Bojan Macuh TJAN DOBI NOVEGA PRIJATELJA Založba BoMa Murska Sobota Na začetku je bil … Zajček. Kaj si pa ti misli? Medo, kuža, ježek? Ne, plišasti zajček, bele in svetlo rjave barve. Rodil se je … No, že nekaj časa nazaj. Naredili so ga v eni izmed mnogih tovarn plišastih igrač, kje drugje kot na Kitajskem. Tam menda delajo vse. Tudi plišaste zajčke. Po dolgem potovanju v deželo pod Alpami se je znašel na prodajni polici z mnogimi drugimi plišastimi igračami, med katerimi so črno-bele muce, zelene žabice, rjavkasti medvedki in kužki različnih barv. Med to pisano živalsko druščino je pristal tudi naš zajček. Takrat je bil še samo zajček, ki še ni imel imena. Za plišaste igračke namreč velja, da dobijo ime takrat, ko jih nekdo kupi. In naš zajček je čakal … Nekega dne se pred prodajno polico ustavijo sinček Tjan, mama Eva in oči Jaka. Radovedno si ogledujejo plišaste živalce. Tjan se ne more načuditi živalskim junakom, ki ga nepremično gledajo. In nobeden od njih nič ne reče. Tjana to ne preseneča. On ve, da plišaste igračke ne morejo govoriti. Kljub temu jih neizmerno obožuje. Kdo je Tjan? Tjan je majhen, temnolas deček, z živahnimi in radovednimi modrimi očmi. Star je tri leta in tri mesece. Brez težav že izgovori glas r. Torej ni stal tli leta in tli mesece, temveč tri leta in tri mesece. Mamica in očka sta na njegov r zelo ponosna. Je tisti otročiček, ki je, kot se mama rada pohvali, prej začel čebljati kot hoditi. Oči je bil tega manj vesel, saj ga je zato moral več nositi štuparamo. Mami je povsod razlagala: »Naš Tjan pa že govori. Ne reče samo mami in ati, babi in dedi. On tvori stavke. Ne samo stavke, čisto prave dolge povedi.« Nič čudnega, da je govorila, da tvori povedi. Mami je namreč učiteljica. Bo že vedela, kako se pravilno reče. Oči je uslužbenec na banki. Po osmih urah sedenja mu prija, da lahko s Tjanom klepeta na poti do bližnjega potočka. Tjanovi namreč živijo na podeželju. Tam je lepo. Travniki, polja, malo stran pa nižji hribčki, na katere se velikokrat povzpnejo. Ogledujejo si hiše, ki se razprostirajo pod njimi. Povsod je živahno. Živali se pasejo na travnikih. Ljudje delajo na poljih. Doma Tjan že od nekdaj rad gleda slikanice in barva različne pobarvanke. Mnogo jih je v njegovi sobi. Ima pa tudi avtomobilčke, aviončke, lego kocke in seveda plišaste igrače. Tjan in plišasti zajček »Mami, mami, glej tistega zajčka!« kaže Tjan na prodajno polico, kjer nepremično sedijo plišaste igračke. Med njimi je tudi zajček. Po trebuščku je bel, po hrbtu pa svetlo rjav. Bele so tudi njegove tačke, zato je videti, kot da nosi kratke nogavičke. »Tega, tega bi, prosim!« zaploska in s kazalcem pokaže proti zajčku. Očiju ga ni bilo težko poiskati. Plišasti zajček je bil edini na tistem delu police. »Izvoli, Tjan. Malo ga stisni k sebi. Če ti je res zelo všeč, ga kupimo.« Oči pogleda mamo Evo, ki z nasmehom prikima. Dobro ve, kaj je očijeva slabost. Če je le prilika, kupi Tjanu kakšno igračko. Tjan vzame zajčka. Obrača ga okoli in okoli. Razišče, ali ima tačke, ušesa, repek in oči. Vse je na svojem mestu. Dolga ušesca mu bingljajo sem in tja. Usteca so oblikovana v prijazen nasmeh. Očke nad rjavim noskom prijazno zrejo vanj. Za hip se mu celo zazdi, da mu je zajček nagajivo pomežiknil. A le za hip. »Oči, tako je lep. Imel bi ga, prosim,« reče Tjan. Oči pokima. Tudi mami. Tjan nežno objame zajčka. Odpravijo se proti blagajni. Zajček ima okrog vratu obešeno vrvico. Na njej je etiketa s ceno. Na levi nožici ima našit listič. Tam so podatki o izdelovalcu. Pri blagajni oči plača. Med vožnjo domov sedi Tjan v otroškem sedežu. Privezan je z varnostnim pasom. Pestuje mehkega plišastega zajčka. Obraz mu žari. Vesela sta tudi mami in oči. Prispejo domov. Pozdravi jih njihova hiška z vrtom, ki stoji na robu vasi. Je rumene barve in z velikimi okni. Na rdeči, valoviti strehi se dviguje opečnat dimnik. Na desni strani hiše je manjša terasa. Na levi je balkon, na sredi vhod. Tjan oddrvi proti vratom. Čaka očija in mamo, da prideta in odkleneta. Nestrpen je. Čim prej se želi igrati s svojo novo plišasto igračko. Tjanove težave z imenom Tjan se preobuje. Natakne si copate in odvihra v svojo sobo. »To je moj novi prijatelj. Želim, da je tudi vaš. Nima še imena, a ga bo kmalu dobil. Upam, da boste prijatelji,« veselo nagovori svoje igrače. Mami in oči sta v kuhinji. Čez čas se jima pridruži Tjan. V rokah drži zajčka in ga zamišljeno opazuje. »Težava,« presenetljivo izusti. »Kakšna težava?« zanima mami Evo in tudi očija. Oba čakata Tjanovo razlago. »Zajček nima imena. To je težava.« Mami in oči se veselo zasmejeta. Mami dvigne Tjana, oči pa ga poboža po glavi. »To pa res ni tako huda težava,« ga pomiri mami. »Malo razmisli. Imen je veliko. Izberi tisto, ki ti je najbolj všeč.« Tjan si malo oddahne: »Mami, prosim, daj me dol.« Odhlača proti svoji sobi. Tam sede na tla. Ob sebe položi zajčka. Pogled mu potuje po vse ostalih igračah. Tu so že tigrček Joc, kuža Piko, muca Taca, veverica Mica, zelena žabica Rega. Ja, vsi njegovi plišasti ljubljenčki imajo imena. Torej ga mora dobiti tudi plišasti zajček. »Le kako naj ti bo ime, ljubi moj zajček?« ga vpraša Tjan. Da bi lažje razmislil, se uleže na mehko, pisano preprogo. In kaj se zgodi? Iskanje imena ga tako utrudi, da zadrema. Zajčka pa še vedno močno stiska k sebi. »Na travniku ob potoku so. Mami, oči, on in plišasti zajček. Sedijo na razgrnjeni odeji. Nastavljajo se toplim sončnim žarkom. Mami in oči se pogovarjata, Tjan pa spi. Sanja. Nenadoma ga zajček vpraša: »Ali si mi že izbral ime?« Tjan začudeno odkima. Zajček pravi: »Čeprav sem le plišasta igračka, si zaslužim, da me poimenuješ.« Tjan pokima. »Si srečen, ker si me dobil?« vpraša zajček. Tjan zopet pokima. Tako je presenečen, ker zajček govori, da ne more izreči niti besede. »Tudi jaz sem srečen. No, ti bom pomagal. Ime naj mi bo Srečko, ker praviš, da si zaradi mene srečen.« Tjan se nasmehne. Nekje od daleč sliši pogovor očeta in mame. Tjan in Srečko Tjan se prebudi in skoči pokonci: »Srečko! Srečko bo ime mojemu plišastemu zajčku!« Steče proti kuhinji. Mami pripravlja testenine. Oči ji pomaga. Tjan vpije: »Srečko! Srečko!« »Kdo je je Srečko?« presenečeno vpraša mami. »Srečko bo ime mojemu zajčku!« še vedno glasno in ves vzhičen vpije Tjan. Mami in oči smeje ugotovita, da so dobili novega družinskega člana. To je majhen, mehak plišasti zajček z imenom Srečko. Tjan ima novega prijatelja Tjan se po prihodu iz vrtca veliko igra v svoji sobi. Igrač mu ne manjka, idej za igro pa tudi ne, še posebej sedaj, ko ima novega prijatelja, plišastega zajčka Srečka. Zelo ga je vesel. Z njim se tudi pogovarja. »Srečko, veš, da imam veliko igrač, a ti si moja najljubša,« mu velikokrat pove. »Ali si tudi ti srečen pri nas? Se dobro počutiš? Se rad igraš z mano in mojimi prijatelji?« Srečko seveda modro molči. Tjan pa mu postavlja nova in nova vprašanja in kar sam odgovarja nanje. »Saj si tudi ti vesel, ker si moj prijatelj, ali ne?« ga zanima. Z roko nagne Srečkovo glavo, da se zdi, kot da je pokimal. Tjan se tega zelo razveseli. Od zadovoljstva ga objame. »A misliš, da je prav, da spiš z menoj v postelji?« ga vpraša. Srečko s Tjanovo pomočjo ponovno pokima. »Vprašati moram mami, ali lahko spiš pri meni. Vem, da bo dovolila. Kdaj pa kdaj je prespal ob meni na postelji tudi kuža Piko. Tudi lego kocke in avtomobilčki večkrat prespijo z menoj. Včasih jih pred spanjem pozabim pospraviti,« veselo pripoveduje Tjan. Srečko pa tudi tokrat ne reče nič. »Dragi Srečko, saj veš, da imam tudi druge prijatelje. Upam, da nisi užaljen. Ne smem pozabiti nanje. Jure, Miha in Julija so moji prijatelji. Z njimi sem v vrtcu, veš.« Tjan drži Srečka v roki, ga gleda in razlaga naprej: »Vprašal bom teto v vrtcu, ali te lahko kdaj prinesem pokazat. Lahko bi spoznal moje prijatelje in se z njimi igral. Ti povem skrivnost? Najraje se igram z Julijo, zato si zelo želim, da jo spoznaš tudi ti. No, zdaj pa si malo odpočij. Vem, da sem že malo siten, ti pa verjetno utrujen.« Tjan zloži iz škatle kup lego kock. S postelje, na kateri sta odeja ter manjša in večja blazina modre barve, vzame manjšo blazino. Z nje prijazno mežikajo zvezde in zvezdice. Tjan jo nežno pogladi. Rumene zvezdice se poravnajo na svoji nebesni površini. Blazino da v izpraznjeno škatlo, nanjo pa nežno in previdno položi Srečka. »Odpočij si. Tudi jaz si moram, ko sem utrujen. In zdaj sem.« S postelje vzame še eno večjo blazino. Položi jo zraven škatle, v kateri že počiva Srečko. Nasloni glavo nanjo in trdno zaspi. Ker iz sobe ni slišati nobenega glasu, mama meni, da je Tjan utrujen in počiva. Potiho vstopi in vidi, da sta njen mali sinko in Srečko odtavala v popoldanski sen. Le kje se potepata in kaj počneta? Te zanima? Bojan Macuh: Tjan dobi novega prijatelja Avtor: Bojan Macuh Uredil: Založba BoMa Oblikovanje naslovnice in lustracije: Romeo Štrakl Naslovnica: canva.com Oblikovanje in priprava knjige: Založba BoMa Zbirka: Otroške knjige Kraj: Murska Sobota Tiskana izdaja: 2017 elektronska izdaja, leto izida: 2021 Dosegljivost: https://www.biblos.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI – ID = 72538627 ISBN 978-961-95470-1-4 (ePUB) Dragi starši, ker je knjiga v klasični verziji slikanica, te pa ne moremo izdati kot e-knjigo, vas prosimo, da slikce natisnete, da jih vaši otroci lahko pobarvajo. Staršem želimo prijetno prebiranje Tjanovih dogodivščin, najmlajšim pa da jim bo zgodba všeč. Zagotovo jih bo v prihodnje še več.