Ust iztiafa od olctobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od t. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah
GLASILO   S O C
LA
KRANJ, PONEDELJEK, 16. DECEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 145 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škof ja Loka, Tržič — Izdaja, ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odboi •—Glavni in odgovorni urednik Gregor Koci jao
I A L I S T ICN E   ZVEZE   D E L O V N E*G rA   t J U D S T V A    ZA GORENJSKO
Modernizacija in elektrifikacija gorenjske proge bo veljala nad 10 Odlljard dinarjev, se nadaljuje kljub mnogim težavam. Od Podnarta Proti Kranju so že postavili drogove in napenjajo potrebne žice, po katerih bo stekla »nevidna moč«.
LETNA KONFERENCA MLADINE KRANJSKE OBČINE
OBETI TRŽISKIH KOLEKTIVOV ZA PRIHODNJE LETO
Obrt v ospredju
Objektivne težave v največjih tovarnah — V BPT in v Peku se bo skupna proizvodnja povečala le za kakih 7 odstotkov
Ker v tržiški občini v prihodnjem letu ne predvidevajo novih bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ne bodo mogli doseči zveznega niti republiškega in okrajnega povprečja v povečanju proizvodnje. Vrednost industrijske proizvodnje se bo povečala le za dobrih 6 odstotkov, skupna bruto proizvodnja v občini pa za okroglo 7 odstotkov.
Največji vzpon predvidevajo obrtna podjetja. To sicer ne po-meni veliko v celotnem gospodarstvu, vendar je pri zadovoljevanju potreb občanov dokaj pomembno. Zlasti podjetje Avto-oprema, oblačilno - konfekcijsko podjetje Novost, Čevljarska delavnica in druge so v svojih predlogih proizvodnih planov za prihodnje leto predvidevale dokaj
se bo obrtna dejavnost v celoti povečala za 14 odstotkov po vrednosti svojih del. Kar pa Se posebej zagotavlja razvoj te dejavnosti v prihodnje je to, da hkrati ob tem povečujejo tudi sklade za modernizacijo svojih obratov od letošnjih 16 na 46 milijonov v prihodnjem letu. Skupno z lastnimi in drugimi sredstvi bodo v prihodnjem letu vložili v investicije
večjo dejavnost kot letos, tako da obrtništva okrog 96 milijonov di-
LETNA KONFERENCA V TR2ICU
Obračun tržiške mladine
Tržič, 15 dec. — Danes je bila v prostorih TVD Partizana v Tržiču občinska mladinska konferenca, ki ji je prisostvovalo 81 delegatov iz vseh mladinskih organizacij tržiške občine. Razen delegatov so konferenci prisostvovali tudi Igor Janhar, član CK ZMS, Milena Volčjak, članica OK ZMS, sekretar ObK Stane MeSič, predsednik ObO SZDL Lado ErjavŠek, predsednik ObSS Viktor Kralj in drugi.
Predsednik komiteja Rudi Hafner je v uvod konferenci prebral referat, ki je obravnaval vlogo in naloge ZM v Šolah in vlogo rekreacije pri nas. Referatu je sledila obširna diskusija, ki je načela skoraj vsa vprašanja, ki so pomembna za delo tržiške mladine, še posebno temeljito so na konferenci obdelali vprašanje in vlogo ZM v proizvodnji, vlogo rekreaci-je-aktivnega odmora, ki je bilo načeto že v referatu in podobno.
Po več diskusijah je bila obdelana problematika družbenih centrov, potrebe po klubskih prostorih, mladinskem gledališču itd.
Izobraževanje - pot napredovanja
Kranj, 15 decembra — Danes je bila v Kranju občinska mladinska konferenca, ki so se je razen delegatov mladinskih organizacij iz občine udeležili predstavniki -mladinskih organizacij: j2 Pule, Zemuna, Zagreba, Maribora in Celja. Na konferenci je bil tudi predsednik mladine ljubljanskega okraja Franček Sladic, *lan CK ZMS Branko Musar in Predstavniki občine: sekretar Ivo Krč, predsednik ObO SZDL Vili Tomat, sekretar SZDL Pavle Lu-*an in drugi. Vse je prisrčno pozdravil predsednik občinskega ko-'niteja mladine Kranja Thalen
.Uvodni referat je podal tovariš Thaler, ki je govoril o problemih izobraževanja in usposabljanja v kranjski komuni. Poudaril je, da
mladina v zadnjem letu ni bila pasivna, pač pa se je aktivno vključevala v družbeno-politično življenje. V času VII. kongresa je z zanimanjem spremljala potek in vsebino, med letom organizirala več predavanj o sklepih kongresa. Mladina je aktivno sodelovala pri razpravah o osnutku ustave. Vendar pa so mladinski kolektivi, potem, ko je zvezna skupščina sprejela ustavo, prenehali z akcijo. Ugotovili so, da je sodelovanje med mladino in krajevnimi organizacijami SZDL in ZK premajhno. Potem pa je tovariš Thaler prešel na osnovno temo današnjega kongresa — na problem šolstva Šolska reforma je že prešla v praktično uporabo, pa kljub temu še preveč eksperimentira. Učnemu programu bo treba posvetiti več
pozornosti, posebno na osnovnih šolah, kjer je pouk razdeljen na preveč predmetov (24). Najprej pa bo šolam potrebno zagotoviti potrebne materialne in kodrovske pogoje. Čeprav se je v zadnjih letih v naši občini precej investiralo v šolstvo, bo vseeno potrebno storiti še marsikaj, ker nekatere šole še nimajo telovadnic, opreme in laboratorjev. Poseben problem so kadri, za,to bo potrebnih več sredstev za štipendiranje. O težavah v šolah so govorili še vsi drugi diskutaintje, ki so opozorili, da je mladinska organizacija, kot napredna politična sila, nosivec naprednih idejnih prizadevanj na vseh področjih družabnega življenja in bo uspešna le, čim višja bo splošna,  strokovna in politična izobraženost mladih ljudi.
Ob zaklučku so izvolili nov občinski komite in sprejeli več pomembnih zaklučkov, ki bodo osnova za delo v prihodnjem obdobju novo izvoljenega vodstva. Na prvem plenarnem sestanku, ki je sledil konferenci, so vnovič izvolili za predsednika Rudija Hafnerja za sekretarja Milana Jazbeca in za predsednika nadzornega odbora Janeza" I vnika.
narjev. To bo v glavnem šlo za stroje oziroma za opremo že ure-jenih prostorov.
Promet v gostinstvu se bo povečal za okrog 11 odstokov alLpa tudi več, kar pa je zaradi okolnosti danes težko predvidevati. Za razvoj turizma tudi v,prihodnjem letu predvidevajo p, znatna sredstva iz občinskih v investicijskih skladov in iz drugih virov, zlasti za ureditev železnice, za hotel na Ljubelju in stavbo Pe-trol v Bistrici.
Obseg komunalne dejavnosti, kar je odvisno v glavnem,od dotoka sredstev v občinske sklade, se bo povečal za okrog 10 odstotkov, promet v trgovini za približno 10,5 odstotkov in vrednost gradbene dejavnosti za okrog 12 odstotkov.
Izpolnitev teh predvidevanj je seveda mnogo odvisna od investicij oziroma od pomembnejših rekonstrukcij. To velja zlasti za industrijo. V tovarni BPT, ki nosi glavno breme občinskega gospodarstva, imajo izvedeno rekon strukcijo le v predilnici. Za re konstrukcijo tkalnice .in belilnice predvidevajo že v prihodnjem letu okrog 700 milijonov investi cij. Vendar na ta denar še ni za gotovi jen. Zlasti ne 430 milijonov oredvidenih iz Jugobanke. Prav tako za nov obrat tovarne ZLIT še niso zagotovljena sredstva za Nadaljevanje -na 2. strani *
LETNA' KONFERENCA JESENIŠKE MLADINE
Dvig storilnosti- prvanaloga
Jesenice, 15. decembra. — V
delavskem domu na Jesenicah je bila danes dopoldne letna konferenca občinskega komiteja ZMS Jesenice, ki so se je udeležili delegati s področja jeseniške občine. Iz poročila, ki ga je podal predsednik Janez Jenko, je bilo posneti vrsto uspehov, ki jih je zabeležila mladina pri povečanju produktivnosti dela, ustvarjanju dohodka in njegovi delitvi, Utrjevanju samoupravnega sistema itd. Najbolj uspešno je bilo prizadevanje mladine na področju proizvodnje. Komite je organiziral v ta namen vrsto predavanj, razprav in posvetovanj. Zavedal se je tudi važnosti statutov v gospodarskih organizacijah in je organiziral v ta namen 3-dnevni seminar.
Osrednja tema konference je bila dvig produktivnosti dela s poudarkom na vlogi ZMS in njenem vplivu na izboljšanje gospodarske situacije posameznih gospodarskih organizacij in komune kot celote.
Kakor poročila, je dala tudi razprava, v katero so posegli poleg delegatov tudi številni gostje, bogate smernice za bodoče delo, o katerih bomo poročali v sredo.
Pred sejo Gorenjske turistične zveze
Kranj, 16. decembra — Jutri zjutraj bo v Kranju prva redni seja novega upravnega odbori Gorenjske turistične zveze. Clanj odbora bodo razen o številnih te. kočih zadevah razpravljali o pn» gramu načrta izvedbe zaključkom V. rednega občnega zbora GT2 in programu dela GTZ za 1. 1964; o poročilu Turistični zvezjl Slove* nije, poslušali bodo sporočilo o ustanovitvi TD Naklo, informacijo o pripombah švicarskega strokovnjaka za turizem, obvestila o izdelavi globalnih 7-letnah planov turizma za Gorenjsko, radovljl-, ško, škofjeloško in tržiško obmo&f je in drugo.-— S. j
Seja občinske skupščine Kranj
Kranj, 16. decembra — Na.izred* no obširnem dnevnem redu 13; skupne seje obeh zborov občinskaj skupščine Kranj, ki bo v četrtek zjutraj, zasledimo več pomemb* nih zadev. Razen številnih. odkH kov s področja financ in komuna^ njh zadev bodo odborniki sklepali o spremembah odloka o socialnih; podporah in odloka o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV.J
Za skupščino so sveti pripravili1, tudi predloge o ustanovitvi samostojnih zavodov službe pravne po* moči. Uradnega vestnika Gorenj-kse in zavoda za vzdrževanje iti izgradnjo telesno vzgojnih objektov in naprav v mestu Kranju. Obenem bodo sklepali o ukinitvi zavoda za razvoj turizma. Delavski sveti Kmetijskega gospodarstva, Klavnice in Oljarice* so skupščin? predložili sklepe o združitvi v Kmetijsko-živilskl kombi; nat. Na seji bodo razpravljali lil sklepali še o volitvah in imenova«. njih, garancijah in o drugem. —,
M.
Novi objekti
v muzeju na pr ostem
škofja Loka, 15. decembra —
Dopoldne so na grajskem vrtu v počastitev občinskega praznika odprli nove objekte muzeja na prostem: mlin in senik (hlev za seno) iz Davče, sušilnico za sadje (pajštvo) iz Breznice, »štirno« na vitel iz Hotavelj in vodnjak s plastiko. Loški skansen, katerega prvi objekti (škoparjeva hiša, čebeljnjak in kozolec) so bili odprti že za lanski občinski praznik, je s tem pridobil že skoraj vse predvidene objekte; manjkata samo še oglarska kogg in koliba ter zidano vaško znamenje. Razen zgoraj omenjenih objektov
so letos nameravali postaviti Se žago, vendar nobene primerne, ki bi se skladala z okoljem škopar-jeve hiše, niso našli. Poudariti J« treba, da Je loški skansen prvi muzej na prostem v Jugoslaviji, medtem ko je taka oblika prika* zovanja etnografskih spomenikov že močno razširjena povsod v Evropi, predvsem pa v skandinavskih državah. Zasluga za ta gre predvsem prizadevnemu ko> lektivu loškega muzeja in Muzej« skemu društvu, pa tudi razuma vanju in pomoči občinske skup ščine in delovnih kolektivov t Skofjl Loki.
Obrazi in pojavi o Obrazi »n pojavi % Obrazi in pojavi # O >razi In pojavi # Obrazi in po
KAISNA ŽENSKA!
Stran grem, čeprav ne vem za noxH> službo.« ■, Tako je pred komisijo za ^Upanje in odpovedovanje delovna   razmerja  povedala Helena.
vet niso mogli spraviti iz nje. V. Helena je delala v pod-
aju dobrih 12 let, svoje delovno "»ejto je zelo dobro obvladala, vi-*r^> prekoračevala normo in nik-<fy nt bilo na njen račun pripomb, 5" & zamujala, izostajala z dela, 8* bi se delu izmikala z zdravni-potrdili in podobne.
Vse to so člani komisije vedeli in upoštevali. Vedeli pa so tudi, da je bilo sem pa tja po kotih v zadnjem času veliko čudnih govoric o Heleni in da jo je delovodja neki dan našel vso objokano pri stroju. Postajala je nemirna in niti delo ji ni šlo več od rok.
7.ačelo se je pred dobrim mesecem.
»Sinoči je bila Helena v kavarni z nekim elegantnim moškim!«
To je bila prva »zanimiva« novica o Heleni, ki je vse do takrat veljala kot vzor skrbne mamice, \dobre fone in gospodin te. V naslednjih dnevih se je razvedeti še drugih »sto reči«. Otroka zmemaria dom*! Z možem se menJa ločuie! Vsak dan se vlači rT.kro? v družbi moških z dvrm-l"vo moralno TveJnasfa in polni-N denarnicami! Uh, kakšna žensk"'«
Tako se govdrPo po oddelku. Seveda i» bilo to le nekaj »jezikov«. Večina se za to rti zanimala.
Vendar je bilo tudi res, da so Heleno mnogi začeli gledati po strani, se jo izogibati, se ji na skrivaj posmehovati in jo celo zbadati s pikrimi opazkami. Helena je vse to videla, doživljala in prenašala brez besede. Molčala je v upanju, .„ *m*J° tak* »senzacije« svoj višek in logičen konec. Vendar ni vzdržala. Zlomilo jo je. Uprlo se je v njej. Začela je jokati in zahtevala je delovno knjižico. Niso ji ugodili. Odšla je joka je in delovni inšpektor je -čez čas zaprosil za njene dokumente.
Ko so nato malo pobarali o govoricah okrog Helene, pa so zvedeli v glavnem tole: Po dolgih letih je prišđ njen edini brat službeno kot član neke strokovne komisije. Po tolikem času je imela Helena priložnost, da se je z njim nekay vtč pogovorila. Toda kaj vse so posamezniki ix tega naredili! — K. M*
Na sliki: Otvoritvi, kjer sta govorila predsednik Muzejskega društva škof j a Loka dr. Pavle BI in ravnatelj Loškega muzeja Andrej Pavlovec, so prisostvovali tudi Svetko Kobal, državni podsekretai za splošne gospodar*** ---- '"c mjtll—»' fiM^mihan,.. m-aAMoAniv »Minska skunžčine škofja Loka Ib$ drugi. — St. *
PONEDFT TF*, t«. derembra Mi
TE DNI PO SVETU
# SKOPJE
Pripadniki posebne enote ameriška vojake v Skopju sd zgotovili približno četrtino del, ki jih nameravajo opraviti pri gradnji satelitskih naselij v okolici Skopja. Dela nameravajo dovrlltl do konca januarja prihodnjega leta.
* UPORNI RUDARJI
Agencija Reuter poroča, da je bil med upornimi rudarji v bo-livijskem rudniku kositra in vlado dosežen sporazum; vlada bo umaknila čete iz Katave. Rudarji so pristali na to, ko so dobili zagotovilo, da bo dvenia sindikalnima voditeljima sodilo nepristransko sodišče. Zaradi teh dveh so rudarji tudi zaprli 19 talcev.
• NOVA POLITIČNA STRANKA
Taniu«? poroča iz Bagdada, da st tu prizadevajo ustanoviti stranico Narodne fronte, ki bi prevzela
Solltlčno oblast v državi. Gre za nlonistično gibanje, M bi delovalo za zbil žanje med Bagdadom in Kairom.
I
# HUDA ZIMA
Madžarska meteorološka služba
forofta, da fe zgornji tok reke i se zamrznil v dolžini 100 kilometrov; led je debel 6 centimetrov. Prvič v tej zimi se je pojavil led tudi na Donavi.
' sMcHe tti dogodki • Ljudje In doeodki • Ljudje irt dogodki • Ljudje in dogodki • Lfudle in do^oHM * f tudi* »n
»M.
Potrebno je
zagotoviti
sredstva
za skupne potrebe občanov Tržiča
Za danes popoldne je napovedana skupna seja obeh zborov občinske skupščine Tržič. Na obširnem dnevnem redu je kar 17 stvari. Prvi del seje je v glavnem namenjen ukrepom, kako zagotoviti najnujnejša sredstva za skuone potrebe občanov. Sem sodi predlog o podaljšanju vs-jjarnosti odloka občinskih doklad 4z kmetijstva, odloka o občinskih doVladah iz dohodka iz obrti ln svobodnih poklicev, p proraČnn-
tem prispevku občini, o uvedbi črnskih taks in prometnem davku, o pristojbinah podfetij komunalne detevnostt za motorna vo»"a in podobno.
Prav tako bodo odborniki razprav!'ali o predlogu, kako preprečevati velike škode po jelenih lrt druorl veliki diviadl, o predlogu združitve trgovskih podjetij »Preskrba« in »Zelenica«, o dodelitvi dvorane na Ravnah strelski družini, o delu arondaH?«ke komisl-je, o rarnih zemljiških zadevah in podobno. — M.
Gostov iz Italije ne bo
Skofja Loka, 19 dee. — ftkofje-fočani so danes pričeli praznovati svoj občinski praznik, Id ga bodo praznovali ves teden. Praznujejo fa v spomin na osvoboditev ujetih prvoborcev in aktivistov Iz Okupatorjevih zaporov pred dvaindvajsetimi leti. Predvideno Je bilo, da se bodo nekaterih slav-nostl ob letošnjem občinskem prazniku udeležili tudi delegaciji iz pobratenega Italijanskega mesta Medicina in francoskega mesta BomiUv-Sur-Selne, vendar teh najbrž ne bo. To lahko trdimo le za fMeffHcijo mesta Medicina, odkoder je prišlo snoročllo, da ne motalo odootovatl zaradi objektivnih težav. Negotov pa je tudi prihod Francozov.
Priprave
T Kranjski gori
Kranjska gora, 16. decembra —
Za danes dopoldne je skupščina občine Jesenice v novem hotelu Prlsank v Kranjski gori pripravila javno razpravo o problemih turizma in pripravljenosti osrednjega turističnega centra Kranjske gore na zimsko sezono.
Po več kot dveletnem roku se Je predvčerajšnjim umaknil lz Blzerte zadnji vojak s francosko modro čeolco na glavi. To dejanje je privabilo v Blzerto tri pomembne arabske državnike, Na-serja, Ben Belo in Haglb Burgibo,
OporlŠS, M so določena t evian-skim sporazumom v glavnem očiščena tujih* vojaških sil. To Je zelo pozitiven razvoj v tem delu sveta, ki je znan kot enotna fronta zoper vojno in UnIČtvahJe. Razen tega j« umik francoskih
nja. Stara trenja in politična Jesa Je zdaj pozabljena. Znano Je, da med Naserjem te Burgibo odnosi
v preteklosti niso bili vedno družinski. V tem tednu Je Naser prvi« odšel na obisk v Tunizijo. Prisotnosti predsednika Naser ja v
Umik iz Bizerte
miza za četrtega pa Je ostala ne-
pogrnjena. Umik francoskih vojaških «il iz pomembn<»<Ta afriškega oporišča Je važ'm člen v ustvar-J*nju pogofev za Ponomo neodvisnost arabsWh dritev Izpod tuje«?« vnMva. Bnrrlba. ki ?o mu svote d«l Ofltall Iz Kaira gotov« *n^e stehosti V ?«ie»ovem r>t>*r-n\1f-n'u nn zahodih S**1, te o«t«t svoflm načetom dn^ed-n. Do*ted-nost, M fe nI do-vtfnteval z iWMH» eo m po*n**",vpn,»m. le do*~v*rt* svo'o nn"m**i*cv. B'^^rto so Fr*o-eozf lznraz«»n| r. m«"w^ 7*nvtflo v'»'"~'U redu. ?! trm<*rooi fra«<»<vt-,h v»*'»*"*,*v Iz ^tee+z« *e te Tm««»««*t?To *,*«ndte
Severna Afrika Je raz*n alžirskih
vojakov iz oporišča, o katerem so francoski vojaški strokovntekl trdili, da Je varno zaklonišče za francoske oodmomlce m tež'ca letala, služIl arabskim državam, rti so ob (MUH po*'M*-»| trna«'', ki so |o dobili z mirnimi sredstvi. Izrabili prlln*oo«»t tudi za t>ofn.| nosve* o odoo^'h v nrab. *Wn sve*^ V deti I« Hte, da bo P'-"»rta no^o^la arnVMm. vodite* *em za tr»*»en pr"m'«Vf< o do-st»*»nl "»to-mril mm^-it-o^-V""^ sonoran Is In r«*ri»w*v*n«a. Ta vf. fl*r nnx fe ww*^f[ n« e*^l|t|,
Vo te m**"'"'' lcr^f •"»•.ta^ok v pi<**i*(  z^m^^^n,  v^^^f  p<* «o
{»»♦'»M t-*trn |1«J»<»V"',rl. «o p1"»«t^M jt*ri"r ptTttlrw%v Iz Wl»*r»» v»n-flir*m   ti~-'V*1! pn->rf»| v
vrednotenju arab«Jre*a poverova-
Blzertl pripisujejo v Kairu velik politični pomen, zlasti gl?de hitrega in vsestranskega zboljšanja dvostranskih odnosov. Sestanek v Blzertl Je nemara le dovolj veliko Jamstvo, da se bodo V prihodnosti izoTn^f krizam, ki «o m^d tema dvema arabskima državama v preteklosti po-rosto izbruhnile. Pred«?5dnlV« obeh držav Sta se res ž«s večkrat se*H'o na raznih i*»«»^naroj'*,'*» o«-♦a,T,',*,. vf*n''p*" do obiska nikoli ni nrišlo na dvostranski podla°i. P^zora^Vala sta na beoTra's'd ko^'er—'cl navezanih držav In v AtU Ab-b'. Zanimivo fe, da le nređ^e-ln'k Tunizije ored ra^^^ritvffo tnnt-d'sk? ne-o<M<moet1 ?'v»l dafl č»sa v cdo-tovs'rem glavnem mestu kot begunec.
Druge naloge Bizerta nI Izpolnila tako uspešno. Pobudniki s*-stanka v Blzertl so računali, da bo mogoče vzporedno z umlkbnl francoskih vojakov odstraniti tudi napetost, ki vlada med Rabatom ln Alžirom zaradi alZirsko-mai* Ske meje. Ker maroški kralj * Blzerto ni dopotoval, so vsa prizadevanja in dlolomatske pobuda padle v vodo. Trenutno le maroško alžirska kriza na I večji mede« na arabskem zemljevidu.
Predsednik Naser
Odkar Je Tunizija posta]« samostojna so bili odnosi med obema državama pogosto naneti zaradi razlik v zunanji politiki, pa tudi zaradi različnih stališč do alžirske revolucije in do splošnih dr^ajanj v arabskem svetu. Zdaj Je po-plavje kroničnih kriz že zastarelo. Po besedah, M so Jih trite vodite-1 ji soreiravorill v Blzertl, lahko pričakujemo, da stopa arabski svet v zlato dobo svoje zgodovine.
Predsednik Haglb Burgiba
Ljudje ln dogodki • Uudie in do<TOf*M • Lind"* tn rlocorlkl G Lludie H dn^orTVl * Mtiđle    dn«IMlVl # i tndie H do--^
Nadaljevanji^ s 1. stran^
i Obrt v ospredji!
opremo. Tovarna lepenke, ki bo imela že spomladi končane nove obrate bo, kot Upajo, dobila strojno opremo šele v jeseni ln bo morala ob postavljanju novih strojev precej omejiti, a na nekih mestih celo ustaviti proizvodnjo za mesec aH dva. V tovarni kos in srpov so sicer z lastnimi sredstvi postavili nove ponovne prostore, nI pa še zagotovi teft denar za numo predvideno rekonstrukcijo. Trenutno nereš-ne so tudi ootrebe kmetstva, k'er primanl-kute okrot 25 mi'i'onov d'nar'ev za Izm-adnfo novega poslopja med Retnjem in Bregom.
Vse te in podobne težav« «° ovirale večji gospodarski uspeh v prihodnjem letu. Vendar pa Je ** zagotovljeno osnovno gibanje P** sameznih dejavnosti, kot smo W v uvodu povedali. Čeprav so j* predvidevala te začasna in bo oj** činska skuoščina pred nori« letom razpravljala o dokončne"* pred'omi. v lanuariu pa Se v0'v£ ci po delovnih skupoost^h H terenu, na so s^ari že dokaj utr-fe«e. Prvi nredlom r.^^ietii s^ bf'1 že n-^dmet l*»m»lMt!h ra^^* med vodl'n'mi lludm! ln tudi v samoimrnvnih m-^an'h. Doko^čn na bo ta r*?rt «^*'»t e«kw konec januarja prihodnje t"**-K. M.
Realne možnosti
HLEVE NA BUKOVSKEM POLJU škofjeloške kmetijske zadruge so si danes ogledali številni zadruž-nlkl, zasebni kmetovaVci, kakor tudi ostali preblvavcl Selške doline. Ogled po hlevih, v katerih je 116 glav pitancev goveje živine So v nedeljo dopoldne voditi inž. FRANCE PORENTA, vodja ekonomske enote KZ ftkofja Loka na Cešnjlci JAKA GARTNER ln vodja lastne proizvodnje TONE PINTAR — na Sliki, Med drugim naj omenimo, da so se obiskovavci predvsem zanimali za proizvodnjo silaže in de-, lovanja silosa s zmogljivostjo 500 ton.
Letošnje darilo: drsališče
Niti eno podjetje Se nI prispevalo v sklad za novoletno jelko
Pri občinski zvezi DPM je bil lans,ko leto ustanovljen sklad 250 tisoč dinarjev za vzdrževanje
za novoletno jelko. V njem naj bi se zbirali prispevki go- Pa nai bi prispevali kot posojilo,
spodarskih organizacij, ki naj bi nadomestili individualno hL**l lk.,.adJ!rnAli iS? obdarovanje otrok, ki je bilo že zdavnaj označeno kot neprimerno oziroma naj bi zanj poskrbeli le v družinskem krogu.
Skupaj s prošnjo za prispevke | otroška igrišča. Najslabše Je, da V sklad so dobile gospodarske se tako izgovarjajo podjetja, ki organizacije tudi pojasnilo, da bo v sklad niti lani niti letos niso denar služil za urejevanje otro-' dala ničesar. Šklh igrišč. Sklad bi lahko poslu-1 V skladu je skupaj 815 tisoč di-žil kot unčikovit način zbiranja nartev. ki so jih gosnodarske or-sredstev, ki so sicer razdrobi tena I ganizaci je ln ustanove prispevate
in tako tudi neučinkovita. Nlka-kor pa sklad ni Imel namena načenjati odnosov med patronat) in Šolami.
Vendar pa se je pri letošnjih pripravah na rtovbletno ielko pokazalo, da je prav sklad * omenjenimi dobrimi nameni mnogim
lani, in sicer: TekstM'Mus 300 tisoč dlnartev, Sava 200 tisoč dinarjev, Avtocenter 20 tfsoS. fMMi* parna »^'mon Jenko« 5 tisoč, Mte-karna Kranl 5 tisoč, ftorsnllMi oV^iMc* 10 tteoč. P^6'*kt!vn(i »odtette Kr?n| ?5 tisoč, Pteo'ka
gospodarskim ort»SnizaclJam In 25 tisoč, Standard 10 tisoč, Kovi-ustanovam omo<ročil, da So nrište 30 tisoe, Lekarna 15 tl«ox do lahkeffa i*»ovora. Bogate se puSVarna   IS  tiso« ***iiWn4
računa novega zavoda za vzdrževanje in gradnjo telesnovz-rojnih in šoortnih objektov v Kranju. Drsališče (30-krat 25 metrov) bodo uredili ob novem stadionu, na tem mestu pa bo nekaj let, dokler ne bo zgrajeno novo (irsali-šče, ki je predvideno v tem sklopu. — S.
V gospodarstvu Jeseniške občine je tudi izvoz tisti, ki je pokazal doslej ugodne rezultate. Glavni izvoznik je Železarna Jesenice, razen nje pa izvažata svoie proizvode tudi Mesarsko podjetje Jesenice In Lesnogalanterijski obrat Jesenice. Glede na skupni obseg je izvoz predvsem pomemben pri Železarni Jesenice, vendar ostalih dveh podtetlj, ki dajeta del svoje proizvodnje za Izvoz, ne smemo zanemarjati. V Železarni je potekal izvoz normalno, razen težav, ki so jih imeli z Izvozom ž!Čni-kov. In sicer zaradi premajhne nroizvorinte. Pri mesa*-<-kem ood-jetjU in Lesnogalanterijskem obratu na je bil izvoz zelo usoden. Medtem ko je izvažate Železarna profilno' železo, pločevino, žične Cevi, vlečeno žico, žičnike, bodečo žteo, varilne elektrode, val temo žico In delno tudi žlindro in žele-zof su'fat, le Izvažalo mesarsko podtetfe sveže govete meso, sveže svinjsko meso, povedat satenterij-.'ki obrat na patentriteke Izdelke (v ZDA V Ker te bil nlan sknone-?ta izvoza v prvih 9 m-sedh le-tošnieTa teta dosežen 81,5 odstotno oMtaiate plede na trenutno situacijo realne možnosti, da dosežemo letni plan Izvora. Ker je j bila pri mesarskem nodjetiu In tesnogatenteriiskerrt obratu izvrši-j tev vrednostnega Izvoza zelo u'mrtn*. bodo morali v n*»«i-d-1 njem letu plan Izvoza v okviru
proizvodnih in tržnih m6*^!| celo povečati. Izvoz omtn]^^ podjetij na Jesenicah je t£[Jv važnejši, ker je usmerjen vsem v države s čvrstimi valuta' ml. — U. ,
Uspel posvet PD Gorenjske
Lom pod Stortlčem, 15 dee. •*
Včeraj in danes je bilo v Plan'J skem domu pod Storžičem 7. r* no   posvetovanje predstavniR^ planinskih društev Goren^ke. *g ga je V sodelovanju s PD Trz
sklical koordinacijski odbor
za Gorenjsko, vodil pa ga je P1*^ sednik Franio Klojčnik.
Razpravljali so o sedernjetn' perspektivnem planu razvoja P ninstva na Gorenjskem, o n0f.j, vanju in oskrbovanju Planj.n9prej postojank nozlmi. o gradn'i " šemove koče na Stolu ln drugeim-
Zelo koristne naootke sta a tudi nredsednik PZ Slovenije Anton Bučar in načelnik ske komisije pri PZ Mirko FW"j Ob zaklučku posvetovanja *° med druRim sklenili, da bo n_ hodnje posvetovanje v z*, «*» marca prihodnjega leta v-TUankj ški postolankl na Goropek"1' J? ga bo sklical PD Žiri. 1*'
namreč, da nekatere na prošnte šol odpovariajo, da so že dali njim namenjen denar v sklad r,a
Vreme
NAPOVED ZA JUTRI
Jutri bo oblačno vreme t manjšimi snežnimi padavinami, k! ga bodo v južni in jugovzhodni Sloveniji prehodno okrepile. Temperature se bodo gibale ponoči med —5 in —10 stopinjami, v Frekmurju do —15, v Primorju med plus 2 in plus S, zmerna burja.
VREMENSKA SLIKA
Iznad Sredozemlja se proti vzhodu pomika novo področje nizkega zračnega pritiska, ki pa zaradi južne lege ne bo vplivalo na vreme pri nas z otoplitvami, pač pa s prehodnimi snežnimi padavinami.
Tudi v naslednjih dneh bo i« hladna in oblačno, ed časa d« časa snažne padavine, v Primorju slab dež. Se bo pihala burja.
Mnka 60 Hsoc* ln OLO Kranj 50 tiso«.
Ker v sktedil ni veTIVo sreditev tudi ni mogoče narediti orožarna i7«radrite f*rišc ln Izkorišča* n** teh sredstev.
Na zadnM •-'» nreds*d«tva ob-čte«ke rvaza D»M so tlrienlll. da letos z d*n-*rtem Iz »Vtefa za No-v^etno te'Vo omo^o^fjo. da do-
Končno t«d< 7J\ Člfče urbanistični načrt
Projektivno podjetje v Kranju je pred kratkim izdelalo urbanistični načrt za Cirče, o katerem je pred dnevi razpravljal tudi svet za urbanizem in gradbene zadeve. O njem bo razpravljala Še ob&nska skupščina ln volivci.
Na tem kompleksu so predvideni objekti za individualno grad-hjo. Predvidena je gradnja 13S stanovanjskih enot za 621' prebi-vavcev, predvidena so enodružinske hiše, dvojčki, vrstne hiše itd. V zazidalnem načrtu je predviden tudi kompleks za organizirano gradnjo vikend hišic na skraj
fc?lo krnnf'VI otroci d«»l|šče. I nem južnem delu naselja Cirče. 250 rteoč dfnsrlev Iz skteda so1 Ta kompleks teži v gozdičku ob namenili za ureditev zemljišča, I kanjonu reke Sava (Žarica). — R.
Tefcave s prostori
DPD Svoboda Šenčur se je letos znašla pred novim načinom dela. V Šenčurju Imajo namreč dve dvorani in nobene. Staro dvorano je porušil sneg, druga v zadružnem domu pa je že deseto leto taka, kakor so jo takrat pustili. Vsa kulturno-prosvetna dejavnost se odvija v klubskem prostoru, ki je hkrati tudi učilnica šole. Kljub temu pa zelo uspešno deluje pevski Oktet, ki ga večkrat slišimo tudi v radiu, predvsem pri oddajah Za našo vaš. Dramska sekcija pa nima možnosti za delo. Prava kulturno-prosvetna dejavnost pa se bo v tem kraju lahko pričela spet normalno odvijati Šele takrat, ko bodo Imeli novo dvorano. — R.
Se dve Icral^vni cestf bi radi ured*li ,
V preteklem tednu J* *£j svet kratevne skupnosti &e.$0 svojo redno sejo, na kateri ,^ preptedal' finančna srednja -ocenili delo sveta v IetošnJ^. letu. Med največja dela s0jn ffradnla vodovoda v Snodnii^j^
MMEINI SHEM
Zgornji Besnlcl, moderniz^ razširitev In obnova cest in P ^ kov, pokopališča, mostov jt£'.,aV. vseh letošnjih delih so Pre^L,0-ci nanravili izredno veliko V^Lm voljnih delovnih ur in P«>m»» s samoorisoevkom.
V orihodnte pa. kakor tovili, bi bilo treba zpradl" ^ dve krajevne poti oziroma med Zp. In So. Besnlco P*"? *i0a» ti in pa iz Rakovice skozi J j-kovje na Pševo. Vpraša",<*J\£ kje dobiti potrebna sredstva.
HRANI
2?. - za. xii. i*W
PONEDETJEK, 16. decembra !9flS
Na strelišču V Vlncarjlh pri Skofji Loki je bilo včeraj zanimivo tekmovanje v streljanja z vojaško puško, U aa ga Je udeležilo več kot 50 strelcev. Poročilo o tem na športni strani.
Šahovsko prvenstvo Kranja
Mladi se prebijajo v ospredje
V nadaljevanju šahovskega prvenstva Kranja Je prišlo do nekaterih sprememb. Zaradi bolezni ata od nadaljnjega tekmovanja odstopila Bukovac in BerčiČ, tako da se ja število nastopajočih »manjšalo na 11. Ker pa Je to Število premajhno za dosego oziroma potrditev kategorij, Je v soglasju z vsemi igravci vskočil Đorđević, tako da bo turnir le dobil dokončno obliko.
II Presenečenj tokrat ni bilo. .Edino Kajič, Kodek in Krek pridno nabirajo točke in imajo lepe možnosti, da dosežejo predpisano normo za II. kategorijo.
Odložene in prekinjene partije tz prvih kol — Drev : Đorđevič remi, Đorđević : Turk 1:0, Drev : Longer 0:1, Longer : Đorđević remi;
VI. kolo — Skrab : Kajlč 1:0, Bertonceij : Udir 1:0, Drev : Krek 1:0, Turk : Longer remi, Đorđević : Božič odi.;
VIL kolo — Božič : Turk 0:1,! Bjela<nović i Bertonceij 0:1, Skrab 'Krek : Đorđević odi., Udir: Drev j: Kodek 0:1.
0:1, Kajič : Kodek 1:0, Bjelanovid : Skrab odi.;
6 Vrstni red
Bertonceij 6
VIII. talo-Kodek:BJel.nović »>SWK"J        *g**- L°n*er *
1:0, Bertonceij : Kajič odi., Đorđević : Udir odi., Turk : Krek 0:1;
IX. kolo — Krek : Longer remi, j Udir : Turk 1:0, Kajič : Drev 1:0, j
Kajič 4,5 (1), Skrab, Drev 3,5, Đorđević 2,5 (3), Turk, Udir 2,5, Božič 2, Bjelanović pol točke.
- L.
Načrtno sodelovanje
11. decembra je bila v Radovljici seja občinskega sveta Ljudske tehnike. Govorili so O delu fotokluba, o sodelovanju z ostalimi občinskimi sveti ljudske tehnike in zbiranju odpadnih materialov, ki bi jih dobili v okoliških podjetjih za vse šole v radovljiški občini.
Glede na dosedanje pismeno sodelovanje z občinskim svetom
LT Koper so se odloČili, da bodo imeli v naslednjem tednu v Kopru skupno posvetovanje obeh odborov, na katerem bodo izmenjali dosedanje izkušnje pri delu LT in napravili dogovor za izmenjavo posameznih vrst materialov. Oh-inski svet LT Radovljica je sklenil, da bo zbiral veš material za delo nosamezoih krožkov sam in ga dodelleval šolam ln klubom v radovljiški občini. — C.R.
Gibanje pjebivavštva
NA JESENICAH
Poročili so se: Friderik Ram-pre, tov. delavec ln Ivana Zima« gospodinja; Janko Žalec, tov. delavec in Barbara Benc, gospod, pomočnica; Jožef Beguš, strugar in Jožefa Hvaleč, eervirka; Jožef Brenčičr šofer in Alajzija Hočevar, natakarica; Hubert Hrovat, mizar in Marija Hribernik, gospodinja; Rudolf Kamenšek, tov. delavec in Alojzija Zakrajšek, delavka.
Umrli so: Jožef Homan, osebni upokojenec star 63 let; Tomaž Pogačnik, upokojenec star 81 let; Janez Markež, kmet star 69 let; Marija Strugar* gospodinja stara 78 let; Franc Razinger, tov. delavec star 56 let; Franc Kodrič, tov. delavec star 25 let; Pavel Torkar, osebni upokojenec, star 81 let.
Rodile šot Antonija žerovc — dečka, Marija Lalneršič — dečka, Ana Golmajer — dečka, Pavla Zupan — deklico, Ljudmila Krč
— deklico, Marija Peternelj —• dečka, Jelena Bernik — deklico, Marija Mrak — dečka, Helena šolar «— deklico, Antonija Cufer
— deklico, Stanislava Kuhar — deklico, Marija Komac — dečka, Lilijana Stane — dečka, Ljudmila Muježinovič dečka, Zofija Feljan — dečka, Ivana Tavčar —
j dečka, Zdenka Dugar — deklico, I Stanka Žižek ■*» dečka, Marija i Stare -** dečka, Marija Boben — I dečka, Lilijana Flais - deklico, Ivanka Vldic — deklico, Miroslava Tokič — dečka, Pavla Zorman
— deklico, Marija Frantar — dečka, Vida Dolar — deklico, Ivanka Mrak •— dečka« Pavla Gregori ■— dečka, Valerija Man-freda — deklico, Marija Burnik
— dečka, Gabriela Kuri — dečka, Kristina Jane — dečka, Anica Pangero — deklico, Marija Stan-
1 car — dečka, Hasmija Catak — dečka,  Matilda Božič — dečka, i Marija Vratinčič — dečki, Ma-, rija Soklič —  dečka, Danijela Gorjanc — dečka, Jožica Kutin U- dečka. Ana Filipovič — dekli-I oo, Matilda Košnik — dečka, Jožica Mlakar —- deklico.
mali oglasi •mali oglasi
prodam
Prodam kozo, dobro mlekarico. Marija   Smid,  Tenetiše, Golnik
4632
U»Odno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Naslov v Oglasnem oddelku 4634
Prodam skale po usodni ceni. Naslov v os^asnem oddelku 4628
Prodam dobro ohranjen šivalni stro* Zetina Czechoslovakia. Grad 30. Cerklje 4635
PrOdam oouščen mlin ln h*šo v dobrem stanju na Gorenjskem. Naslov v osrlasnem oddelku 1639
Ugoden nakup novoletnih daril
vam nudijo v prodajalni Delikatesa v Kranju in v paviljonu Delikatesa na novoletnem sejmu. Trgovina Delikatesa Kranj 4531 Prodam dve kravi s teletom in brez. Poizve se v oglasnem oddelku 4682
Kam na Snvestrovo? Grad Hrib
v Preddvoru vas vabi. Rezervlral-te nravočasno prostore. 4615 Novoporočencl! Slavnostno kosilo vam nriredl gostišče Grad H^b v Preddvoru — posebna soba 4616
Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: rlavnl In odgovorni urednik, uredništvo in uprava 2l 90, 24-75, 2897. Nafočnlna: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek greda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke M din beseda. Neplačanih .ualih oglasov ne objavljamo.
Kmečko dekle sprejmemo na I hrano in stanovanje za pomoč v j gosoodarsfvu. Naslov v oglasnem I oddelku 4683
Pri takojšnjem plačilu nudimo' organizacijam in Ostalim pri na-kunlh od 5000 din da!*e noseben nonust novoVtnlh daril. Trgovma Delikatesa Kranj 4539
Vsa dari'a vam poljubno pakiramo in odpremimo na naročnikov naslov. Trgovina Delikatesa Kranj 4547
Naprošam tovariša, ki je dne 11.12.1963 v avtobusu po voznem redu ob 17.30 iz Ljubljane proti Kranju pomotoma vzel mo|o aktovko s Šolskimi potrebščinami, na| Jo vrne proti zamenjavi za njegovo na naslov: Janko Ženlč, Kranj, Zlato polje 5 4684
Dna 3.1.1964 bomo Izžrebali ku-
pone kupcev, ki bodo v mesecu decsmbru kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din. Caka vas lepa nagrada. Trgovina Delikatesa Kranj 4556
Ca želite veselo silvestrovatl, tedaj si hitro z rezervacijo zagotovite prostor v hotelu »Jelen« Kranj. Rezervacija zna-ša 1500 din po osebi In je v njej že zaračunan bogat Silvestrov menu. Priznana kuhi-nla, sortna vina, prijatna muzika ter hitra postrežba vas bodo gotovo zadovoljili.
Vabi kolektiv
objave
SILVESTROVANJE V STRA2ISCU
TVD Kranj, Kranj priredi silvestrovanje v vseh prostorih svo* Jega doma v Stražlšču s priČet-korri ob 20. uri.
Igra Kranjski jazz ansambel.
PredprOdaja vstopnic v gostilni Benedik Stražišče tel. 25-18 do 30. decembra do 12. ure. Vljudno vabljeni.
Je obračaj se sinku
" M:Uiklf{ Riši: M.Jemie
133. Policijski agent Je držal v rokah telefonsko slušalko ln glasno govoril: »Ne, gospod bojevnik! reiefonlčno nimate kaj pojasnjevati našemu šefu. Ce vas on kliče v pisarno, morate točno če* pol ure biti prt nJem. Da, za vašega Inženirja gre. Prosimo, da ata točni. Za dom...« Vojščak Dobrić Je spustil slušalko. Med vrati je stal njegov oče ln ga mrko opazoval: »Vidiš, v kaj al nas spravil,« ja zaslkal sin. »Policija se ne bo prej pomirila, dokler na bo vsega Izvedela...«
134. »Samo to naj še izvohajo, da si ti oblekel bandita! In to vse zaradi tvoje neumnosti!« je nadaljeval sin. Starec je ogorčeno vzkliknil: »Kaj, Jaz? Neumnost si napravil ti! Zakaj si šel Nevena, svojega prijatelja, prijavit? Te nič ne peče vest? Ali sploh vidiš, da tudi matere nI od nikoder?« Mladi vojak je bil zdaj zmeden. Ko se Ja oblačil, je bil videt* kot izgubljen. Zdaj je moral že drugič na policijo, in to na ukaz! 2e zdavnaj mu Je bilo žal, ker je prijavil Novaka, > v
135. Oče Ima prav, ja razmišljal Dobrić. »Nikoli v Življenju »e nisem napravil takšne neumnosti.« Ko Ja Novaka prijavil, se mu niti sanjalo ni,.da bodo nastale takšne komplikacije. In to vse zaradi ta preklete obleke! Ca bi zdaj kje srečal tega Novaka, bi takoj zgrabil za pištolo ln ga ustrelil. Tako bi bUo vsaj konec njegovih muk. »Presneto sem ga polomil.« Toda... Stražar pred policijo ga Je strumno pozdravil in ga takoj spustil k šefu, ne da bt ga sploh kaj vprašal.
Mrtvi ne poznajo sramu
Ko so tisto noč prejeli radijsko sporočilo ln je postala smer nemškega tankovskega prodora očitna, je prejel povelje, naj tretji Oddelek svojega polka takoj pošlje v smer proti Stari in Novi Ta-rasovki. Oba kraja sta ležala v bližini kraja, kjer so Nemci predrli fronto. In če je bilo s tremi topovi nemogoče zaustaviti mno-lico napredujočih nemških tankov, je bilo- z vojaškega gledišča Povelje, ki ga je Stecenko prejel, pravilno: Nemce je bilo treba Zaustaviti za vsako ceno, četudi le za kratek čas, kajti tako bi Pridobili Čas, dokler ne bi lastni topniški in tankovski oddelki Prispeli na pomoč. Nemce bi morali torej dotlej zaustavljati & silami, ki so bile v bližini, kajti sicer bi lahko nevarno razširili prodor Jn bitka bi terjala Še več človeških življenj. Za poveljujočega generala armadne skupine je bil oddelek, ki mu je ukazal, naj se takoj poda V smeri preboja, že »nekdanji tretji oddelek 1318 topniškega polka«, ki je pač nekoč obstajal. Za Stecenka pa je bil to *den izmed oddelkov njegovega polka. Z njegovimi ljudmi je prebil dobršen del vojnega časa ln nekateri so mu prirasli k srcu. Tudi Oh Je vedel v kako brezupen boj mora poslati vojake. Toda vojna Je pač vojna *» in vsi so bili vojaki, tako kot Oh sam.
Toda nenadoma se je zgodilo tb, Cesar niso predvidevali: Nemci *0 spremenili smer tankovskega prodora. Z vojaškega gledišča jO bilo tudi to popolnoma utemeljeno: v bitki so podredili vse trenutku presenečenja in lastni pobudi. Toda prav tamkaj so bili njegovi ljudje, ki niso Imeli več časa, da bi se vkopali in postavili topove na položaje. Ponoči, med pohodom, so se srečali z nemškimi tanki. Polkovni poveljnik je vedel za to V okviru celotne operacije. Toda to, kar se je zgodilo z oddelkom, to je videl Išenko — bi o tem ga je zda i spraševal. Zdaj sicer ni bilo mogoče ničesar Več spremeniti, vendar pa je želel vedeti, kako se je oddelek boril, kako je umrl Ušakov. Da, slava živi le pO smrti.
S strahopetca še smrt ne bpere sramote. Ni vseeno, kako se
ljudje nekoč spominjajo tvojega imena, ljudje, za katere si živel in umrl. Mar je Ušakov vedel, da njegovi ljudje niso zaman padli?
Tretji oddelek res ni mogel zaustaviti tankov, toda vsi, ki so pošteno padli v tem boju, niso bili deležni očitka, da bi se morali po smrti sramovati.
»In kako je "padel UŠakoV?«
Išenko je želel reči, da v tistem trenutku ni bil v bližini Uša-kova, da je za poveljnikovo smrt Vedi le po pripovedovanju drugih — vendar se je spomnil vprašanja, ki bi mu ga nedvomne) takoj zastavil stotnik Jelutjn: »In kje ste bili Vi?«
In tako je stotnik Išenko odgovoril s povešenim pogledom: »Major Ušakov je umrl kot junak.«
Ušakov je bil ljubljenec polkovnika Stecenka in Išenko je to vedel. Spominjal se je lanskega poletja, ko SO jih poslali v zaledje, kjer haj bi se oddahnili pa obnovili polk In ko so v gozdu proslavljali obletnico polkove ustanovitve. Ušakov, ki je mnogo pil pa te nikdar ni opijanil •* le njegove kretnja so postala počasnejša ln pogled motnejši, si je sredi splošnega trušča nalil kozarec vodke m dvignil kozarec nad glavo, medtem ko šo se mu umetni ZObJe lesketali, Štiri odlikovanja na prših pa Zablestela.
»Očka! Na tvoje zdravje bomo pili« je takrat dejal Ušakov Stecenku. Polkovnik je stopil k njemu. Trčila sta in izpila kozarca: lahno plešasti, postavni pa še vedno kot konjeniški častnik zravnani Stacenko, in srednje visoki, Čokasti Ušakov, človek surove postave z rdečimi očmi irt vlažnim pogledom.
Mnogim častnikom so se v tem trenutku ovt&Žne OČI. TUdI Išenko ni bil Izjema: v njegovih očeh, s katerimi je sicer rožnato gledal v svet, so bile solze, kajti zavidal je Ušakovu.
»Si videl, kako je padel Ušakov?« je t poudarkom vprašal polkovnik Stecenko in meril Išenka e težkim pogledom.
»Da, videl sem t«.« je odgovoril Išenko.
V Išenkovem glasu, v njegovem obnašanju je bilo nekaj tako nenavadnega, da se je polkovni poveljnik obrnil k oknu in močno potegnil lž pipe.
Spet se je oglasil Jelutln in hotel vedeti, kako so se umikali proti gozdu, kdo jO šel poslednji... Tako... Tako...
Način, kako je Išenko odgovarjal, je v Stecenku Se bolj utrdit nezaupanje. v
»Sicer pa — mar niso v gozdu ostali še drug! vojaki? Ali pa so ti, ki so se prebili, res edini preživeli?«
»Da, morda so res Še nekateri v gozdu...« je potrto pritrdil IŠenko. Čutil je da zdaj lahko gleda na spopad s povsem drugačnimi očmi. Toda kako naj to pojasni temule stotniku Jelutinu, ki vsega tega ni doživel?
Jelutin Je trdovratno spraševal dalje:
»Vi ste Častnik. Mar se smete umakniti, dokler niso vsi vojaki na varnem? Smete pustiti svoje vojake na cedilu? Kdaj zapušča kapitan svojo ladjo?«
»V gozdu je prevzel poveljstvo stotnik Vasic,« se Je vpredel Išenko. »Vojaki so izpolnjevali njegova povelja.« poslednjega trenutka umakniti, In ga je on, Išenko priganjal k nag-
Zdaj se ni spominjal, da ja bil Vasic tisti, ki se ni hotel do lici. Usmiljenje je čutil le do samega sebe. Ušakov je bil mrtev, Vasic je bil mrtev — in tile trije so hoteli zvaliti vso krivdo nanj. Cemu naj bi odgovarjal ta vse?
Korabllnov je*stopil k mizi. Razumljivo, kajti slednjič je bil Korablinov namestnik polkovnega poveljnika za politične zadeve, In zato je Želel Vasica, ki je bil tudi namestnik poveljnika oddelka Za politične zadeve, oprati.
Toda za Išenka se ne bo zavzel nihče od te trojice.
Korablinov si je natočil kozarec vode. Izpil jo je glasno, v treh požirkih. Potem je odložil kozarec in se tako odmaknil, ko da se mu gnusi, Če bi moral stati poleg stotnika Išenka.
Na brušenem kozarcu se je v sončni svetlob! iskrila vodna kapljica. Stotnika Išenka je Žejalo, vendar si ni upal naliti. Suhi jezik se Je le s težavo vrtel v ožganih ustih. Vendar si ni upal naliti vode v kozarec, da bi drugi ne videli, kako se mu tresejo roke. Držal Jih je pod mizo na kolenih in kolena so mu gorela pod oznojenim! dlanmi.
Polkovnik Stecenko je 8e vedno stal pri oknu in vlekel iz pipe, na da bi se obrnil.
Major Korablinov je stopil v najoddaljenejši kot. Nihče nI želel deliti odgovornosti z Išenkom. Vse je ležalo na njegovih ramenih!
PO!VT.nFj..TEK, is. decembra 1W3
GLAS___;__
Sport • šport •šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport # šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport # špo
PRVA LETOŠNJA TEKMA NAŠIH ALPSKIH SMUČARJEV
Presenečenje za Češko kočo
Jezersko, 15. decembra — Danes dopoldne so se naši alp-1 oba teka regularna in da ga je ski smučarji, ki so od srede trenirali za Češko kočo, prvič I *oreJ Pustoslemfek preMtel zato, T .. j    «. , * i i      »t  i ker Je trenutno bolje pripravljen
letos spoprijeli med seboj zares — na tekmovanju.   Na oziroma  razpoložen.  Lakota Je
novozapadlem snegu je kratko slalom progo z okrog 40 menil, da so bili udeleženci tre-vratci pripravil trener Marjan Magušar. Več kot 20 članov in mladincev (vendar samo dve ženski) so jo prevozili dvakrat. — Prvič na čas ni šlo vse tako, kot je bilo pričakovati.
'Peter Lakota (na sliki) odkrito in Športno priznava, da Je Pusto-slemšek postal dober tekmovavec in da bo treba v prihodnje resno računati tudi z njim. Prepričani pa smo, da se bo prav tako Športno boril za doseženi primat in ugled, zato lahko pričakujemo, da bomo o njem tudi vnaprej govorili kot o jugoslovanskem smučarju Številka 1.
Konferenca podzveze nogometnih sodnikov
KRANJ, 15. decembra —
Včeraj je bila v Kranju 17. redna letna konferenca podzveze nogometnih sodnikov Kranja, na kateri sta bila navzoča tudi predsednik IOZNS Slovenije in zvezni sodnik Vlado JAKSE in bivši predsednik ZNSS Janko CRV.
Med člani, kjer ni manjkalo no- j benega olimpijskega kandidata, je nepričakovano, toda povsem zasluženo zmagal Mežičan Oto Pu-stoslemSek, ki je že lani z uvrstitvami prav za najboljšimi tek-movavci opozoril nase. Najboljši ' jugoslovanski alpski smučar PE- j TER LAKOTA z Jesenic je  bil I drugi in je za Pustoslemškom za- I ostal za okrog pol sekunde. Veliko presenečenje pa so nedvomno pripravili  tudi  mladi   Ljub- j ljančan Guček, ki se je uvrstil ! na tretje mesto, triglavan Tomaž Jamnik, ki je bil četrti, in Trži-čan Soklič z uvrstitvijo na peto mesto. Naj povemo, da Guček in Jamnik nista bila na skupnem treningu naših olimpijskih kandi: datov v Cervinii in da je bil to zanju   pravzaprav   prvi letošnji stik s snegom. Ker je že prvi slalom veljal za izbirnega, si je zlasti mladi Guček ustvaril lepe možnosti, da ga bodo v prihodnje resno obravnavali kot kandidata za nastop v olimpijskem moštvu.
V ženski konkurenci sta v odsotnosti Ankeletove in Rutarjeve tekmovali le Fanedlova (E) in Klofutarjeva (Kr. g.). Na cilj je prišla le Krista Fanedel. Majda Ankele se treninga iz neznanih vzrokov ni udeležila in zato tudi na tekmah ni sodelovala.
Med mladinci sta prvi dve mesti zavzela Ljubljančana Zajec in Svet, tretji pa je bil državni prvak Janez Laibacher iz Tržiča.
Po današnjem slalomu smo Petra Lakoto, ki so ga naši bravci
ninga v Italiji tokrat mnogo bolj utrujeni kot tisti, ki so bili danes prvič na snegu, kar Je tudi vzrok, da so jih v glavnem prehiteli (De-tlček se je na primer uvrstil Se-izbrali za najboljšega gorenjske- j le na deveto mesto). Prepričan pa ga športnika, prosili za kratek j Je, da se bo to obrnilo že pa na-razgovor. Dejal je, da sta bila | slednjem tekmovanju,   ko bodo
Kranj
Na konferenci so sodniki pregledali svoje delo v preteklem obdobju. V tem času je pritisk na sodniško organizacijo s strani klubov precej močan. Ti namreč niso povsem zadovoljni s sojenjem. Prav zato, ker nogomet postaja tudi pri nas vedno bolj priljubljen, je vloga nogometnega sodnika vedno bolj pomembna.
Posamezne komisije, ki jih statut predpisuje sodniškim organizacijam, niso najbolje opravile svojega dela, saj je to slonelo le na posameznikih. Delo v organizaciji ni bilo dobro vsklajeno s sojenjem tekem. Posebno važno vprašanje organizacije je pridobivanje novih sodnikov. Pri tem bi morali pomagati klubi, ki so najbolj zainteresirani da jim tek-
GORENJSKA NOGOMETNA LIGA
Kazen za
moštvo
Svobode
Čeprav je bilo tekmovanje končano že 17. novembra, nam je končna lestvica znana šele sedaj. Tekmovalna komisija je razveljavila tekmo SVOBODA : NAKLO in določila nov datum za odigra-nje te tekme. Ker pa je SVOBODA kaznovana s prepovedjo igranja ene prvenstvene tekme, ker so nastopili s premladimi igravci in zaradi neredov na domačem igrišču, so tekmo registrirali s 3:0 za NAKLO. Tako se je moštvo NAKLA pomaknilo na lestvici s sedmega na peto mesto.
me sodijo dobri sodniki. Po odloku NSJ so klubi obvezni poslati svoje bivše igralce v vrste sodnikov, kar pa pri nas ni v praksi. Prav zato pa sloni vse delo le na nekaj sodnikov, ki so preobremenjeni. Posebna slabost sodnikov pa je tudi v tem, da sami malo skrbijo za svoje napredova-
nje, čeprav sodniška organizacija vedno prireja seminarje, plenarne sestanke in predavanja za začasne sodnike in začetnike.
Izvoljene so bile nove komisije, ki bodo v bodoče vodile delo sodniške  prganizacije.   Za novega predsednika je bil izvoljen Pavel j NOVAK, za podpredsednika pa ' tovariš Cadež.
Na koncu so starejšim članom KRALJICU, GROSU in SRDANO-VICU izrekli priznanje za njihovo požrtvovalno delo v orgnizaciji in jim izročili spominske plakete. — T. K.
PRIPRAVE ZA SVETOVNO VESLAŠKO SREČANJE NA BLEDU
Potrebni bodo skupni napori
čeravno nas ločita še dobri dve leti in pol od velike veslaške prireditve — svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo predvidoma zadnje dni avgusta 1966 in prve dni septembra — so na Bledu že resno pričeli s pripravami. Zaenkrat jo pričel s pripravami šele VESLAŠKI KLUB BLED. V teku pa so že razgovori o končnem imenovanju organizacijskega komiteja, ki bo prevzel celotno organizacijo priprav. O dosedanjih prizadevanjih je za naš list povedal nekaj misli tajnik veslaškega kluba Bled in predsednik Veslaške zveze Slovenije B020 BENEDIK.
V močni konkurenci nekaterih drugih evropskih mest je s svojo kandidaturo zmagal Bled. Po oceni mednarodne federacije nudi ta kraj zelo ugodne pogoje za izvedbo prvenstva. Čeravno je bil elaborat, ki ga je pripravil Bled o svoji kandidaturi za izvedbo prvenstva razmeroma skromen v primerjavi z drugimi, se je vendarle izkazalo, da ima tekmovalna steza na Blejskem jezeru velike nrednosti. To je ugotavljal tudi nredsednik veslaške federacije Thomas Keller, ki se je letos poleti mudil na Bledu.
Seveda čaka Bled — kakor tudi celotni jugoslovanski veslaški šport ter organizacijske sile — velika preizkušnja. Prvi korak v pripravah je že napravil veslaški klub Bled,"ki je izdal celotni program za gradnjo objektov, ki jih bodo zgradili že do leta 1965 (do junija), ko bo na Bledu preizkušnja veslaških ekip iz različnih dežel, ki bodo zastopane na svetovnem prvenstvu naslednje leto. Prvi objekt, ki ga bodo pričeli graditi Še ta mesec v Zaki je ciljna hiša. Izgotovljena mora biti do mednarodne regate v poletju pri-' hodnjega leta. Do tega časa nameravajo postaviti označbe tekmovalne proge, ki jo bodo uredili povsem na novo; napeljali pa bodo tudi kable za ozvočenje, telefon v Zako, merilne in druge naprave. Načrti za vse ostale objekte, kot so: objekt za veslače z restavracijskim prostorom; ureditev hangarja za čolne in številne komunalne ter prbvizorične naprave. Največje investicije bo zahtevala, gradnja poslopja za veslače. Sploh pa je dokončna izgradnja veslaškega središča nujno potrebna, saj naši veslaški klubi v primerjavi s tujimi, delajo v razmeroma skromnih pogojih. Vsi zgrajeni objekti bodo tudi potem služili ne samo veslaškemu, marveč tudi drugim športom.
Pripravljajo pa tudi že načrt za celotno organizacijo tekmovanja. Pri tem so ugotavljali, kot je poudaril tajnik veslaškega t kluba tov. Benedik, da bodo težave zaradi pomanjkanja ljudi, ki hi pomagali pri organizaciji ter pri izvedbi te velike prireditve. Povezati se bo potrebno z ljudmi vseh veslaških klubov v Jugoslaviji, da bi tako s skupnimi močmi uspešno izvedli napovedano prireditev.
Posebej pa se bodo morali pripraviti tudi turistični in gostinski delavci celotne Gorenjske, saj bodo potrebe za prenočevanje in prehrano številnih udeležencev svetovnega srečanja precejšnje. Zadnjega svetovnega prvenstva v Švici se je udeležilo 25 tisoč ljudi. Vsekakor bo veslaška prireditev 1966. leta velika preizkušnja tudi za naše gostince in turistične delavce. — J. B.
tudi »novinci« dobili v noge tekmovalni ritem.
V prihodnjih dneh bodo naši najboljši smučarji nadaljevali s treningom oziroma pripravami za olimpiado, vendar še ne vedo, kam bodo odšli, ker zaradi no-vegas nega trenutno še ni znano, kje pri nas so boljši pogoji za smučanje. — 2.
Streljanje v snegn
škofja Loka, 15. decembra —
Na strelišču v Vincarjih je danes občinski strelski odbor priredil tradicionalno tekmovanje v počastitev občinskega praznika in dneva JLA. Udeležilo se ga je 20 ekip, pokrovitelj tekmovanja P» je bila tamkajšnja občinska skupščina. Med sodelujočimi je bila tudi ena ženska ekipa in več ekip pripadnikov JLA iz loške garffl-zije. Streljali so z vojaško.puško v ležečem položaju na sto metrov oddaljene tarče. Vsi najbolj* ši so dobili diplome in praktične nagrade.
Rezultati — 1. strelska družina bratov Kavčičev (Alojz Stržinar,' Ciril Novak,  Milan  Mavri) 115 krogov, 2. strelska družina Kopa-čevina (Karel Kastelec, Rudi Foj-kar, Ludvik Habjan) 103 kroge, 3. strelska družina bratov Kavčičev (veterani Ivan Tavčar, Franc Nosan, Božo Buhat) 90 krogov, j 4. strelska družina LIP Jelovica !(Zdravko Ogriz, Janez Ogriž, An-j ton čemažar) 75 krogov, 5. strel-j ska ekipa JLA III (Boško Nedelj; I kovski, Ljubo Jarec, Marjan Dri-1 ški) 72 krogov, 6. strelska druŽi-| na Ratitovec Železniki (Krsto To maževič, Anton Vrhunc, Megoslav 1 Alič) 72 krogov, 7. ženska ekipa SD Kopačevina itd. — 2.
Kegljanje na ledu
i .
Jesenice, 15. dec. — Na ume* nem drsališču pod Mežakljo ie bilo danes mednarodno srečanje v kegljanju na ledu med 9 jeseniškimi ekipami in 2 ekipama iz Veldna, Šentjakoba in Beljaka v Avstriji, medtem ko se ekipi iz VVeiza in Radenteina srečanja nista udeležili.
Rezultati: 1. Jesenice (HudriČ) 19 točk, 2. Velden I 18 ,3. Jesenice (Drinovec) 18 točk, 4. Jesenice (Vister) 16 točk, 5. Vilach (Av.) 14 točk, 6. Jesenice (šolar) 13, Jesenice (šlibar) 13, 8. Jesenice (Langus) 12, 9. Jesenice (Jug) °i 10. Jesenice (Zeleznik) 8 točk, 11* Šentjakob (Avstr.) 6 točk, l2, Velden II (Avstr.) 5 točk, 13. Jesenice (Taler) 4 točke. — U.
Lestvica jesenskega , prvenstva:
dela
1. TR2IC	9	8 1 0 44:4	17
2. ŠK. LOKA	9	7 2 0 42:8	16
3. ŽELEZNIKI	9	5 1 3 37:20	11
4. MLADOST	9:	5 1 3 24:15	11
5. NAKLO	9	5 0 4 21:15	10
6. TABOR	9	4 1, 4 15:16	9
7. SVOBODA	9	3 2 4 12:21	8
8. JESENICE	9	1 2 6 8:33	4
o. BLED	9	1 1 7 15:44	3
10. LESCE	9	0 1 8 11:53	1
Izven konkurence:
TRIGLAV B       10 10 0 0 34:9 20
VLADO TOMC — trije porazi v finalu in četrto mesto
Namiznoteniško prvenstvo Slovenije za posameznike
Vecko spet trikratni prvak
Ljubljana, 15. decembra — S finalno igro moških dvojic, v kateri sta* čiana Olimpije Vecko in Grintal precej premočno premagala Kranjčana Terana in Tomca s 3:1 je bilo zaključeno letošnje republiško prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo rekordno število igravcev (126) iz vseh koncev Slovenije. «
V obeh glavnih disciplinah sta lanskoletna prvaka Edo Vecko in Cirila Pire ponovila lanski uspeh. Medtem ko je Vecko osvojil prvo mesto z izredno lahkoto, pa je Pirčeva preživljala težke trenutke na svoji poti do najvišje stopnice.    . ' v . • t>
Med člani posamezno je nastopila vsa slovenska elita. Vse do finalnih iger hi prišlo do posebnih presenečenj, razen če izvzamemo Grintala, ki je proti Ker-nu pri stanju 2:2 vćdil'v petem nizu že 12:6, pa vendarle izgubil. — Finalni obračuni so potekali gladko, le Teran in Kern sta prikazala razburljiv namizni tenis, v katerem je Teran le s težavo zmagal s 3:2.
Medtem ko je tekmovanje pri članih potekalo precej no priča-
kovanjih, pa ni nihče računal na izredno težavne zmage prvakinje Pirčeve v ženski konkurenci. Re-prezentantka se je morala v zaključnih bojih krepko potruditi, da je s tesnima rezultatoma 3:2 odpravila obe ravenski zastopnici Krajgerjevo in Petračevo. Pri tem je treba omeniti Petračevo, ki je po neuspehih v zadnjem času ponovno zablestela in je le malo manjkalo, da ni osvojila prvega mesta. Povsem pa nas je razočarala reprezentantka Mikče-va, ki je morala povsem nepričakovano izgubiti dvoboj s Kranj-čanko Klevišarjevo v drugem ko-
VRSTNI RED - moški: Vecko, Teran, Kern, Tome, Grintal, Godina, Tomažič, Sazonov; ženske: Pire. Petrač. Kraiaer. Kokali. Zri-
Za Terana vemo, kje mu je mesto
Uspešen predor Klevišarjeve med
najboljše igravke
Za las je manjkalo, pa bi Pirčeva ostala brez naslova prvakinje
mec, Klevišar, Kralj, Virant; molki B: Kastelic (Lj), Marinko (II), Krnc (Lj), Vidmar (Jesenice);' — moške dvojice: Vecko-Grintal, Te-ran-Tomc, Kern-Jazvič, Sazonov-Godina; ženske dvojice: Petrač-Krajger, Kokalj-Mikec, Virant-škerlj, Pirc-Zrimec; mešane dvojice: Pirc-Vecko, Mikec-Jazvič, Klevišar-Tomc, Juvan-Godina. —
CIRILA PIRC — letos eno P*** mesto manj kot lani