben papir ter je napisal na zavitek: „Zgodovina". Profesor zgodovine, Lex, je zagledal slovenski napis na zavitku in. ta edina slovenska beseda : „Zgodovinatt, ga je tako razkačila, da je osorno in razburjeno skočil nad dijaka ter mu izjavil grozeče, da slovenski napis na zavitku ni dovoljen. Dijak je pač mislil, da je to le takozvan slab dovtip,. kajti svojo knjigo sme pač vsakdo označiti kakor mu drago. Drugega dne je prišel z isto knjigo in z istim napisom zopet v šolo, Ko je prof. Lex to videl, se ni mogel več brzdati, planil je nad dijaka ter mu kratko in malo prepovedal, da ne sme svoje knjige označiti s slovensko besedo, da mu to enkrat za vselej prepoveduje ter da je vajen, da se njegovim poveljem vsakdo brezpogojno pokori. Dijak je pa moral zavitek s slovensko besedo: »Zgodovina" takoj odstraniti. Ta dogodbica priča povsem jasno, kakov duh da veje na c. kr. visi gimnaziji v Celju, kake ideje vodijo in oživljajo profesorje na tem zavodu in kako tu odgajajo slovenske dijake. Celjska gnnnnzija je v prvi vrsti namenjena Slovencem, ker je Slovencev v celjskem okraju ogromna večina in bi se ista ne mogla vzdrževati brez njih vkljub temu, da vlačijo na ta zavod nemške dijake od vseh možnih vetrov. Nagla smrt v kavarni. — n. t m. je v kavarni Žibert v Celovcu nenadoma umrl zasebnik in hišni posestnik Anton Magomečnik, ko je igral šah. Pri igri je zakričal ter se naslonil na stol. Navzoči so mislili, da mu je slabo, ter so takoj poklicali zdravnika, kateri pa ni mogel drugega storiti, nego da je kon-statiral že nastopivšo smrt vsled otrpnenja srca. Umrli je imel 69 let. Ogrska tOlirantROSt, — Pri razpravi o na-učnem proračunu v ogrski poslanski zbornici je poslanec Geza Hellebronth zahteval, da se mora zapreti vseh 3371 ljudskih šol, kjer se poučuje v »tujih jezikih", in 1774 šol, kjer se sploh ne poučuje mažarščina. Dejal je, da so te šole ngnjezda izdajstva". Obtožbe proti ogrskemu Justlčnamu ministru. - Bivši budimpeštanski župan Halmos dolži sedanjega ogrskega pravosodnega ministra Po-lonvia več umazanosti, ki jih je Polonvi zakrivil kot odvetnik. Urednik Palyi je Polonyia sodišču naznanil, ker je v neki pravdni zadevi pritiskal na stranko. Stradalni štrajk v odeškiii zaporih. — Na ravnatelja odeške ječe je vposlalo 360 političnih jetnikov prošnjo za zboljšanje hrane. Ker je ravnatelj odklonil prošnjo, so pričeli jetniki s stradanjem. Hrano so stradalcem zboljšali, ko so v bolnišnico odvedli nekega jetnika v popolnoma brezupnem stanju. ravno tako staro, kakor je star pojem „ cerkev" in pojem »država". Tendenca pri rešitvi tega vprašanja gre v modernem času v tej smeri, da se cerkev, in država popolnoma ločita druga od druge in država ne pripozna cerkvi nobene druge in večje važnosti, kakor jo pripisuje vsakemu društvu, ki je po zakonu v posameznih državah dopustno. Najradikalnejši zgled za to tendenco nam daje sedaj takozvani kulturni boj na Francoskem, kjer je parlament z vso radikalnostjo sklenil, naj izgine vsak vpliv cerkve v politiki, v vodstvu države, v šolstvu kakor V tudi v javnosti: skratka naj cerkov, oziroma vera neodvisno od države urejuje čutila svojih vernikov. Proti temu se seveda cerkev brani, kakor se pač brani cerkev v ' svojem konservatizmu vsaki novosti in vsaki vpeljavi, ki nasprotuje tradicijam in dosedanjemu položaju. Pri razmerju med državo in cerkvijo je razločevati dobo pred Kristom in po Kristu. Pred Kristom je bila vsaka verska skupina obenem tudi država, ali pa narobe. — Obe dve skupini nista bili določeni, temveč je bila ali vera državno sredstvo, ali pa je bila država versko sredstvo. Pri paganih je bila vera sredstvo za državo in je država nadzirala vero in bogove. Ona je oakrbljevola božji kult, nastavljala d' '.ovniške kolegije itd. Judje so tvorili skupno državo, katerih edini namen je bil pač izvrševanje vere. Le ' , iz verskega nauka je izvirala moč državnih organov. To obliko razmerja med državo in cerkvijo imenujemo te o krač i j o, bog o- . vlado. Ko je nastopila krščanska cerkev, je že . po svojem vseobčem smotru morala prekiniti"' to spojitev cerkve od države, kajti krščanska vera je bila po svojih temeljnih naukih določena za ves svet in za vse ljudi, Vsled tega , je tudi krščanska vera takoj postala nasprotnica obstoječih državnih misli in je nastal prvi boj med cerkvijo in državo, ki je končno končal zmago cerkve na ta način, da je rimska država od cesarja Konstantina vpeljala načelo, da je ortodoksna krščanska vera predpogoj ravnopravnosti; in kdor je kristjan, je polnoveljaven državljan. . S tem je cerkev dosegla velikanski vpliv v javnem življenju. Država pa je Ščitila cerkev pred pagani, Judi itd. Pri tem pa je p> išla cerkev v nekako odvisnost od države, tako da se je dogajalo, da je sklical cesar sinode in da je cesar imel nekako vrhovno ; poglavarstvo v cerkvenem organizmu. Tudi na zapadu je bilo sčasoma uveljavljeno načelo, da je polnopraven državljan , v germanskih državah le oni, ki je krščanske vere. Ker so kralji ščitili cerkev in ji dajali predpravice, zadobili so tudi tukaj, veliko moč v internih cerkvenih zadevah. Ko je pa leta 800 cesar Korol Veliki dovršil restitucijo starega rimskega cesarstva in oživil idejo vseobče krščanske svetovne države, so zadobili papeži iz tega naslova veliko politično tvorbeno moč in se je celo zgodilo, da so papeži potrjevali kralje 'in cesarje in se smatrali kot nositelji take svetovne ideje. Mazilili no kralje in taT: nekaki univerzalni suvereni, katerim je bila dana kot vsa oblast v nebesih ik Cerkev in država. (Nekaj iz zgrodovJne In sedanjosti.) »Splošno slovensko žensko društvo" v Ljubljani je priredilo jako zanimivo predavanje. Predaval je član „ Akademije", odvetnik gosp. dr, Fran Novak o temi „Cerkev in država v preteki osti in sedanjosti". G. predavatelj je povdarjal sledeče tekom svojega govora: »Vprašanje, v kakšnem razmerju naj si stojita cerkev in država druga proti drugi je Ta sistem imenujemo . s ve to vlad o ali hierokratični sistem. Ta teorga zanikuje vsako samostojnost posvetne države in naravno je, da se je proti njej začela upirati državna misel, kateri j:; prišla na pomoč tudi znanost in veda. Država je jela omejevati cerkvena razsodišča in obdačevati cerkveno premoženje. . i Leta 1552. in 1555. o priliki sklepa miru je ta nadvlada cerkve v večji ali manjši meri izginila s pozorišča, kajti takrat se je sklenilo, da ima vsak knez v svoji državi pravico določiti vero. Država je. zadobila s tem popolno moč'nad cerkvijo in je bila , sedaj cerkvena oblast le del obstoječe posvetne oblasti. Ta sistem se imenuje .teritorij al ni sistem« Vsaka država je imela svojo vero, kakor jo je določil njen knez. Vera je bila državna, knezi pa niso bili V posvetnih zadevah nič več podvrženi cerkveni oblasti. Posebno v Avstriji je v tem smislu deloval cesar Jožef I., na Pruskem pa kralj Friderik Veliki. ' (Dalje prih.) 111 Za K 625 izročim približno kg 4'/a v jesihu ohranjenih rastlinskih pridelkov, (2 posodici kumar, l posodica' poprnikov; l posodica mešanih slanikov) franko na dom v Gorici, ali razpošiljam po pošti proti povzetju. Naročila sprejema prva goriška tovarna rastlinskih pridelkov Marij Gattinoni, Gorica, ulica Garzarolli 31. Iščem /a vsak večji kraj rosne zastopnike z ugodnimi pogoji. ddda se d^oje stanovanj v novi hiii Via Trlgetnina, eno v pritličju 3 sobe s pripadki, teraso in polovico vrta, drugo v I. nadstropju 4 sobe s pripadki in polovico vrta, voda v hiši in opravljeno sobo v hiši Via Zorutti št. 3 A. Prafoti pri hišniku Via Zorutti it. 3 A. Kerševani & Cuk ¦ v Gorici z= Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalifie ¦Irnbarilufti Ig drebnen« blaga ter tkaala, preje In nitij. '. POTREBŠČINI? za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje, POTREBŠČINE za kroj aH in ševijarje. Sretlnjlce. — Rožni venci. -- Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne fee, N Posebnost:' Semena za zelenjave, trave in detelit. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje. ] kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 i fc ..riatem leva" v nragi Elisa^othgasse Štev. 5 nova. I Dnevno raspoSiljanj«. j Stolni trg it.S(piazzaDjoma) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalno stroje In popravo jamčiva od 5-10 let. P r o a I Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan : civilne, uradniške in vojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. *=** Anton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. f rana 3osipa 35 — tek. Mpa Derdi 33. Poskusite ift priporočite = izdelke = T7ydrone touame hrani p Pragi VIII. CenooRibzastonj, Be dobiva v vseh lekarnah. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr.) ~ Telefon it. 78. Račun poštne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilna vloga obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vi o gre se sprejemajo od vsakogar. • Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/«%» na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57,$. Stanja 31. dec.1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.12833. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082-62. — Vrednost hiš: 112.328 — C. kr. privil. Krojaški kroji. --------- t>5 LkT OBSTOJEČA = strokovna krojacnica prve vrste za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. Gena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska ali letna: Kron I. »Salon (»bloka iz mode Stnch-Kamgarn . 70-B2 11. „ „ „ „ Parovisn . . . i>."> III. „ „ „ „ Kamgarn .... (50 IV. „ „ „ „ Scviot ... , m- I. Talar ali Romana te vsakovrstnega sukna;).'} Površniki zimski ali letni: I. Površniki h mode Strich-Kamgarn . . 15 II. „ „ „ „ . :ih JU. „ „ „ Biberet ali koCntan JO IV. „ „ „ Seviot . . . a-j .io V. „ sta dečke od 0 do 16 let , . . o :iu Obleke zimske ali letne .• T. Obleko h mode najflnejSega sukna . . orale in hektarje. Koledar, m®1 m še mnogo drugega. Vezan je letos ? posebno ?$® platno; Gena s pošto M 1*80,¦» » uaroča pri Iv, Boaačtt V l\mWu Vsled prihranitve dragega povzetja se (. al znesek naprej dopoSlje. Nobeu vesten gospodar naj ne bode brez tega potrebnega koledarja. NstfboUše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnaM REVMATIZMU in PROTINU IMv Bniiinfl zdelan v Trstu v lekarnah Rafael Godina, lakarna „Alla Madonna dali« »aluta" pri Sv. Jakobu; Jo*lp OodJna, SIHDI BBUIHI lakira« PPAII' f8aa"f Via dal FaraaCo ¦. _ = c Trita •• ¦# mtfoflU|a man) nego l ¦teklinlot proti povutj« ali naprti poiimim luaikom K t— prosto polnilne. Mizarska zadruga v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou -----~..... " ' ¦ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ~.r — Podružnica v Trstu Via dlPlazza voceiila 1. Podružnica v Spljafu. Zastopstvo v Orljsntu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Anker-Paia-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol MaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja pri prehla^njenih; cena 80 vin.; K HO in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „S1DR0" potem se je \ — gotovo prejelo originalni izdelek. — i R1CHTERJEVA LEKARNA Zaščitna znamka: „8Wro" Liniment. Capsici comp. »¦damMtek u