ZaHriižna pomoC. Piše A. F. iz Slov. goiic. O čem naj pišemo? O gospodarski ferizi, ki nas vsestransko tišči in stiska? O tarnanju in mnogobrojnih pritožbah ubogega vinicaija, malega poeestnika, pa tudi vclikega kmcta? Ali o predlogih raznih strokovnjakov? — Ifed tcmi razpravami gre propadanjo kmetskega gospodarstva svojo pot naprej. Denarni in ž njim ves gospodarski promet zastaja; prodajne in nakupne cene se. ne uravnovesijo; kakor mora nas tiščijo še nerešena najvažnejša gospodarska vprašanja*. Čimdalje bolj se polnijo listi v »Črnih bukvah kmetskega stanu«. Jeli treba za to še jasnejše dokaze, kot so vsak dan se množeče javnc dražbe? Vse se samo vprašujp, odkod bo prišel konec tem težkim razmeram, ki postajajo že tu in tam usodno. Nič drugega danes ne slišiš, pa naj prideta dva ali trij.e skupaj, ali jih je cela skupina, najsi so na cesti ali doma, v trgovini ali gostilni, povsod samo eno in isto: o krizi in o tem, da ne bo več mogoče dalje izhajati. Ne bom tukaj razpravljal o raznih sredstvih, ki se priporočajo v rešitev iz sedanje gospodarskc krize. Tudi ne o tem, kaj misli država, odnosno parlament podvzeti v omiljenje gospodarske stiske. Na te ukrepe čakamo. Poudariti hočem le samo nekaj, kai- bi moralo vzrasti iz nas kmetov samih. Spričo teh žalost___•_ •lejstev bi se morala vzbuditi naša kmetska st,an67S__2 »avest. Se sedaj se nismo organizirali, ko nam Že vcdž v grlo teče! Kmetski stan bi se moral tako daleč in tako močno organizirati, da bi sam določeval cene svojim pridelkom, bodisi živini, pri vinu in sadju in tudi pri lesu. V sedanjem položaju bi nam moglo dosti koristiti dobro zasnovano in upravljano zadružništvo. Zadružništvo je rešilo kmeta v času, ko ga je stiskal žid in drugi oderuhi, zadružništvo mu tudi danes lahko dosti pomaga k rešitvi iz propadanja. Jaz ne mislim tukaj posojilnic ali kveclitnih zadrug, ki jih je po naših krajib že precej, ampak zadrugp, ki bi oskrbovale vse, kar kmet prodaja in istotako vse, kar kmet rabi. Takih zadrug je še bore malo, pa bi jih moralo biti več. Proč z mešetarstvom! Proč s posredno trgovino! Vse, kar prodaš, ali kav kupiš, naj bi šlo skoz zadrugo direktno od producenta do konzumenta; od tistega, ki pridela ali izdela, do tistega, ki rabi! Dobiček pa, ki bi ga izkazala zadruga, naj bi spet ostal v rokah kmetskega ljudstva. Proč s predsodki glede zadrug! Kmetski stan si bo opomogel, ko bo zadružništvo, ki jc med^ebojna naša kmetska samopomoč, se tako vživela v kmetsko vas, da bo šel vsak dinar skozi njegove roke! Kmetje^dobro premislite!»Črnc bukvo kmctskega stanu« so no bodo prcj zaprle, doklcr ne bode ideja kmetske slogc iu samopomoči prodrla v vsako vas, v vsak kmctski dom in prešinila vso dušo našega kmptskega ljudsiva. Živela torej kmctska sloga in zadmžna misel!