Postotna plačna ▼ co*ovtat Uto 1X1. StCV. 31 0 Ljumionl, v toreh 14. bbnmrlo I9Z8. Ceno Din r Izbaja vsak dan popoldne, izvzemli nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2__ Din. do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. >S1ovenski Narod« velja I etno v Jugoslaviji 240.— Din« za inozemstvo 420.— Din. Upravniitvo: Knafiova ulica St 5, pritHčfc. — Telefoo 2304. Uredništvo: Knaflova ulica ft 5, L oadstropje. — Telefon 2034. MMm iiiraija iri Um Ma tu Radikali se upirajo Davidovićevim zahte-vam in znova skušajo razcepiti demokrate Danes dopoldne bi moral radikalski klub sklepati o demokratskih pogojih, a seja je bila odgođena, ker skuša g. Vukičević pridobiti pristaše g. Marinkovića za samostojen nastop Beograd, 14. iebruarja. G. Vukičević, ki je po svojem misterijoznem po-setu na TopCiderju odšel včeraj takoj na dvor, se je sele po 2. uri popoldne vrnil z dvora in pozval nato g. Davidovića na sestanek za 6. uro zvečer. Radikali so skušali z vsemi sredstvi vplivati na demokrate, da bi jih omehČali in z in-trigami pridobili za podporo Vukičevi-ćevega režima. Tako so govorili, da bo g. Vukičević sestavil vlado brez de-mokratov, ker da jo bodo podpirali pristaši demokratskih ministrov v Narodni skupščini. Vse te intrige pa so ostale brez-uspešne. G. Vukičević je nato izigral se zadnjo karto in dosegel da je bil gosp. Davidović se pred sestankoni z Vukiče-vićem r>ozvan v avdijenco. Avdijenca g. Davidovića je trajala nad eno uro in Sele po 6. zvečer sta se končno sestala v ministrski sobi Narodne skirpščine. Sestanek je trajal skoro ćelo uro. Gosp. Davidović je pismeno izročil g. Vuki-čeviću svoje pogoje povdarjajoč. da so od izpolnitve teh pogojev odvisna na-daljna pogajania. Pogojj demokratskega kluba Takoj nato je g. Davidović sklical sejo demokratskega kluba, na kateri je poročal o svojem sestanku z g. Vukiče-vićem. V imenu demokratskega kluba je zahteval predvsem notranje ministr-stvo kot garancijo za izboljšanje in de-politizacijo državne uprave, razširjenje koalicije na vse večje parlamentarne skupine in garancije za vstop KDK v vlado. Poleg tega je zahteval ustanovi-tev medparlamentarnega odbora, v ka-terem bi bili zastopani vsi šefi parlamentarnih skupin. Ta odbor bi ime! na-logo, da prouči predhodno vse zadeve, ki pridejo pred ministrski svet, odnosno Narodno skupščino, tako da bi pospešil in olajšal i delo vlade i Narodne skup-Ščine, ob enem pa bi tvori] garancijo za točno izvršitev vseli sklepov. G. Vukičević je se zvečer sklical za danes popoldne ^ejo radikalskega kluba, da sklepa o teh pogojih in je oblju-bil, da bo dal g. Davidoviću odgovor danes do pol 12. Vukičević se ne upa pred klub Beograd, 14. februarja. Dasiravno je g. Vukičević po svojem snočnem sestanku z g. Davido-vićem no-vinarjem izjavi!, da potekajo pogajanja z demokrati gladko, se v poučenih političnih krogih zatrjuje, da je naletela misija g. Vukičevića na velike težkoce, ker radikali pod nobenim pogojem nočejo pristati na zahteve, ki jih }e stavil g. Davidović. Verjetnost teh vesti je še bolj po-trdilo postopanje g. Vukičevića samega. Dasi je že snoči sklical za danes dopoldne sejo radikalskega kluba, na kateri bi naj poročal o pogojih demokratskega kluba se ta seja dopoldne ni vršila. Zbrani so bili sicer vsi radikalski po-slanci, toda g. Vukičević ni prišel na sejo. Zjutraj je v vladnem predsedstvu delj časa konferiral s svojitni ožjimi pristaši, nato pa se je še pred 10. uro od-peljal na stanovanje obolelega dr. Marinkovića ter ostal pri njem vse do pol 12. Intrige proti enotnosti demokratskega kluba Iz poučenih krogov izve vaš poro-čevalec, da je skušal g. Vukičević pre-govoriti dr. Marinkovića in ostale demokratske minstre. naj se zoperstavijo g. Davidoviću ter da razcepijo demokratski klub in se s svojirrri pristaši pri-ključik) njemu. Obljublja iim. da iih bo pri bodočih volitvah. ki da jih bo vodila vlada, kakršno bo sestavil sedaj favoriziraj tako. da bodo dobili večino demokratskih glasov in tako lahko obdržali vodstvo demokratske stranke v svojih rokah. Če pa bi že ne pristali na razcep kluba, naj bi vsaj skrbeli za to. da b! imeli njihovi pristaši pri glasovanju o proračunu svobodne roke, tako da bi lahko glasovali z vlado in s svojimi glasovi omogočili sprejetje proračuna. Ponovni sestanek z g Davido-vićem G. Vukičević pa očividno tuđi s to intrigo ni uspel. To se sklepa zlasti po tem, da tuđi po tem sestanku. ki je trajal do pol 12. ure. ni šel v radikalski klub, da bi tam poročal o svojih razgo-vorih, marveč se je ponovno šesta] z g. Davidovićem, da še enkrat ž njim razpravlja in ga skuša pregovoriti da omili svoje pretežke pogoje ki bi jih radikalski klub ne moee1 spreieti. Smešne grožnje Istoeasno pa skušajo prijatelji g. Vukičevića vplivati na posamezne demokratske poslance. Danes dopoldnt so se kar vrstili razni radikalski prvaki. ki so hodili od poslanca do pos'anca ter iim zlasti prigovarjali. naj ne vztrajajo na tem, da mora biti v vladi zastopana tuđi KDK. čes da o tem sploh ne more biti govora. Obenem pa so jim seveda grozili da rma g. Vukičević za slučaj, da njegova misija za sestavo delovne vlade ne uspe. že zasiguran mandat za volilno vlado in da bodo pri prihodnjih volitvah vukicevićevci nastopili tako. da bodo dobili absolutno večino Onim demokratskim poslancem. ki bodo podpirali vlado g. Vukičevića bo Vukičević zasigural mandate, vsi drugi pa, da so zadnjič poslanci... Manevri na vse strani Vse te intrige pa so v političnih krogih vzbudile zgolj vtis da se g. Vukičević dobro zaveda. da so volitve v se-danjem trenutku nemogoče in to tem manj, ker je dana možnost, da sestavi delovno vlado združena demokracija. Če mu qe uspe sestaviti vlade bo mandat prele! na drugo najmočnejšo skupino in ni dvoma da bi rako prišlo do delovne vlade tiid< brez rad^alov. Zato se g Vuki-'ev'ć rvos^izir'e naisVrnrnpi-šfh sredstev da b: nsta1 na Vrmi'u Kakor izve vaš noročevalec v oool-danskih urah so vukicevićevci priprav-'jeni prepustiti demokratom notran1'« ministrstvo. Da bi Da svoj r>oložai kar najbolj utrdili hačeio dati tuđi pašićev-cem in centrmašem zastopstvo v vladi. Tako se zatrjuie. da bo dobil Krsta Mi-!etić resor za šutne in rudnike Ger. Po-pović pa ministrstvo za narodno zdrav-ie. Centrumaše bi zastopil v vladi Miša Trifunović kot minister ver. Zdi se pa. da so to zgolj obljube, kl jih g. Vukičević ne namerava izpolniti. marveč hoče z njimi samo pomiriti pašićevce da bi lahko napram demokratom odločneje nastopil. Situacija je za g. Vukičevića opoldne dokaj nesigurna. Hud? pogo i za novo posolio Pesimistična sodba posl. dr. Kr?jača. — Simlj'v molk iinanč-nega ministra. — Emisij^ki kurz sploh ni đoločen. — Zagreb, 14 februana V »Narodnem Valu« objavlja bivši minister trgovine dr. Ivati Krajač da'jši Članek o posoiilu. ki ga ie bale sklenil finančni minist&r ob prf!f!d svojega bivanja v inozemstvu Dr KraiaČ naglaša. da je izvedel podrobnosti o te# posoiilu zgolj iz mterviuva ki ea je dal f ■ na-nčni minister dT Bogdan Marković beo-grajski »Pravdi< Iz tega interviuva pa je raz\id>no. da posofilo ni sklenieno. nego da gre samo za prelfmi-namo pogodbo, ki pa še ne znači posoiila nego samo popis vseh pogojev, pod katerimi bi se skienilo Tako je iz 4. točke, ki jo je navedel g. dr Mar-koviĆ. razvidno, da se ukine s sklenirviio novega posoiila pogodba z Blarrim iz leta 1922.. na kar ie Blair pristal To znači- da so pogoji za novo posotilo za nas še slabši nego so hHi pri Blairovem. Posojilo je sklenjeno pod takimi pogoji. da znači to rušenje oasega kredita v inozemstvu Banke se nasprotno nišo obvezale na ničesar drugega, nego da igrajo vlogo po-sredovalca ter bodo prodaj a Ie naše obv«*z-nit-e po ceni. ki jo bo publika hotela plakati. To znači popolno odvisnost naše države od dotične finančne skupine in se bo ta orivis nost kmalu poznala tuđi v našem gospodar skem in političnem življenju Ta nacrt pa gre morda tuđi §e dalje in znači morda način, kako bi mozcmski kapitalisti kar naj* ent'stavnejše prišli do bosanskih rudnikov in gozdov Izjave dr Markovida o tem po-eojilu predstavljajc težak udaree našemu kreditu in bo treba mnogo Časa. da se to popravi Glavni pogoj za zaupanje inozemstva do naše države pa je vse kakor v tem. ia imamo vlado, ki odgovarja volji stvarne večine naroda in ki bo vodila politiko po evropskih principih. . v, Italijanski glas o naši vladni krizi — Rim. 14. februarja. *Tribuna» ra«prav* lja o vladni krizi v Jugoslaviji in na?la§a. ia leži vztoV mnoco ^lobije kakor pa se spio? no domneva. Ne samo notranfa politika, mar vec tuđi zunanjepolitifcni noložaj sta meroHaj na za stabilnost vlnde. »Tribuna« se v svojih nadaljniih izvajnnjih povzpenja do trditve, da male države, ki so osnovane na demokrat skem miru. zastrupljajo med na rod ni pnložai in resno ogrožajo o-bstoje^e ravnovesje. BaS te države pa bi morale paziti, da s svojimi prepiri in plemenskimi borbami ne povzro-čajo škode velikim državam, ki i majo mnogo vedje in važnejše skrbi, kakor pa miriti take nemimeže Baš jn^oslovenski notranje-politični položaj pa neprestano ogrožajo plemenska in strankarska trenja, a poleg tega hoče Jugoslavija voditi Se pustolovno zunanjo politiko (?). Jasno je, da ta država ne spoštu-je mednarodnih zakonov. ki urejajo splošno mednarodno življenje in preko katerib ni mogo^e iti. Jugoslavija ni ma zunanje politike, ki bi konvenirala njenim interesom. Jugoslavija ni v stanju, da sprejme prijateljstvo in obveze, ne more pa tud i odkloniti prijateljev, ki se ji vsiljujeio. Jugoslavija mora paziti na svoj notranii položaj in razSiriti svote mednarodne odnošaje tako, da pri tem upošteva obstoj veliki^ držav, ki so oboroie* ne v miru prav tako, kakor v vojnem času Če tega ne bo storila. bo imela stalno raz burjenje v notranjosti in tefke skrbi na zu- Komunistični proces v Beogradu — Beograd. 14 februarja VTSeraj je pri-^el prexl beograjskim sodiščem najveći komunistični proces, kar smo jih imeli doslej v naši državi (O včerajšnji razpravi poro-^mo na dmgem tnpstu Op. ur ) Dane? do noldne se je nadaljevalo zasliševanje obto-žencev Vsi vztrajajo na tem. da ?o priznali 'iejanja. radi katerih jih obtožuje policija, samo pod najhujšim pritiskom Obtoieni Gojko Samarčič je iznovedal. da so ii^ v beograjski glavnjači strahovito trpinčili ter da obstoja tam cei inkvizitorski sistem. Za-sliševali so jih navadno ponoći brez vsakih prič ter jib tako dolgo mučili, da so morali priznati. Pretepali so jih s puSkami, obmeta-vali z vrefemi, napolnjenimi s peskom. po-livali z mrzlo vodo in si izmišljali najrazlič-nejše muke tako, da se ni prav nič čuditi, Če so vsi obtoženci priznali vse to, česar so jib dolžili. Slično so izpovedali tuđi vsi ostali obtoženci, ki so bili danes zaslilani. Razprava se popoldne nadaljuje VIHAR V KRKONOŠIH — Praga, 14. februarja. V KrkonoŠih div« ja zadnja dva dni silen vihar. Radi snežnib meteŽev so ceste za promet z vozovi in av-tomobili nerabne. Oviran pa je tuđi železni-šTci promet Telefonske in brzojavne zveče so I večinoma prekinjeoe Dr Košenina umri Po daljšeni in težkem trpljenju je daBes ob Z. ziutraj preminul zdravnik dr. PeteT Košenina v 65. letu starosti. Pokojni je bil 2man v najširših slojih Ljubljane, kakor tuđi daleč v okolici, zlasti na Dolenjskem Pred približno tremi leti si je po obisku nekega bolnika pozimi zlomil pri padcu le-vo roko Iskal je sicer tako1 zdravniško pomoč. toda nastale so tako velike komplikacije, da ni mogel več ozdraviti roke hi je začel splošno hirati. Pokojni ie bil na-vdušen turist in je gojil tuđi plavalni sport. Bil je pred leti vedno prvi kosi na Savi in se ie kopal. ko še drugi Liubljančani nišo niti mislil1' na kopanje. Pokojni je bil med delavskimi stoji kot zđravnik nekdanie okrajne bolničke blagai-ne in pozneje OUZD povso Rožno dolino fi. nn pokopa' šče na Viču Pretirane vesti o tthotapstvu naših viržink — Dunaj. 14 februarja. Avstrijska fi-nančna oblast je prišla aa sled velikopotez nemu tihotapstvu viržink iz ljubljanske tobačne tovarne Tihotapstvo je baje v zadnjem času zelo uspevalo Ljubljanske viržin-ke so med avstrtjakimi kadilci Ie posebno priljubljene, ker je bila ljubljanska tobačna lovarna ie pred vojno specijalizirana na iz-delavo viržink, ki so vživale svetovni sloves Informirali smo se pri vodstvu tobacne tovarne v Ljubljani, kjer so nam izjavili, da o tihotapstvu viriink iz tovarnp ni Ie niČe-sar znanega. nego je tuđi malo verjetno, da gre v tej stvari za kako večje tihotapstvo Konzum viržink je v zadnjem času ćelo se nazad oval Verjetno pa je. da je skušal kak tibotapec iz Maribora pretiiiotapiti par ška telj teh cisjar. ki pa jib je po vsej priliki na-kupil v Mariboru Ljubljanska tovarna pri t^m tihotapstvu ni prizadeta ASOUIT NA SMRTNI POSTELJI — London. 14 februarja Znani angleški državnik Asquit. ki je pred dnevi obolel na pljuČnici je na smrtni postelji VČeraj rve ?er je izgubil ^avesit in leži v agoniji Na stop smrti se pricakuje vsak čas. Vsa družina je zbrana ob njegovi postelji TANGERSKI SPOR PORAVNAN — Parii. 14. februarja Pogajanja med Francijo in španijo glede tangerskega statuta potekajo ugodno in bodo bržkone že v kratkem zakliučena V vseh glavnih točkah bil ie dosežen sporazum, ker je bila Fran-cija napram Španiji zelo popoistljiva. Grc samo še za vprašanje nov- pogodbe Francija predlaga. da bi se sklenila zaenkrat pogodba za doho do leta 1930, nakar bi se avtomatič* no podaljšala, Če bi je ena ali druga stranka v predvidenem roku ne odpovedala. 900 RIBIČEV V SMRTNI NE-VARNOSTI — Berlin, 14. februarja Ruski poslanik v Revalu je naprosil estonske oblasti, na) priskoćijo na pomoč 900 ruskim ribičem, ki so se ponesrečili. Lovili so ribe v zmrznje-nem moriu, ko se je naenkrat odtrgala ve-likanska plošča, ki io je vihaT nato odnesel na odprto morje. Na ledeni plošci ie 900 ri-bičev in 300 konj. Kakšna usoda jih je za-dela. m znano. nA VRHtriC SICJt MOGA viče z /icon: KLJUt tu^bolpSe, najtrajncjšc zato naiceoeiše' Iz ljubljanske kronike Usoda hčerke našega izseljenca, — Razno. Tja na VVesrfalsko je odšed še pred vor no rudar Matija. V jamab je ko-pal in si služi! vsakdanji kruh. Imel je čedno hi-šico in ie b;] zadovoljen s s\*ok) družifiico. 2tna Marija je negovala otročiče. PriSla je sveto vrta vorna. Po vojni pa je nastala tam, kjer je biva], velika brezposelnost in la-kota. Mati in oče sta trmrla. Ostali so št nedorasli in nepreskTbljeni trite otročiči. R?ztepli so se po svetu. Sli so s trebuhom za kruhom. Okoli 18 let stara Marija se je zatekla v našo državo, v domačo vas, ka-mor je bila pristojna. Tu so jo negostoljub-no sprejeli. kajti go\i>rila k Ie nemikl in nihče je ni razumel Iskala ie kruha, a dobila je kamen. Začel se je nicn križev pot. Šla je v Maribor, upala je, da bo tam dobila prinremo službo. Zaman. Prišla je v Ljubljano in iskala povsod primerno službo. Zastonj! Danes se je zatekla na policijsko direkcijo ter prosila, naj \\ na kale način odpomoreio. Sirota ie solznih oči pros'la, naj H pomagalo priti do noStencca zaslužka. Manjše tat\ine so na dnevnem redu. Nt Sv. Petra cesti St. 8 stanuiočemu trafikantu Antonu Plešku je neki vlomilec odnesel več razglednic in ćelo vozni red. S čim se vso svedrovci zadovolje! Pri mostu čez Isco bi se včeraj kmalu pripetila teika nesreća. Avtomo-bil SL I 937 je drvel z največjo brzino do lianski cesti v smeri proti Ljubljani. Pekovs.ki pomoćnik Lojze Tomažin je vozil z eno\*pre-ženim vozom tuđi proti Ljubljani. Avto je zađe! v voz in konja precej poš-kodova!. Nosproti je pa prišla neka kmetica z ier-basom na gia\i Ta se je tako nrestrdšTia, da je omedlela Ln padla v srlobok jarek in bi bila kmalu utonila ... Sofer bo imcl sit-n-osti pred sodiščem. American Dolfe Ančnik se je vrafcal do-mov po Poljanski cesti mimo znane gostilne pri Cuzaku. V blizini te gostilne ga je ne-nadoma oplazi 1 s kolom po glavi neki tnan N'imrod s Poljanske ceste. PoSkodba je prp-«*ej težka Nimrod priđe pred sodnika. 2e dne 10. t. m. je izginil iz Ljubljane Bozo Uhlman, sin godbenika dravske divizije. Star je 13 let. Pri neki gospe je dobil 150 Din, čeS da potrebuje ta znesek za prefekta v Marijanišču. Od tega đ-ne se deoek ni več pokazal doma. — Gospod, res ne vem, kaj sem ncK-oj počel. tako je začel ekesano govoriti Joie Svetlin v sobi dežumega uradnika. Jože je včeraj po koncanem delu napravil turnejo po raznih gostilnah. Pil je dalmatinca, do-lenjski cvi^ek in končno el je tuđi v Kovačevo gostilno v Kolodvorski ulici. Tu je provociral pretep in je sam ^obil moćan udarac ▼ levo oko. Mesarski pomočnik Janez Tapli je že šest let pri konjskem mesarju Puiniku. Tam je kakor domač. Janez je ie dva dni popi val in včeraj je prijadral na gospodarjev dom. Tu je robantil in divjal ter grozi 1 gospodar-ju. da ga kar z velikim noiem zakolje, ka kor prašiča KriČal je nad njim: — Moraš še danes crkniti! Pušnik je pozval stražo i ka, ki je rabijat-nega Janeza odvedel v zapor. Pravijo, da ti-6i vzrok vse drugje, kajti Janez je pravi koren jak in zdrav mozak, ki včasih vrie svoje mačje oči tuđi na prepovedan sad ... Borzna poročila. LJUBLJANSKA BOR ZA. Devize: Amsterdatn 0—22.95. Berlin 13^65—13.595 (13.58), Bruseli 0—7.9?85, Budimpešta 0—9.95O8, Curih 1093.5—1996.5 (1095), Dunaj 8.0025—8.0325 (8.0175). London 277.13—277.93 (277.53). Newyork 56.8 -57.0 (56.9). Pariz 300.50—302.50 (301.50). Milan 300.50—302.50 (301.50). Efekti: Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135). PraStediona 875— 0, Kreditni zavod 160—0, Strome 0—70, Vevče 140—0, Ruše 265—280. Stavbna 56-0, Šešir 125—0. Lesni trg: Tendenca neizpremenjen Zakliučent so bili trlje vagoni in sicer dv\ vagona remeljnov, smreka, jelka ostroro-bih, monte 3—4 m dolžine. debelina 48-68, 53-73. 58-78, 78-78, 98-96, franko vagon me-ja po 530 in 1 vagon bukovih parjenih plo-hov. ostrorobovih paralelnih očeljenih 27 in 38 rmn, 50 in 60 mm od 2 metra naprei L II. franko vagon nakladalna Dostaja po 950. ZAOREBSKA BORZA. Devize: Dunaj 801.75, Berlin 1358, Milan 301.60. LoiuJon 277.53, Newyork 56 90, Parir 22S.77, Praga 168.60, Curih 10.95 Inoi. bone. INOZEMSKE BORZE. — Cmrih. Beograd 9.1325, Dunaj 7S.22, Berlin 128.96, Praga 1541, Milan 27.54, Pa-ili 20.U. London 363428, Nefwytrk MOL Stran 2. •SLOVENSKI NAROD- dn« H. fefcru*rja I92S. Ste* 37 SLS in sta no vanjska beda v Ljubljani Kako so klerikald pripravili sodn{i dan v Ljubljani. — SLS ni niti v vladi niti v oblastni skupščini ničesar storila za omUJenjc stanovanjske bede v Ljubljani« a sedaj sabotira tndi delo v ob- &nskemsvetti. Danainji *Slovenecc j© lapisal v ueki no-tici, da otegne ftanovanjska beda postati 1. maja pravi »odaji dao- Menda ni treba še po sebej naglašati, da se je ta sodnji dao pripra ril, ko je bila SLS v vladi in minister za so cijalno politiko dr. Gosar. Ni greb to, da se ukinja stanovanjski zakon, pač pa je greh, da vlada in vladna ve-čina, ki sta sklonili ukiniti ga, ništa ničesar ukrenlli, da bi ukinitev stanovanjskega zakona ne imela zlih posledic za tisoče sta no vanjskih najemnikov, med katerimi prevla dujejo gospodarsko aajšibkejši. Dr. Gosar je že od začetka febroarja lanskega leta raini-ster za socijalno politiko, državni proračun m finančni zakon za te kože leto eta bila spre-jela z glasovi poslane«v SLS. Povodom zna nega blejskega pakta in pobratimstva z ra-dikali so klerikalci zatrjevali, da za koristi Slovenije ne bo skrbelo samo 20 poslanoev ?LS, ajnpak 130 kleroradikalnib. Iz vsega tega pa ni nastalo oič dobroga Socijalno bedo je kleroradikalni režim z ratnim! nesmotreni mi ukrepi le povečeval. Minieter za socijalno politiko dr. Gosar si je v finančnem zakonu za tekoČe leto iz-posloval pooblastilo, da srne fond xa brex-poselne, ki je bil zbran iz za varova Inih pri-spevkov in ki je nalozen pri Državni hipoteka rni banki, porabiti za zidanje delavskih stanovanj. Dr. Gosar in za njim vsi klerikalni listi ao poudarjali, da je to edini pametni način reševanja brezposelnosti io stanovanjske krize, ker se bo brezposelnost pobijala s povezano možnostjo dela in ne bo treba da jati podpor, ki niČ ne zaležejo, na drugi strani pa se bo omilHa stanovanjska beda. 8 tolikim hrupom napovedana stanovanjska akcija dr. Gosarja ni rodila ničesar. Tresle so se gore, rodile pa se nišo niti misi. O de-lavskib stanovanjih, ki naj bi se po obljubab dr. Gosarja gradila iz fonda za brezposelne, ni duha ne sluha. Pa tuđi drugače ni vlada ob sodelovanju SLS nifcesar storila za omilje-nje stanovanjske bede. Drž. uradi so še ved-no v zasebnih hi šah, čeprav bi se z najemni-no, ki jo mora plačevati država, prav lahko amortizirale nove zgradbe za nje. Niti tega ni dosegla SLS v vladi, da bi se zgradilo v Ljubljani poslopje za Poštno hranilnico, čeprav je denar v to 6vrbo na razpolago in so bili že davno izdelani nacrti. Prav tako kakor v osrednji vladi, »o pokazali klerikalci svojo brezbrižnost za vprasan je omiljen ja stanovanjske bede tuđi dru-god. Spomniti se je treba, da je ljubljanska oblastna skup&ina, ki je uvedla ćelo vrsto oavkov, ki bodo predvsem obremenjevali mestno prebivalstvo, od klonilo predlog na-prednega kluba v proračunski razpravj za 1. 1927. naj ljubljanska oblastna samouprava votira gotovo vsoto za ljubljansko stanovanj-sko obligacijsko posojilo, čeprav je bilo to posojilo razpisano pod komisarijatom, ki ga j© pod pira! kleroradikalni režim. Prav tako je klerikalna većina tuđi v je#eo£lgeiD zase danju Ijubljanbke obU&toe skupšciae odklo oila predlog, naj se določi v proračunu go tova vsota za stanovanjsko akciju v Ljubljani. Niti 250.000 Hin ni hotela dovoMli v to atvrho. Z oziroiu na to skrb. ki so jo pokazali klerikaki tako \ vladi kakor v oblastru skupini za reSitev stanovanjske bede \ Ljubljanu ai seveda prav oič Čudno, če *o se klerikalci abseatiralj na zadnji seji ob činskega sveta od debate o stanovanjskem vprašanju, ki je nastala povodom mnogošte vilnib od povedi stanovanj za 1. maj. Danas aji *Slovenee> je objavil elanek. ki polemizira z izjavo društva hiinib posestnikov. ob javljeno te dni v listih. in ki pravi med dru arim: OJe »amo, da mora občinski svet Ijub Ijanski zagovarjati staoovanjski zakon, tem vee je njegova dolžnott. da skrbi r-a svt»j*» kruto prizadete obeane.> Ali je mogoce k> naslovljeno nu SLSV Stanovanja kj zakon je ukinil dr. Gosar ob sodelovanju vseb poslancev *L?, kar se pa tiče Ijubljunskega občinskega sveta. pa ponovno ugotavljamo, da tvori ajegov sestaven del tuđi 19 klerikalnih obč. svetnikov, ki $o baš s svojo odsotnostjo pri stanovanjski de bati dokazali, da se ne zavedajo dolžnostt <6krbeti za kruto prizadete ob€ane». Sploh je znači Ino. Merkur«. Glavni referat je imcl tamik ragreb^ke Delavske zbornice Vladimir Pfeifer, ki je poročal da bi po nacrtu mitilstra za soci-alro politiko, ki je bil poslan vsem Delav-skim zbomlcam v izjavo, preneha] biti Osrednji urad za zavarovanje deiavcev no-silec socilalnega zavarovanja ter bi se njegove funkcije prenesle na okrožne urade. Naglašal je, da bi se z irresničeniem tega nacrta omaiali vsi temelji sociialnega za-varovanja. Min!ster utemeljuje svojo uredbo z deficitom, ki je nastal pri posameznih okrožnih uradih. Tajnik Pfeifer ie dokazo-val. da se s predlajtano uredbo ti deficiti ne bi odstranili, niti zmanijšali. ker nišo nastali zarad* obstoja osrednjega urada. temveč zaradi gospodarske krize, kakor tuđi zaradi tega, ker so iz splošnega za-va rovanja tzključeni železničarii !n rudarji ter tako ni popolnoma izvedeno socijalno zsvarovarrie. Zastopm'k Uiedinjenega radtiičktga sin-dikalnega saveza Jugoslavije ViHem Hara-mina ie naglašal, da bi bilo potrebno izvest: anketo o nacrtu zakona na zavarova-nje delavcev proti brezposelttosti, ne pa da se forsira uredba o preustroin zavaTOvanja za slučai bolesni, s čemer se more delav-sko za va rovan je satno oma jati v svofth te-me!jih S tem, da so se izv»H od splošnesra zz varova nju železntCaTji, rodarji, poiladei->ki detavci m delavd. zaposleni v državnih podietiih. se je ofiemoRočlla kal-kulacfja 'krožni urad' sknbeti sami za lastna zđra-vilišča in okrevališča, vprašanje pa je, Ce* bf bilo io mosoče spričo okrnjenega zava-rovanja Z mneniem predeovornikov so se štrikali tndi ostali govonjlki, nakar je bila sprejeta resoluciiat, Vi uzotavlia med drugim, da bi delavsko zavarovanje prišlo v se težji položaj, ako bi se pričela njegova demontaža, Io se v glavnem prpiravlja od strani minsitritva za socHahio politiko Iz političnih motivov Nadalje sahteva reso-ludia, naj st tako« o zavarovanru deiavcev Izvede v celoti, preanicn revolverjein in hotel zase na magristra*u izJisniti absolut-ao moc t izključitvijo ae saino SDS. ampak tuđi vsel< drugih skupin. izvzoin&i morda za-veznlško NBS. Soclba ie ia vse jjaena io eno-grlasna: 5>LS &e jo tek^m po^ajanj iu tuđi n«-po«r«dn« pred razbitjom pogajani obnaSala tako. kakor s«? more obn:^;*ti le nai, ki se itogujH *> lajniut sklepom. dn bo pristal aa *norazum lf». nko «1oi>j nadvla^o. v nasprot-a^in slučaju pa bo >jMjrazum oupmogooiL >aj ima i lak odliioileo \pliv lako pri velikom Jiipaou kakor v rentralni vladi 5amo iz t*» -sarnozp-v^tnr* in irjtrausirrpntiitr* imselnosti so mogli izvirati prcdlogi. «la imej SLS podžupana, predsodatka M^stne brani!-nire in vse važue siosjjodarske tul^eke*, la ^o vijalisti v odsekih ne sinejo dobiti priinorne m!i potrebah ^L? "' ma interesa. Kako živo se je to tuđi v praksi pokazalo! SLS &e ni poure^ilo načelo %vse ali pa ni5^ in zato je takoj prifela boikotirati delo na magistratu. Ta bojkot ie SI> napovedaU ljnbljso«kemu prebival^tvu \ ta^u. ko mu prete oajjtežje »otijalne io gospodarske kriste SLS prerira io •nialovaBuj« »>e. ujej je r*e eno. kako >e bodo resila nujna -orialni* in fioanrno - gospodarska rpraSanja — vse to samo zato, ker ui mogla dobiti magUtrata popolnoma v svoje roke. SLS Ljubljani in nje-nemu prebivalstvu noće dati svojih političnih moči iu moralnih sposobnosti na razpolago. SLS na seje občinskega svota ne hodi, ona misli gamo na Io, kako bi z raznimi juridič-aimi moe po svoji moči morala udeležiri volitev v od»«ke in v njib zarveti otto Iterito m«?L Ui ii po rolilnem redn pripadalo Iz ieie, da ni priflo do sporazuma, vendar no j?tp, ila ena stranka kratkonialo ob rnizo udari in odide. Ali »e S!>S volitev v oHseke tuđi takrat ne bo ode iežila. ko bo pčidla ua 10 mandatov in io nih-?p k >por.»zu»iiu vabil ue bo? S gvojim nervoznim ia intransigentnim s»t^*' !i?fvm bo CLS Lnibljani storila t^o slabo Uflugu Nikilar ver ne bo smela priti pr«d votilce ?» poiiffarianjem. da *« ji int^re^i mf«t-nega sespodar^fvn v.itti v-r -.frau!^'*Uo inte-re>e *i»-eti. Občinski svet je na zadn.fi *eji ra^pravljal ■ '■ uajvažnejših ^ocialnih problemih mesta: o vmščiti onih meš^nnov. ki bodo s 1. majem brez stanovanj na resi i in o ubožnem proble^ mu Tu bi ime!.! SLS priliko, dn bi dokazala d podžiipaiui od t#»aa. ali ima SLS pet ali stiri adseke? <*ni lioreio tnnovanja iu ho^ejo. da -;♦* za tn hrisa tndi SLS! Za v?f tp *\s\\\\ ^LS nima interna, k^r ve, da njena ^litična nif>č itak ne sloni oa mestnem ^rebivalstvu. Zakaj bi *e ^LS /.a mestno prebivalslvo zanimala, pa ludi akn bi hili vsi ujom* pristaši? Saj >»^ v^ndar uapr.nm i>od«»žpjsfcim klprikalnim politiPnim množi nm nno«tni volilri v veliVi manjini. Teb p^1 lltic-no-o-ospcilarskih naeel se je SLS vediv. Jr?ala. Prav nie znto ni čudno njeno ponaša nje v občinskem svetu. Ona se ho?e samo upliće politično poignirknti O tem ne premiš l.ia. kie bo nbT'ina dobila kredite, da bo krilii vse obveznosti, katere \e zlasti poveral zadnji klero-r^dikalni komisariev sosvet! SLS je tuđi v ljubljauskem slučaju dokazala, kdo ie Je stranka reakcijouatnogti, po-Iftienega nasilja in - vočno lopih PodnoMi --v be?edah. Pisane zgodbe iz naših krajev Glad in voikovi v Hercegovini. ~ Redni zračni promet med Beogradom in Zagrebom. — Strašen zločin v pijanosti. — Afera dveh ruskih generalov. V Hercegovini prebivalstvo strada in ni čuda da so se pojavili v vaseh tuđi sestradani voikovi, ki se pode v velikih čredali po hercegovskih gozdo-vih in napadajo domaće živali pc vaseh. Pred dnevi ie pasel mJad pastir čredo ovac Ker je pritisnil mraz, se je pa-stirčeE potuhnil v pećino. Nenadoma se je pojavil velik volk, zapodil se je med ovce in pograbi] najvećjo. Slučajno je prišel mimo lovec, ki je nameril na po-žrešnega volka ter sprožil. Nesreća je hotela, da je v tem hipu plani! iz svojega zavetišča pastirček, da bi odpodll volka s kamenjem. Pastirček se je zgrudil na tla, zadet v nogo. Prihitel je lovec in tiesrečnemu pastirčku obvezal rano. Medtem je izginil volk z ovco v gozd. Znano je, da Rdeći križ organizira po vseh hercegovskih srezih svoje podružnice, da bi tako iažje odpomogel stradajočemu prebivalstvu. Prebivalstvo ter civilne in vojaške oblasti poma-gajo Rdečemu križu pri tej človekoljub-n! akciji Delegati so izjavili, da živi ljudstvo zlasti \- biteškem srezu v veliki bedi Vsem preti smrt pd glađu. Ne-kateri meljeio leskove inačice in iz tega delajo kruh. Većina pa ni tako srečna, da bi imela se to. Prebivalstvo ie od glađu popolnoma otopelo. Seljaki teka-io po vaseh kakor brezumni in se skri-vajo pred tujci. Delegati Rdečega križa razdeljujejo hrano med strada.toče seljake. Jutri bo otvorjen redni zračni promet z modernim! potniSk'm! avioni med Zagrebom in Beogradom Zračni promet bo oskrbovala družba Aeromrt ki *o jo osnovali že pred leti. Aeromit je naročil v znani tvornici leta! v Parizu *Potez« pet velikih potniskih avionov. od katerih sta dva že dospela*v Jugo-slavlio. S tema dvema 'etaloma. ki ima-ta na*rrK)dernej5e konstrukcije in krasno opremljene kabine, se otvori za sedaj promet med Beosrradom in Zasrebom. Ko dospejo U ostali avioni, se bo zračni promet razSIHt med Zagrebom. Sušakom Splitom. Saraievom. Dubrovnikom,. Kotorjem in Litfbliano. Redni zračni promet bo tuđi med vsemi vecji-mi mesti Srbiie. Naročeni avioni so se ie zelo obnesli v nrometu med Londo* nom in Parizom. Predvsem mš noslov-ni svet bo orvorUev zračneea or^meta med Beogradom in Zauzetom br?7 dvoma oozdravil. sai bo vo^nia tragala samo 1.45 ure v slabem vremenu Vv^čfe-rmi 2 uri Važnost zr^^a nrometa razvidrmo. če oorni^'mo. ^« traia vožnja po železnici z brzovlakom po tei progi 8 do 9, ur. Aviona nosita ime »Zagreb- in »Beograd«. Avion bo odletel vsako jutro ob S.15 uri iz Zagreba in bo dospel ob 10. uri v Beograd. Z aerodroma v Bežaniji pri Zemunu bo odletel avion ob 16. nri in dospel ob 17.45 v Zagreb. \ brodu st je prcdvčeraišiijjni odigrala strašna rodbinska tragedija. Go. stilničar Ojuro Lonski je bil aa obisku S svojo ženo. Ko sia se proti večeru vraćala domov, se je iiačel Lonski, ki je spiošno znan alkoholik, prepirati z ženo. Prepir se je nadaijeval doina in zakonca sta se začela pretepati. Lonski je bii iiioćno vinjen in v pijanosti se je trenutno razsrdii. Po^rabil je na ste-ni visečo lov sko puško in .istrelil svojo ženo. Nesrečnica se je zgrudila v mlaki krvi na tla. smrtno zadeta v prsa. Po-besneli mož je ustrelil na ženo iz neposredne blizine. Lonski se ie tako pre-plašil, ko ie zagledal svojo mrtvo ženo v mlak krvi pred seboj da niti ni mo-gel klicati na pomoč. Sosedje so čuli strel v gostilncarjevi hiši in so prihiteli gledat, kaj se je zgodilo. Lonski se je hipoma strezni! in se sam javil policiji. Izjavi] ie, da je hotel ustreliti samo pro-li stropu, da bi ženo ustrašil. Nesreća je hotela, da je nogodil ženo v prsa. Po!iciia ic tno-rilci! nridržala v zaporu. * Pred letom, je izdal v Vel. Bečkere-ku ruski general Arkadij Spakovski knjigo »Žena«, v kateri oštro obsoja ne-*noraino življenje ruske žene v inozemstvu. V ruskih emigrantskih krognh je knjisa vzbudila veliko pozornost pa tu-gi veliko ogorčenje. Ruski emigranti so sklicali posebno zborovanje, ki mu je predsedoval general Sostakov. in skle-nili bojkotirati generala Spakovskega Spakovski je odgovoril na ta sklep v časopisih in je oštro napadel tndi generala Sostakova. Razvila se je tiskovna pravda, v kateri je bil Spakovski opro-Sčeru Sostakov pa obsokn na plaHlo sodnih stroškov. Proti tej razsodbi se je pritožil sedaj general Sostakov. Predvčerajšnjim se je proces obnovi! pred sodiščem v Vel. Bečkereku. Med obravnavo so nastale oštre debate med zagovornikomta obeh generalov. Dr. Vojislav Došen. zagovornik generala Spakovskega ie izjavil, da se z izjava-mi generala v knjigi »2ena« popolnoma stnnia. Moćno je ćelo razžalil rusko ženo, ruskega kmeta in prejšnjo rusko ar-mado. Obravnava ie bila preložena. Za razsodbo v tej častni aferi dveh ruskih generalov vlada v Vel. Bečkereku veliko zanimanje. šBetežnica KOLEDAR Dtnet: Toiek, 14. februarj* 19*J6; katoli-čani: Zdravko; pravoslavni: 1 f#brtiarja, Cvetna. Jutri: Sreda, 15. februar ja 1928; katoh-ćani: Ljuboslava: pravotlavni: 2. februarja, Sretenje G. DA>ASXJh PRIKEDITVE. / Drania: :Sodnik laUunejsklc. C. ,/-\ Opera: ^Miloleva ženitevc. A. Kino Matica: Ob toric. Kin« Dvor: >Svetovna vojaa<. DE2LRNE LERARVE. D»u#>: Bobioe, Rirntka «^*ta. Lev9l«hu Ke«ljeva ce«ta. Prosveta Repertoar Narodneja gledališča v Ljubljani Drama. Začetek ob 20. 14. rebruaria. torek: ik>dirik zalam»itki. Red C. 13. februaru, sreda; Nedclifld oddih. ore- miiera. Pretnierski abonma. 17 iebruarja, petek. zaprto. 18 februaria. sobota ob 16.: SncetričUca in .Nkratle OtroSKn i>re-'i,- NJcdeli^ki odd'h. Izvrti. Opera. Zać«*ek ob Dol 20. 14. iebruana. :orck: MiloScva žctiitev Red A. 15. februaria. i>rcda. iaprto. Ih februana. četrtek: Plc< v mauskah Red D. h lebruarju. Detek: Zrtias:ovalka oceana. opereta. Red C. 1* februar ju. sobota: Marta. Dremiicra. Preraierski a-bonina. 19. februaTJa, nedelia ob 15.: Zaljubljcu v tri oranžv. Ljud^k.] predstava pri znu cenah. Betettov iubllei. Uprava Nart ljubitelje iu ipoštovalce mojitra oevcev z- Ju-lija BetctTJ. d.i se vrši slavnostna predstava v uroslavo 251eniJcc nie«r»vecrf umenii-SkeKj delovania v soboto dne IS. tm. in ne kakor ic bilo prvotno name-ravano žc v četrtek. dne 16. t. m. Predt>rodaia vMopaic se vrši v operi in vel'^aio že eventualno kuplietif vstopnice mesto za četrtek za so-boto. Vprizori se flovtova optra »Marta^. v kateri isra slavHenec vioco boKatesra kuDnika PiunLketia. »Miloševa zenitev. zu ab^)Qfinc reda A m; i>okj daues zvečer v Ijublianski operi \ običajni zasedbi Opozarjanio. da je io zadniri abonenrskii nredstava te izvirne i'jrosIovenske opere. Ljubljanska drama v prizori dan«s Kaicjanjc ^e vrSi v veliki sob! na leto-viSču v Cookhatidu. Režiia ^e v rok ah pro-fesorja ;;. Osipa šesta. Nova inscenacija oa se )£ napravila y clftdaliSki slikarni po osnutkih scenoerai'a akademičneca slikari'* prof. VavpotiCa. Premijera se vrSi na Prc-mferski abonma. će hoćete mladini nrivoSčltl malo oe" skalienega veselja povjitc jo v sobotn. dne ifi. tm. ob štirih ociDoldtic v linMiansio dramo, kier bo Kralievala na dramskem odru SncKulčica in nlcni škratic. Cene za to predstavo so tako nizke. da ie tuđi na> Š:roinašncjšemn otročičku omocočen vstop ta dan v ^ledaliSče, saj se dobe stojiSča po 2 Din in 1 Oin. hedezi po 4. 6, 8 in 10 Din. !ože na do 40 Din. V Ljubljanski drami gostuie v sredo dne 22 i. in. i:. Kohout Edvard. wvak Na-rodneca divadla v Praci. Odlični cost iaira naslovno viosio \- Shakespearcvi trazediii -ria-mlct*. Predstava se vrši kot izven predstava ter opozariamo na nio vse Iju-bitelie slavenske drame Na jadranski obali Izložbe Itublianskih narodnih tvrdi« %o okraSene l fotografičrimi biikam! Raba ter opezariajo na veliko manifestacijo, ki se vrši ob prilikl maikerade Sokola I na Taboru za propagando naših letovlič. V izložbi ivrdke J C. Mayer se nahaja velika potniSka ladia. ki je od br. Josip Žabtek-a z^raiena v kniijfoveznici DelniSke tiskarne. — Ljubljanski mostovi so okrašeni z velikim; plakati, ki opozarj&io napredno LJub-ljano na večer 18 februar.ia ^a Tabrvru. kjer se bo vrSila velika propagandna prireditev za na5 Tadra-n. ob prlsosn-ovan.iu nai^iršili sloicv naroda. Bo to gotovo ena nn.Uepfih Pfireditev. brez vsake prisiljenosti in tr-dete. nasprotno vsakdo se bode počuti!. kakor bi bll stvarno na letovišcu krasnega Raba. Dekoracije za. ta večer so pravo ume-u nisko delo. Ves Veliki Tabor bo spreme-njeu v nara prilmbljeu Rab. kier pod Zgočiin iužnim solncem med cvetočimi aloami ir psima ini obiđe človeka nova svežost in to-plota srca tor se vsakdo pofuti kakor mladost no prerojefj — ves nov! Ponovno priporočamo. pri kostumiranjr ozirati se na obleko, odgovarjajo^c obalskir kopa'«čim v vročih letnih dneh. Prodnir či na virb obleka kakor pri Kosoodih. r-ko tuđi pri damth.. — Maske Imaio najvi io svobodo v izbiti kostuma in ie upravite* no pricakovanje. da bo ta priTexHtev P otiffinalnosti daleč prekosila vse dosedaniv iu bo v sploSnein vseto fpotovo naJlepla in naizabavneisa ter bo v vsakom pogledu v ča«t D*ii baU ih&timL 1#* Stev. 37. •SLOVENSKI NAROD* dne 14. febnitrja 192B. Slftn S. BISEPNOKU 20B7E DEHTECA USTA SARG-OV ®B^^ llnevne vesti. — Odlikovanje dr. F. Tomtn&ka. Prezid em češkoslovaške republike je cniliko-val odvatnika v Ljubljani porabiti to pri' Uko, da posetijo staro domovino. 25. aprila prts-pe v Dalmacijo znani potniškl parnik •Stella Polaris-r, s katerim se pripelje mnogo am&riSkih turistov. ki ostanejo delj časa m na?i rivijeri. — Polet okrog Male antante. Letos priredi češkoslovaški Aeroklub s sodelova-njem domaćih in aeroklobov držav, ki se udeleže te letalske priređitve, pole; okrog Male anttnte in Poljske. Vse vlade srednje-evropskih držav so povabljene, da se ude-!eže letačke tekme. 2a eno državo lahko starta največ šest pilotov. Tekma se bo vrSila na proti Praga — Krakovo — Var-^ava — Lvov — Jassy — Bukare-Šta — Beograd — Bratislava — Praga in sicer noleti. Datum Se ni dolocen. r^lrostna tek-ina za nagrado prertri Mariboru Jo umrla vpokojena učiteljica Arbhia Lassba-^bcr, stara M let. Spcvmttijafii se pokojnice iz prvih dni svetovne vftjn«. I« Ruš, Id so bile vedno narodtio zavedne in so ravno hotele na dan mobilizacije praznovatl sokolski dan, $o prignat! v j»niIziWce zapo-ie v Ora-dec ckoli 20 RuStuov, mro^fno «a-\ednih botcev, med nUml twK trčKelJlco Albfnco, ki so jo vtakwili v t^nrne gami-zijske »»pore v St. Pttrlos Tohrctsse. Ko so }o oroinfki vođfli s kolodvora po ulicah v xapor, jo je napadla tolpa arađdh Šovt- nisto\ ter jo utnetavala s kamenjani in gnjilimi jajci. Prestati je morala v rapo-rih mnoge giozoiz in to je na ujo tako vpli- valo, da je težko obolela. Bolebala je 13 let in sedaj jo je smrt resila težkega trpljenja. Blag bodi spornin naši Albind! — Opozarjamo lovce, naj nosiio iov>ke karte in urožne liste na lovu vedrio pri sebi, ker bodo obiastvu po svojih orsaniii to strogo nadzorovalu. Za CMbor SLD. 150-n — Zračni promet med Beogradom >n Zagrebom. Včerai dopoldnc je odletel poi-niški aeroplan vZa^reb* z letulišća pri Za-grtbu v Beograd, kumor je prispcl v pol-diugi uri To je drugi potniski aeroplan za zračni promet na pro^i Z.'isireb - Beograd, ki bo otvorjen iutri. — Desetletnlca upora mornar jev \ Boki Kotorski. \r nedeljo se ie vršila v Dubrovniku spominska scia obćin&kega sveta, na kateri se je župan Skvrca v daljšem govoru spominjal naših in češkoslovaških rr'ornarjev, ki so uastopili proti avstril^kem režimu in hoteli pospešiti razpad Avstro-Ogrske. Prezident Masaryk je poslal na občinski svet pozdravno brzojavko, v kateri mu izraza povodom 10-letnice junaske smrti češkoslovaških mornarjev globoko spoštovanic. — Tuiskj promet v SlbcoUu. Lani je prispelo s parniki v Šibenik 76.000 potni-kov, od teli 1800 z inozemskimi parniki. Iz Šibenika se ie odpeljaJo 69^00 potnikov, od teh 1900 z mozernsldmi parniki. Iz Žibentka se je odpelialotjo č — Strokovni svet prometnega ministr-stva. Za člane strokovnega sveta v pto-mernem nrintstrstvu so tmenovani generalni drrcktor ckžavnih železnic B Gjuričič, šef otldelka za gradnjo železnic Vaša Marko-vič, načelnik Košta Nikolič. šef centrale za rasdelitev vago nov D. Cukavac in šef ad-nslnistrtivnega odseka G. Mudrinič. _ Proces Droti komunistom v Beogra* du. Kakor smo že poročall, se ie pričel včeraj pred beograjs^tm okrožnim sodi-ŠČem proces proti 25 komunistom med ka-terimi je tuđi v«č novtaarjev. Zanimanje za proces je zelo veliko. V Beograd so prispeli ćelo novinarji iz Nemčije, Avstrije in Madžarske. Ker je sodna dvorana pre-mallina, je dovolilo sodiŠče d os top samo novinariem in rodbinam obloženih komu-nistov. Državni pravdnik Subotič ie pol ure čital obtožnico. Komunisti so obtožent po zakonu o zaSčiti države radi komunistične propagande in izpodkopavanja obstojeoe-ga družabnega reda. Državni pravdnik za-htcva za vse obtožence najstrožjo kazen. ObtoŽeni ne taje. da so aktivni članj komu* nistične stranke in da so propagirali v naši državi komunizem. Zani-mivo ie» da na?e oblasti nišo prijele nekega agimega komunista, ki je vodil komunistični pokret na Hrvatskem. Ta ie pravočasno zvedel, da ga nameravajo aretirati in je pobegnt-1 v Rusijo, kjer so sa z veseljem spreieli. — Požrešen kmet V nedelio zvečer so na kirursičiiem oddelku ljubljanske javne bolnice izvršili prav čudno operacijo. V Begunjah na Gorenjskem živi posestnik Ja-nez Ktm&'č, ki je star 51 let, torej v naj-lcpši moški dobj. Janez je pravi oriak. V nedeljo opoldne si ie privoičil dobro kosilo, ki mu ga je skuhala njegova skrbna ženica Mariana. Irnel je velik apetit. Kosce na krožniku ZTezanega mesa je kar požiral. r*ri tem se mu te pripetHa nesreća, da ie večji kos mesa obtičal v goltancu. Začel se je dušiti. Ker nišo mogli najti pomoći, so ga spravili na prvi popoldanski vUk ter odpeljali v ljubljansko bolnico. Tu so mu na kirurgičnem oddeiku t^toj izvlekli kos mesa iz goitanca, nakar ie Kimčič z4rav in vesel zapusti! bolnico. Bila ie sioer velika nevarnost. da bi se zadubi 1. Iz Ljubljane —1 j Pomlad prfbaja ., • Dancs je sv. Valentin, ki ima ključa od korenm. Nastalo je pravo pomladansko vreme, toplo in jasno. Ptice - pevke so &e zapele thrthno odzivati v tivolskem gordu. Zjutrij je seltoodi-rai lepemii koncertu tuđi skovir s svoilm ropotajodrn basom. Šačice rn penice se offlaiajo veselo, tuđi W*okovci so postaji veseleJS in se obiačijo v svatovsko ode^o. Upajmo, čim bratom in sestram hereejovskvm in Ctik»gorskim Sokolom in Sokolicam. Po-moC je nujna! rhakrat da kdor liitro da! r>i.rilj je u-ddati v društveni pfsarni v Narodne rn domu med ura-dtiimi urami od 6. do 8 ure zvečer proti potrdilu ali pa neposredno v Mestni hranilnici na ra^un >5o-kclska župa Ljubljana, pomožna akcija«. Zdravo' — Ckibor Ljubljanjkega Sokola. —Ij Gremij trgovrev v Ljubljani in zu ljubljansko okolico obveščata v»e svoje ?la-ne. ki za]>os;lujejo vajence, da se vrši zaklju-eek I. semestra na greinijalni trgovski Soli v sredo, dne 15. t. m. ter s-3 bodo pri tej pri-liki razdelila epričevala. U5ni goapodarji uaj zahtevajo od vajftnt^v spričevala na vpogled. Napela tvo. —Ij OrroŠka maškerada, ki jo priredi T. K. D. >Atesa< v veliki dvorani Narodnoga doma v nedeljo dne 19. t. m. popoldne, je vžbudila med našo mladico mnogo snimanja. Vse ee pripravlja io giblje. Legitimacije po 10 Din se bodo izdajale v soboto dopoldne in popoldne v Nrodnem domu, I. nadstropje. 151-n —1] lzcublieaa ie bila v soboto 11. t. m. zvečer rujava usnjata aktovka z vsebtoo: ena kteklenica s suhkni kemikaliiami (stru-penimi!) in en zavoi^ek s tremi SkatUicami že osvetljenih, a šc ne razvitih fiimov za Bathe - Baby kinoaparat. Najditcli dobi nagrado, če odda najdeno v upravi lista pod štev. 270. —Ij Mal požar. V kuhinji zasebnice Pranje Vidmarieve ua Rebri 5t. 5 je včerai po-poktae nastal mal požar. Goteti Je začel zaboj, v katerem so bila uaiožetia drva. Ofcenj ie pravoča^uo zapazil lastnik hiše Ivan Tavčar teT ga pogasil. Skoda je rarni-m Silni. —Ij Nesrećo! preaos. Na gUvn«m kolodvoru vedno zbiralo in pobirajo s(romaine stranke premog. 2eleznilka policija naravno te ljudi preganja hi zasleduje. Zgodilo se ic. -da je pred dnevi prepodila policija več takih »tatov<. Triie mladeniči so se včeraj na policiji prostovoljno javili ter priznali, da so iemali premog. Ovadena pa je tuđi sirota Valerija S., kl je nabrala okoli 30 kg piemoga na glavnera kolodvoru. Pravi, da si premoga ne more kupiti, ker ie reva in je mislila, da je dovotieno okoli tovom^h voz pobirati premog. —li Drzen §ofer. Avstriiski državljan in Sofer je ovaden radi prenagle vožnje, kajti A T 45 tako drvel po blatni cesti, da ie modno oSkropil obleko mehaniku poštne direkcije Rudolfu BuizU kakor tuđi Francu in Julki Rosmanit. Vozll je po Dunajskl cesti med Je Žico in artiiieriisko vojaSnico. šofer je ovaden radi prenalge vožnje, kajti vozil je, kakor pri Se izpoveduiejo. z nai-večio brzino, okoli 80 km na uro. —U V pojasnilo. Povodom zastrupljenia dijakmje Lidije Po-zatlkove se je pojatvilo v' Ja\mosti veliko osopčenje, Če5, da je nv>ral avtomobil pred bolnico čakati nad pol ure, predno so dljakinjo prenesti nt ki-rursični oddelek. Uvedena je Wla od stram bolniškc uprave tpreiskava, W je ugoto-vila, da ie bila dijakinja takoj preneSena na omenieni odolzktift aa Kodtlje* vem. Kakor smo že včeraj poročali, se Je hotel bre^poselai delavec Anton Soler za-strupHI z liiolotn ob rartvtškem odru svojega nezakonskega, tri mesece itaregt srneća Siankota Kopača. Soier je danet že izven nevarpostj. Samomor rnfc nosa-konskega sinđca j« v kroBiki samomorov ncikaj nenavadnesa. —li Droblž polksmt krodke. Polidit ie včeraj hi daaes doooldflt bnelt mnogo posla. Priiela in zaprla je osem oid). Nt« Kesa Janeza rak>Sno minuu Kronika beleft Ie neki napad, dalje ilocai ka* H«Dia nočneea miru, slocaj sadJetevania sostov, 2 slučaja prekoračenja oolidiska ure. 1 pasji kontumatc m samo tn »ručaj prestopka: cesrnoplicrlskega reda. Iz Cd ja —c Porotaiki zm vmro porotao zabadanje v Celju, ki se prične dne 5. matcft. so izžrebani. Zanlmlvih slučaj v tem zase-danju ne bo. —c Zveza privatnili nameSčeoetv Jugoslavije, podružnica Celje ima reda! občoi zbor v sredo, dae 15 tm. ob 30. uri v rc-itavrmdJtkih proatorih NattHfatesa doma. —e Iz poslovnega STe*«. Novo modno trgovino sU na kralia Petra cesti Aivorila fospa PaJk in dfnfabcft. Samomor dunajskega bankirja Na Dunaju se je obe«il podpredsednik znane tvrdke Nagel & Wortmann, R^Citka. Ker ga proti večeru še vednu ni bilo iz pisarne, .so vrata odpHi in našli VVortmanna obešenega na zidu. Na njegovi pisalni mizi ic ležalo več PO-sloviiiiili pišem, v kateri'i pravi samo-inorilcc, du i»e je naveličal življenja in da je bil tako nervoze«, da m ni znal drugače pomagati. NVortmann je bil 58 let star. Veo let je bil borzni svetnik, zadnje ča se pa podpredsed-nik borzne zbornice. Po njegovi smrti se je izkazalo, da irna tvrdku Nagel in \\'ortmann ne Ie velike obveznosti na borzi, marveč da je VVortmann zastavil tuđi vrednostne papirje svojih klijentov za več milijo-nov šteriingov. Ti papirjt so brez sle-du izsinili. Wortniannova vila v -Cot-tege, ki jo je zgrad-il pred dvema le-toma, je že zadolžena za 90.000 dolar-iev. Wortmann ie izgubil svoje pre-moženje tuđi s tem, da je špekulira! s Kruppovimi delnicami, K>i so padle v enem letu od 34 na 14 šilingov. Teh delnic je imel 50.000. Samo pri teli je izgubil nad I milijem šilingov. Samomor podpredseduika borzne zbornice pomeni začetek iinanč. po-loma tvrdke Nagel in \\ortirianji. Pasiva znašajo 10 milijonov šilinfov. S tem polomom so težko prizadete vse velike dunajske banke, pa tuđi nekate-re češke in italijanska Societa Italiana di Crediito. Finančni polom je povzro-čila italijanska banka, ki je zadnje čaše pritiskala na VVortmanna, naj ji da hipoteke* na svoje hiše kot kritje za kupljene Kruppove akcije. Ko je bilo ua borzi znano, da je \Vortmann pre-vzel hipoteko, so začeli borzni krogi dvomiti o solidruasti tvrdke Nagel in VVortmann. ki ie bila do zadnjega na dobrem glasu. Uenarni zavod Nagel in VVortinann posluje ie nad 50 let. Njegovi lastnikii so bili patridjl, kl so igrali dolga leta važno vkugo v dunaj-skem trgovskem in druiabnem svetu. Podjetje je bilo na dobrem glasu tudl v inozemstvu. Pred vojno je imelo rudi tujsko-prometni urad, katere*nu se ima Opati;a zahvaliti za svoj rarmah. Pokojni Ri^Sert VVortmann je hti u-pravni svetiuk mnojrih avstrljskih industrijskih podjetij in je veljal za fi-nančnega zaupnika pri finančnem mi-nistrstvu. Njegov tragični konec je posledica prevelikega zaupanja v avstrijske vred-nostne papine ln avstrljskl denar-ni trg. \Vortmanji je bil naivećjl optimist na borzi. O Kruppovih akcljah ni nikoh dvomil in taka se je zgodilo, da je plačal svoj optimdzem ne Ie s prc-moženjem, maneč tuđi z življenjem. Njegovo podjetje je imelo zadojo ak-ti\Tio bilanco 1. 1924., pozJieje je pa moralo vedn.0 doplačevati pri številnir indiistrijskih podjerjih in špekulacijah. Lani je zaključilo bilanco s 3 miHjon-sko izgubo. Finančni krogi so prepričani, da se podjetje sploh ne da resiti. Ce bi se bil \Vortmami obmil na 5te-vilne bogate prijatelje, bi se bilo mor-da dalo kaj napraviti. Tako je pa sam prepre-čil sanacijo nekdaj tako solid-neira podjetja. Tvrdka ima tri dolžni-kc, proti katerim stoji S30 upnileov. Denami zavod na Operngasse so že v petek zaprli. Samomoirilčev sin ie na-pel vse sile, da resi tvrdko, kar se mu pa ni posrećilo, tako da je moral zaprositi za prisilno po ravnavo. V poslovilnah pismih pravi VVort-inann, da pade vi,a odgovornost nanj iii da njegom bolm brat kot so lastnik tvrdke ni od govoren za polom. Tuđi uradništva ne zad€tie nobeoa krivda. Pasiva tvrdke Nagel & VVortmano so tatoo velika, da ni ostalo nobenega pre-moženja. Mož s 600 ženami Pred dunajskim senatom se te dni za-govarja nevaren mednarodni pustolo-vec, bivši igralec Anton Dob ruska. Mož je obtožen raznih sleparij, zlasti pa. da je lani osleparii nebroj žensk, katerim je obljubi! zakon. Na ta način je osleparii baje 600 naivnih deklet in vdov. Dobruška ni baš posebno prikupne zunanjosti. ima pa silno namazan jezik. Naravnost drastičen je primer, kako je oskubil neko 50-1 etno žensko, ki ji je obljubil, da jo poroci. Priletna ženska je služila pri grofu Karolyju že dolgo let in si je prihranila prav Iepe denarce. Dobruška pa ji je denar do zadnjega vinar ja izvabil. Se več! Ženska je bila tako prismojena, da si je pustila izdreti zlate zobe in jih prodala. Lotpovu pa tuđi to ni zadostovalo. Ko je nesrečno žensko popolnoma oskubel, jo ie pregovoru", da je okradla tuđi s\'Ojega gospodarja. In tako je nesretnica izgubila rudi službo. Za vse te in Še razne druge slepa-rije se bo Dcfrruška zagovarjal te dni. MoŽ je star grešnik in je imel že opetovano opraviti s policijo in sodišči. Star je 42 let. vendar je že skoro tetji-no svojega življenja presedel v zapo-ru. Pred vojno se je izdajal za neza-kemskega sina prestolonaslednika Ru-dolfa in baronice Večere in je na ta način lahkovernim ljudem izvabil okoli 15.000 kron. Sedaj ga bodo pošteno zašili tako, da ga bo menda mlnifo veselje do pustolovščin. Pustno soboto 18- t. m. Velika Maskarada Sokola I «Ob Jadranski Obali« — Tabor Uspeh ženske v arhitekturi V Lcndonu in po vsej Angliji je te dni završalo! Mlada, jedva 29-letna angleškia arhitektinja Miss Elizabeth ScDtt je v oštri mednarodni konku-rencj zrna gala nad 70 moškimi, ki so tako kakor ona poslali svoje nacrte za zgradfco novega gledališča v Lco«orel. RazsodiSče, na čelu mu arhitekt Mac Kerma. je konč-no izbralo šest načrtov in izmed teh šestih prisodilo prvo nagradto Kdč. Scottovi... V razsodiiSčtt je Hl tuđi Bernhard Shawt Id je bil rmienja, da je nacrt SocittovTe kljub temu, da so rudi ostali sijajni, najboljši. Priznanje prve nagrade ženski je spravilo angleške artritekrte iz ravno-težja. Saj je nedavno neki slavni an-gleSki arhitekt javno izjavil, da ženske nišo sposobne za arhitekturo. Sedaj je đobil pošteno lekcijo. Scottova, za katero se sedaj zanima vsa angleška in tuđi ameriŠka javnost je potomka rodbine, Irt je dala AficHM £e ćelo vrsto arhitektov In stavbenikov. Eden od teh je zgradll tođl tkrvtto katedralo v Ltotrpoota. Soattova je že v soli kazala nenavaden talent z aarhitekturo. Indijski St. Moritz Kdo bi si mislil? Tuđi Indijci so od-kriii svoj St. Moritz. V deželi tropič-uegta podnebja, ki dosedaj ni poznala /imskega sporta, se Indijci prav marljivo smuca jo in uredili so si ideahvi /imsko IetovišCe. To tzimsbo letovisče se nahaja v zapadnem delu kuieževine Kašmir. Imenuje se Gulmarg in leži 3000 m visoko. Pozimi je pokrito z visokim snegom. teren je zelo prikladen za sankanje in smučanje. Odkrili sci ga Angleži. Leta 1917 so se pojavili prvi angleSki čast-iiiki s smuči in sankami v Guimargu. Indijci so se sprva srne jal i, ko so ga spoznali, da je stvar resna, so se tuđi sami lotili ziinsltfega sporta, In kmalu se je zimski sport uveljavil tuđi v Indiji. Dokaz temu je, da je bila nedavno ustanovljena zveza Indijskih smu-carjev. Edina ovira je preskrba s provijari-lom in živili. LctciviSče je namreč pozi-mi popolnojna zapuščono, ker se prebi-valstvo umakne v dolino. Toda indijski kaliji za mal denar radi opravijo ta posel in zalagajo navduSenc sport* nike z živežem. Pretep med Američani in crnci Mo-ntmartre, noćno zabavišče Pariza, je tuđi med Američani, ki prihajajo v Pariz, zelo priljubljen. Suhi in treznt Am-eričani v Parizu pozabiio na vse predpise prohibicije in udajajo se ve-sc-Iju in krokanju. MoČna franeoska vina imalo na Arneričane seveda precej^en \v\iv in dogodi se, da se ga nasrkajo in da v pijanosti ne delajo časti svojemu narodu. Tako }e lani na Montmartru popivala družba veselih in petičnih Američanov. PoŽtetio so s« nalezH bažje kapljice, nato so pa razgreti ko-lovratili po Montmartru, ugibajoč, kak-šno bi Parižanom zagodli. No in so se spravili nad male marmornate mizice. ki so stale pred neko kavarno. Odvili so vijake, s katerimi so bile marmornate plošče pritrjene na stojala in nato plošče uporabili za drsk. Razbili so okoli 15 ploŠČ in napravili kavarnarju 50JX)0 frankov škode. En «disk» je pri-letel tuđi nekemu pasantu med rebra in ga obeutno poškodoval. Druge^a dne so vso Škodu do zadnjega vinarja poravnali, prizadeti pasant pa je prejel 5000 dolarjev odškodnine. Te dni pa je zopet popivala družba Amerrčanov na Montmartru. Bili 50 precej vinjeni in sprli so se s crnci, ki so v lokalu isrrali džezbend. kajti nav-zoenost črncev so smatrali za žalitev. Prišlo je do spora, ker je neki črnc. ki ni mo^el več prenašati izzivanja 20-bezdavih Američanov, jih pozval, naj zapuste lokal. V naslednjem hipu je nastala krvava bitka. Padali so streli in bliskali so se nozi. Kavarnar sam je dobil kroelo v glavo, dve dami sta bili ranjeni, a neki American je bil ranjen v prsa. Policija ie s tefavo napravila red. Darnfte zm, spomenik kralja Petra OsroboditeHal Strtđ 41. •SLOVENSKI NAROD* A* 14. febnitfM 1«. Stev 67 Foti: SolUurg: £BoI/ševiški vohun Roman * m. Bankir Samuel Kinghead je ovdo-vel med svetovno vojno. Njegova žena hči veletrgovca Jamesa Finvooda iz Citty v Ne\vyorku. ga je osrečila s hčerko - edfinko Luisq. Sirota se je prehladila in pljučnica je prestrigla nit njenega življenja. Na smrtni Postelji se je težko loČila od hčerke, ki je bila stara takrat komaj deset let. Za njeno bodočnost je sicer poskrbela, ker je dala prepisati vso svojo ogromno doto na miss Luiso, vendar se je pa težko točila od sveta, ker je morala zapustiti tako mlado hčerko. Hčerka je bila preskrbljena z bogato doto, toda uboga mamica ji ni mogla preskrbeti angela varuha. ki bi namesto matere vodi] in ščiti] slabot-no dekletce, ki bo moralo rasti v palači kot planinska roža na zaprasanem oknu. Kinghead je nedvomno Ijubil svojo ženo in oboževal svoje ćete. Toda bogati Ijudje, ki sucejo z zlatom in srebrom obteženo kblo, nimajo mnogo časa, niti resne volje, da bi skrbeli za srce in dušo mlade deklioe. Zato prepuste skrb za njo domaćim učite-jicani. mrvernantam, družabnicam in dobremu bogu. Umirajoča gospa Kingheadova se je spomnila v svoji nesreći, da stanuje tu v najvišjem nadstropju palače šo-larček, kakih pet ali šest let starejši od Luise: Georg Clo\vy, nećak gospoda Kingheada, ki je jedel kruh po stričevi milosti in se pridno učil. da bi mogel pozneie sam služiti vsakdanji kruh. Gospa Kingheadovia je dobro ve-dlela. da Georg obožava svojo sestrično Louiso in da zaupa Luisa Georgu morda bolj, nego lastnemu očetu. Ve-'dela je, da je Georg njen najljubsi prijatelj in tovariš in zato je dala uboga gospa pred smrtjo poklicati Georga in mu naročila, naj pazi na Luiso, naj bo njen svetovalec in zaščitnik. Georg je poljubil teti roko in solznih oči je pri-segal, da nikoli ne bo zanustil Luise, da bo pazil na nio in jo ščitil in da je pripravljen tuđi umreti, samo da resi Luiso preteče nevarnosti. Tako je prisegel deček. toda umi-rajoča gospa mu je verjela. Prosila ga je, naj se nagne k nji in mu zašepeta-la na uho: —Pazi mi na Luiso. pazi na njo kakor na punčico svojega očeša in tvoja bo. Jlospa Kingheadova se je jtmaškfc borila s smrtjo, vendar ji je pa podlegla. Kingheada je ženina smrt zelo potrla. Več mesecev je bil ves iz sebe tako. da ni niti opazil, da sta otroka vedno skupa i in da sta že prebolela smrt dobre mamice odnosne tete. Sele ko je čas zacelil rudi njegovo rano, se je spomnil Kinghead svojih dužnosti do Luise. Preskrbel ji je ne le guvernanto, marveč je najel tuđi razne učitelje, da bi učili mlado miss. Georga so zopet poslali v najvišje nadstropje, da bi lahko nemoteno študiral, kajti Kinghead je nameraval zaposliti sina svoje u-mrle sestre v svoji tovarni. Kinghead je imel sicer rad svojo sestro Maud. ni pa mogel trpeti svo- jega svaka Clowyja, kajti gospod Ck)wy s svojimi pod je tj i ni imel sreče. Namesto da bi si nabasal mošnjo z dola rji, je napovedal konktarz in sicer tako pošten konkurz, da mu ni preosta-jalo drugega nego da si po žene kroodo v glavo. Clowy je bil gentleman od pete do glave in zato ni dolgo od8a-šal obupnega čina. Toda ta smrtonosna krogla je zadela tuđi njegovo ženo moralno. Gospa Colwyjeva je po tragični smrti svojega moža ibolela in kmalu umrla. Kinghead ni imel pravega povoda, da bi sovražil siroto in zato je vzel Georga v svojo palačo. Ko je izpolnil Georg osemmajsto leto, ga je uved^l Kinghead v svoje piša me in Georg, ki ni nič kaj zaupal stričevi milosti, se je ufiil umetnotsi kako dela denar zopet denar. Georg je bil se vedno Član bankSr-jeve rodbine, toda pri tem ni nikoli pozabil, da je čisto navaden uradnik ogromnega podjetja Samuela Kingheada. Z Luiso se je sestajal redno vsak dan in zaljubljenca sta znala vedno najti trenutek, da sta pokramljala med štirimi očmi in si povedala, kaj sta čez dan počela in kaj jima teži srce. Georg Clowy je zvesto izpolnjeval svojo obljubo in prisego, dano umira-joči teti. Toda vse se je izpremenilo, ko se je pojavil v četrtem letu po svetovni vojni v najboljši coloradski družbi grof Enoelmann. Čigar listine so pričale, da je nemški grof iz vzhodne Pru-sije. Iz iijegovega pripovedovania je bilo razvidno, da ni mogel prenašati poljska nadvlade. Prodaj je raje svoja veleposestva in odpotoval v Ameriko, da bi tam v miru preživel do smrti. Gro! Eugen En. 66.662, 66.665, 115.624 7.576, 7.599, 7.625. 7.654, 7.656, 7.663. 46.035. 58..210. 58.258. 70.227. 70.287, 72.115, 95.438, 99.860, 120.233, 120.267. 97370. 34.652, 34.719, 47.337, 47.367, 60.151, 60.171. 60.183. 84.581. 84.586, 97.456 Pravico do event neobnovljenih srečk za tretji razred imajo oni, ki so iiin bile srećke izžrebane. One. ki želijo igranje nadaljevati, naj izžrebane srećke do 3. marca polože v , Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, da jim more ta event. neobnovljene srećke rezervirati. Vsa publika, ki je doslej videla \clefiln» „OBZORI" je navdusena in govori z občudovanjem o tem delu Iz redno ćustvena godba na* šega pomnoženega orkestra povečujc velikanski vtis filma. Publika je globoko ganjena. Naša želja je le, da si vsakdo v Ljubljani ogleda to najlepše filmsko delo, ki je bik> odlikovano s prvo svetovno nagrado. Imen Sudermann, Murnau, O* Brien, Gaynor ne bo nihče več pozabil. Zato oglejte si še danes ta film in nabavite takoj vstopoice. Prerfs/ai-c danes ob: 4, H6, >»S( 9. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Makulaturni papir kg d Din 4°-prodaia uorava „Slov. Naroda" Sres M»nbaeft obratili Mestal pofr*tai uroa Marica KoSenina, roj. PotoČnik, naznanja v svojem in v imenu svoje sestre Zalke PotoČnik vsem sorodnikom, prijatelicm in znancem, da je njen dobri mož, svak, brat in stric, gospod , ,; V,V, * med. flniv. dr. Peter Košenina zdravnik, uradnik OUZD — zdravnik Monopola, okrožni zdravoik v p. In bivši železnlški zdravnik danes, dne 14. iebmarja t. 1. o»b 2. uri zj. po daljsem trpljenju, previ-den s tolažili svete vere, v 65. letu starosti, boguudano premmnL Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 16. februar ja 1928 ob 2. uri pop. izpred njegovega doma, Cesta v Rožno dolino 6, na pokopališče na Viču, kjer se truplo položi v rodbinski grobnici k k večneiira počitku. V LhibUani, dne 14. febmarja 1938. Zatekla se je dva psića (Stachelhaarig); sliši na ime «Ali». — Vrne se proti dobri nagra na upr «Slov Naroda». Najlepsa drva CEB1N, ULBLJANA Wolfo. va ulica l/II. 120 G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. — Stro kovna po^redovalnic* boljših služb, že 35 let obstoječa, pri* poroca samo boljše osobjt, ima samo boljše službe. — Sezonske službe že naročene. Znam« ka za odgovor. 24£ ' ^ Zahvala. ^'.'-■=-1 :&- ' ."■■■' •, ..' Ob prerani smrti našega nad vse ljubljenoga =ina, brata in strica, gospoda Joškota Tonija ćutimo se dolžne zahvaliti se tem potom vsem, ki £o nam v težkih urah z ustnimi in pismenim i tolažili lajšali na5o te£ko bol. Posebej pa se moramo zahvaliti darovalcem prekrasnega cvetja, gospodu podžupanu Josipu Turku za tolažilni poslovilni govor ob grobu. Sokolu I in Sokolski godbi za čaščežo udelezbo, pev-skemu zboru >Ljubljanskega Zvona < za prele p i žaloetinki, dalje zastopnikom raznih oblasti in dru štev, mnogoštevilnim prijateljem in znancem za nad vse Sa££e£e spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. še enkrat vsem — naša najiakrenejša zahvala. V Ljubljani, dne 14. februarja 1928. Žalttfoči ostali. Dunajski semenj 11.—17. marca 1928 Na tisoče vodilnih firm razstavi najnovejie in najlepše sK-aritvc dunajske mode * Moška in damska obkka, perilo, pleteuine in trikotaža, modno blago, klobuki, dežniki, solnčniki, ćrevlji. Porabnostno kvalitetno in luksusno blago. Salon dunajske kožu ovinaste mude. Cene brez konkurence. Nedascžna irbira. Precejšnje vozne ugodnosti na domačih in tujih železnicah, na EKjnavu in v zračnem prometu. Brez vizuma. S sejemsko izkaznico in po*tnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Pojasnila vseh vrst ter seiemske bkamice (po 40 Din) se dobe pri VViener Messe-A G., Wien Vil. ter pri častnih zastopstvrih v Ljubljani: Avsrrijski konzulat, Turjaški trg 4, v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8. v Ljubljani: Josip Zidar. Dunajska cesta 31. Ui*Me: Jorip Zapučie. — Z* cNaiodoo tiaksnio»: Frmn Jeuerfek. — Za oprsto In in^ratni