V.b.b. Posamezni izvod 1 šiling, mesečna naročnina 4 šilinge. P GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Celn.ilz IX. Celovec, -petek, 5. mavec 1959 Štev. 9 (619) Občinske volitve - dokaz politične zrelosti ■ Kakor pri prezidentskih volitvah in pozneje pri državno- in deželnozborskih volitvah je naše ljudstvo tudi to pot pri pripravah za občinske volitve pokazalo svojo politično zrelost. Do malih izjem, kjer so ozki prenapeteži kot izraziti eksponenti Krščanske-demokratske stranke na vsak način proti volji večine prebivalstva izsilili ozko strankarsko ali vsaj svetovnona-zorno enostransko ime za občinsko listo, je naše ljudstvo po vseh naših občinah šlo v širino in pri postavljanju list in kandidatov dokazalo, da razume, za kaj predvsem gre pri občinskih volitvah. Izrecno so skoraj vsepovsod opustili ozko svetov-nonazorno in nacionalno plat in v svoj program prevzeli v prvi vrsti le krajevno gospodarsko in kulturno problematiko, ki je in mora biti prvenstvena naloga vsake pravilne občinske uprave. V tem so dosledno upoštevali smernice Demokratične fronte delovnega ljudstva, ki je na svojem občnem zboru in na krajevnih sestankih našim ljudem jasno tolmačila pomen občinskih volitev. Povsod so naši ljudje pozdravljali izvajanja govornikov na krajevnih sestankih in hvaležno sprejemali nudeno jim pomoč.Nasprotno pa so po drugi strani obsojali zakulisno politiko KDS-a, ki nikdar in nikjer ni jasno izpovedala svojega stališča do občinskih volitev, temveč je le tajno po svojih zaupnikih intrigirala in delala težkoče pri formiranju resnično demokratičnih list v posameznih občinah. Danes lahko povemo, zakaj KDS ni hotela ali bolje rečeno ni mogla zavzeti jasnega stališča do občinskih volitev. Zelo težko bi namreč našim ljudem bilo svetovati, da. naj se vključijo v združeno reakcionarno in šovinistično dfuščino proti napredku, socialni izravnavi in nacionalni enakopravnosti. Prav to pa je hotelo vodstvo KDS-a. Že zadnjič smo obvestili javnost o tozadevnih pogajanjih dr. Tischlerja z naslednikom Steinacher-ja v nacionalno-političnem referatu OVP-ja, deželnim poslancem dr. Wols-gangom Majerhoferjem; danes lahko še pristavimo, da sta se dr. Tischler in njegov tajnik dr. Foltej Incko tozadevno po gajala tudi z okrajnim sekretarjem OVP za okraj Celovec Ruhdorferjem, pri čemur' je dr. Tischler izjavil, »da se na dvojezičnih glasovnicah skupna zadeva ne sme razbiti«. Torej vse drugo je »skupno«, le dvojezičnost naj bi bila optična vaba za našega človeka. V vseh drugih vprašanjih si je reakcija edina in dr. Tischlerja in njegovo preostalo kliko očitno ne moti niti ne več povezava OVP-ja s VdU-jem, če že svojo povezavo s prvim utemeljuje s svojim »krščanstvom«. Da je temu tako, nam je najboljše potrdilo v občini Bela, kjer gre vsa reakcija Kmečka-delavska volilna zveza občina Bela priredi v nedeljo, dne 7. marca, ob pol 12. uri v gostilni Koler v Železni Kapli volilno zborovanje Radišani! Gospodarska stranka 8 vas vabi na volilno zborovanje j ki bo v nedeljo, 7. t. m., ob pol 11. g uri v gostilni pri Mežnarju na Radi-I šah. j Govoril bo tov. Janko Ogris iz Bilčovsa. združena pod vodstvom KDS-ovskega »zadružnega ideologa« Mihe Švegla skupno z včerajšnjim »komandantom« KDS-a in današnjim veleposestnikom emigrantom ing. Murijem ter nekdanjim vodjem Starhembergovega »Heimatschutza« gro-fom Thurnom proti slovenskim kmetom in delavcem. Kakor KDS v Beli, gre KDS tudi v Ledenicah skupno s VdU-jem in OVP-jem proti delovnim ljudem. Jasno, da te linije našim ljudem ni bilo mogoče dopovedati in razen v teh dveh primerih ta KDS-ovska linija tudi nikjer ni uspela. Tako bodo naši ljudje v številnih občinah glasovali za razne liste kmetov in delavcev in za razne gospodarske liste, medtem ko so v drugih občinah sploh opustili postavljanje posebnih list in bodo podprli socialistično stranko proti združeni klerikalni in šovinistični reakciji. Saj sc je v vseh naših krajih pokazalo, da so razne »Heimatliste« in »Heimattreue« liste naperjene hkrati proti avstrijskim in slovenskim demokratičnim množicam. Baš to pot se je pokazalo, da v reakciji ne glede na narodnost ni razlike in da pozna le enega sovražnika: — za napredek proti krivici in zapostavljanju se borečega človektt. To se je pokazalo v pogajanju vodstva KDS-a z nemško šovinistično reakcijo, to se kaže tudi v skupnem nastopu reakcije v Ledenicah in v Beli! Zato pa sc nikakor ne smemo čuditi, če tudi avstrijski delovni ljudje le premnogokrat ne kažejo potrebnega pričakovanega razumevanja za naše težnje. Ali naj pričakujemo, da bodo delovni ljudje v Ledenicah ali v Beli in drugod podpirali naše pravične Na občnem zboru Kmetijske zbornice 20. 2. sta slovenska zbornična zastopnika glasovala proti proračunu za leto 1954. Vzrokov za to je več. Je to prvič proračun sam, ki v nobenem oziru ni izraz varčevanja v poslovanju Kmetijske zbornice. Potrebo varčevanja v zbornici kot stanovskem predstavništvu kmečkega ljudstva narekuje dejstvo,da so cene glavnih koroških tržnih pridelkov padle za 25 — 30% in da so zaloge v kmečkem gozdu pošle. Na vas je med kmečke ljudi vdrlo pomanjkanje denarja, ki gre tako daleč, da ga v mnogih primerih primanjkuje celo že za nakup Pri letošnjih občinskih volitvah nedvomno gre za več kot pa za izvolitev občinskih odborov odnosno županov: gre dejansko za novo opredelitev sil v deželi. Zlasti vodstvi OVP in VdU se mrzlično trudita, da bi se vsaj ubranila še večjega poloma, kot pa sta ga doživela pri lanskih deželnozborskih volitvah. V skrajni sili sta se zatekla k medsebojnemu povezovanju, ki pa se je v posameznih občinah iskatzalo kot zelo neživljenjsko in prisiljeno ter je privedlo do tega, da sta omenjeni stranki končno ostali brez pravega programa, s katerim bi stopili pred volivce. Ves njihov tako imenovani program obstoja v podpihovanju šovinističnih strasti, širjenju narodnostne mržnje ter s V Bistrici v Rožu in v Šmarjeti se je razbila le na odklonitvi dvojezičnih glasovnic od strani OVP-ja oz. VdU-ia, čeprav so bili KDS-ovci sicer pasje vdano pripravljeni za vsak kompromis. Povsod drugod je naše ljudstvo prekrižalo te račune KDS-ovskih strategov in proti njihovim tajnim smernicam ubralo pot, kakor jo je nakazala DF, pot demokratične širine z odklonom vsake svetovno-nazor-ne in nacionalne opredelitve, pač pa z mečnim poudarkom krajevne gospodarske in kulturne problematike. težnje, ko pa vidijo, kako se mnogi znani »slovenski zastopniki« ob vsaki priložnosti znajdejo v istih vrstah nemške kapitalistične reakcije, ki ji je delavni človek le človek druge vrste? Brez dvoma je tu ključ za marsikateri nesporazum in za marsikatero nerazumevanje naših teženj v socialističnih vrstah. Naše ljudstvo se ni pustilo vpreči v nazadnjaški voz pri postavljanju list in odklanja tako povezavo tudi pri delu v občinah. Zato v Ledenicah in v Beli tako imenovani slovenski kandidatje na listi OVP — VdU pač ne morejo pričakovati podpore ‘slovenskega delovnega človeka pr. čeprav se sklicujejo na svoje dobre prijateljske in sorodstvene, vezi z ostalimi kandidati skupne liste. Niti ne morejo pričakovati podpore našega naprednega človeka KDS-ovci v Selah, Šmarjeti, Galiciji, Slovenjem Plajberku, Globasnici in Žvaheku, ki imajo le eno edino točko v svojem programu — sovraštvo do naprednih ljudi v DF in v avstrijski sociali-(Nadaljevanje na 8. strani) potrebnih gnojil in semenja za vigredno setev. Zbornični proračun za leto 1954 pa se v izdatkih ne razlikuje od proračuna 1953 in od računa 1952. Zato je tudi letos ostalo pri istih zborničnih dokladah, to je pri \25(/< od zneska davčne mere. Poleg proračuna poslovanja, ki znaša 3,11 mil. šil., bo letos zbornica dobila še iz deželnega proračuna za personalne izdatke 2,5 mil. šil., znesek, ki ga v tej višini v deželnem proračunu doslej še ni bilo. V najhujšem protislovju s potrebo varčevanja pa je v proračunu postavka za popravo v vojni deloma porušene zbornične hiše v Celovcu, Museumgasse 5, tem v zvezi v strupenih izpadih proti naprednim silam v deželi, proti socialistični stranki in proti Demokratični fronti.Ker pa jim v njihovi gonji manjka tehtnih argumentov, se pač poslužujejo umazanih laži in nesramnega blatenja, s katerimi najbolj osmešijo le sami sebe. Na take nečastne napade je na raznih volilnih zborovanjih odgovoril tudi deželni glavar Wedenig in stvarno zavzel stališče do vseh važnih vprašanj. Odgovarjajoč na očitke, da se socialisti povezujejo s »tito-komunisti« in da on prodaja Koroško Jugoslaviji, je deželni glavar med drugim odgovoril: Kot demokrati smo socialisti za enakopravnost vseh državljanov in gledamo v slovensko govore- kjer ima že od leta 1945 naprej svoj sedež OVP in njen Bauernbund. Letošnji proračun predvideva za popravo še 3,3 mil. šil., medtem ko je bilo doslej zazidanih že okoli 3,5 mil. šilingov. V dvomu, da bo hiša že letos popravljena in da bo znesek 7 mil. zadostoval, se že sedaj sprašujemo, kam je šel baje zazidani denar. Strokovnjaki trdijo, da je s tem zneskom mogoče zgraditi in do zadnjega opremiti 60 m dolgo in 10 m široko hišo, ki bi bila najmanj 20 m visoka. Kdor pa pogleda hišo v Museumgasse, pa ob zgornjem znesku upravičeno lahko vpraša, če ni morebiti ostalo nekaj denarja med zidovjem te hiše na razpolago za posebne namene. Od proračunskih dohodkov zbornice v letu 1952 je preostalo 775.000 šil., o katerih uporabi zaenkrat ni mogoče dobiti pojasnila. Po zakonu je stvar občnega zbora, da sklepa tudi o vsakoletnih zaključnih računih zbornice. Prezidij zbornice pa obračuna za leto 1952 doslej še ni postavil na dnevni red občnega zbora. Prezident zbornice na občnem zboru tudi ni odgovoril na vprašanje, zakaj obračun 1952 ni na dnevnem redu. Slovenska zbornična svetnika sta prav v zvezi s proračunom stavila predloge, da bi občni zbor, ki je lani odobril za šolo v Kotschach 306.000 šil., sklenil za kmetijsko šolo v Podravljah prispevek zbornice v višini 50.000 šil.; da bi zbornica z ozirom na to, da sama ne vrši izobraževalne in pospeševalne službe v slovenskem jeziku, dodelila iz sredstev, ki so ji na razpolago (in ki niso malenkostna), odgovarjajoče zneske slovenskim organizacijam, ki to službo med slovenskim ljudstvom vršijo; da bi občni zbor odobril štipendije gojencem kmetijske šole v Podravljah in da bi se sestavila komisija strokovnjakov, ki bi preverila, če za popravo hiše v Museumgasse uporabljeni zneski tudi res odgovarjajo izvršenim gradbenim delom. Dočim je prezident Gruber dal vse druge konkretne predloge takoj na glasovanje, je te predloge prešel z odgovorom, da bodo o njih najprej sklepali »strokovni odbori« zbornice. To zadržanje je samo zadnje v verigi primerov dvojne mere v zbornici in zadnji primer kršenja prisege, da bodo vsi zbornični funkcionarji spoštovali načelo »Enake pravice za vsakogar«. Slovenska kmečka zveza in njena zbornična svetnika so se pravice stavljanja predlogov in vprašanj v teh dveh letih temeljito poslužili. Na vsakem občnem zboru in na vsaki seji sta stavljala vprašanja in predloge v gospodarsko korist kmečkega ljudstva. Kljub temu, da je treba po poslovniku na vprašanja odgovoriti in kljub (Nadaljevanje na 2. strani) čih sodeželanih enakopravne Korošce. Odklanjamo vsako narodno sovraštvo in obsojamo neodgovorno gonjo zaslepljenih šovinističnih elementov, ki škodujejo domovini in ogrožajo notranji mir, katerega potrebujemo za uspešno gospodarsko napredovanje naših občin. Šovinistična gonja ne more koristiti domovini, pomagati nam ne morejo nacionalistične fraze, marveč le vztrajno delo in duh resničnega prijateljstva med narodu Nobenemu nacionalističnemu prenapetežu ne glede na to, katere stranke ali narodnosti da je, ne pustimo, da bi našo težko preizkušeno domovino spravljal v nesrečo. Potrebujemo narodni mir, ki je podlaga nadaljnje izgradnje v vseh delih naše dežele. Koncentracija reakcionarnih šovinističnih sil zahteva na drugi strani koncentracijo naprednih demokratičnih sil Enakopravnost in kmetijska zbornica Deželni glavar VVedenig proti gonji šovinistov Ali je to sodnijska neodvisnost? Celovški prizivni senat ponovno oprostil urednika „Kleine Zeitung” zaradi dozdevne bolezni Da bi morebitna odgovornost za prečudne razsodbe celovškega prizivnega senata pozneje ne padla na enega samega in da bi dva sodnika v isti stvari prišla do istega, za ljudi zdrave pameti nerazumljivega zaključka, so za prizivno obravnavo proti »Kleine Zeitung« v zadevi Ignaca Oraša določili drugega predsednika senata, kot je bil pri obravnavi v zadevi Andreja Sienčnika. Omenjena prizivna obravnava je bila v četrtek minulega tedna pred tričlanskim senatom, ki mu je tokrat predsedoval višji deželno-sodnijski svetnik dr. Jaklin. 2e v začetku obravnave je bilo- očitno in ni preostajal več noben dvom o tem, da se bo pravdorek prav tako kot v prvi prizivni obravnavi decembra meseca glasil na oprostitev odgovornega urednika »Kleine Zeitung« Franca Genserja. Še posebno je bilo to očitno, ko je predsednik senata med čitanjem izvlečkov iz pismenega priziva obtoženčevega branilca dr. Rittlerja dal prebrati najpredrznejše in naj-gnusnejše odstavke v tem prizivu, ki govore, češ da so nekdanja blatenja v »Kleine Zeitung« tožitelju — jugoslovanskemu državljanu Igu Orašu, češ da je morilec itd. — lahko le koristila, ker da. so le podčrtavala njegovo zvestobo sedanjemu jugoslovanskemu režimu, ne da bi zaradi tega zavrnil predrznega zagovornika. Prav tako je predsednik senata vmes vedno spet z vsem prepričanjem zagotavljal, da bo prizivne »dokaze« itak še podkrepil branilec dr. Rittler ustmeno. Če tako zadržanje še ni bilo dovolj očitno, pa je moral pri zaslišanju prič sleherni res nepristranski opazovalec na obravnavi videti, kam pes taco moli. Saj se nihče ni zmenil, da so iste priče na prvi prizivni obravnavi, na katero se je potem pri pravdoreku senat skliceval, proti »Kleine Zeitung« deloma drugače izpovedovale. Tudi za protislovja v izpovedih prič, ki so tokrat prav tako prišla do izraza kot na prvi prizivni obravnavi, se nihče ni zmenil. Polovica prizivnega zagovora obtoženčevega branilca dr. Rittlerja je bila v tem, da se je skliceval na svoječasno oprostitev obtoženca po drugem prizivnem senatu in da je sodišče venomer opozarjal na tozadevni pravdorek. Nekoliko smeha med poslušalci obravnave pa je izzvala njegova trditev, da je Genserjeva bolezen tokrat še bolj prišla do izraza kot na prvi obravnavi. Povsem torej izgleda, da postaja Genserjeva bolezen sedaj, pol leta po objavi klevetniške »krvave meje«, od procesa do procesa hujša. V posebno luč je »rešilno« bolezen, okoli katere se sedaj suče vsa zadeva, postavil zastopnik tožitelja dr. Reindl, v zastopstvu dr. Sterna, ko je ugotovil in za svojo ugotovitev ponudil sodišču tudi dokaz, da niti ni šlo za kako nevarnejšo bolezen, ampak za čisto navadnega, morda malo hujšega mačka po predhodnem pijančevanju v zvezi s tiskovno konferen- co za Koroški velesejem, ki je bila prav na predvečer Genserjevega živčnega napada. Sicer pa je tožiteljev zastopnik ponovno pokazal na gorostasno protislovje med prvotno ponudbo dokaza resnice vseh klevet »Kleine Zeitung« in med izbegava-njem s sedanjim dokazovanjem bolezni, ko je dokaz resnice pred okrajnim sodiščem klavrno propadel in sta bila »težko bolani« odgovorni urednik in z njim vred »Kleine Zeitung« obsojena na občutno kazen. Razen tega pa je, dokazoval, da taka ogromna časopisna zadeva, kakršna je bila serija klevetniških in zločinskih člankov o »krvavi meji« po vseh novinarskih običajih ne nastane in ne more nastati v uredništvu zadnji dan pred objavo, marveč je morala biti dobro premišljena in na dolgo roko pripravljena, v predmetnem slučaju torej nujno že tedaj, ko o Genser-jevi bolezni še ni bilo ne duha ne sluha. Ko je po kratkem posvetovanju prizivni senat razglasil svojo sodbo — oprostitev odgovornega urednika »Kleine Zeitung« Genserja zaradi neodgovornosti vsled težke bolezni — in jo utemeljeval z vsemi argumenti obtoženčevega branilca, ne da bi se vsaj dotaknil tudi katerega koli argumenta tožiteljevega zastopnika, in ko se je pri svojem utemeljevanju skliceval — prav tako kot branilec — na enako razsodbo drugega senata pred njim, je moral marsikdo podvomiti v običajno razlago pojma sodnijske neodvisnosti. Pa nič zato, Genser je bil oproščen odgovornosti zgolj zaradi pred sodiščem dokazane svoje bolezni, prvotna njegova obsodba in obsodba zločinskega pisarjenja »Kleine Zeitung«, ki jo je izreklo svojčas okrajno sodišče, s tem prav nič ni zgubila veljave. Še so odprta pota, po katerih si bodo klevetani slovenski partizani in pošteni ljudje priborili svojo pravico. Že zadnjič smo zapisali, da proces, čeprav po tem pravdoreku v zadnji instanci že pravno-veljaven, še ni zaključen, temveč se bodo s tem edinstvenim pojmovanjem pravice in razlaganjem zakonov bavili še generalna prokuratura za zaščito zakonov na Dunaju, civilna sodišča, državno pravdni-štvo in mednarodne pravne ustanove. Ponovno lahko zapišemo, da zadnji prav-derek še ni izgovorjen! Letošnji partizanski zbor bo na Štajerskem Letos v septembru bodo priredili na Štajerskem velik partizanski tabor v proslavo enot IV. operativne cone in prihoda XIV. divizije. Kraj proslave še ni točno določen, kaže pa, da se bodo odločili za Žalec ali pa za Šmartno ob Paki, kjer se je narodnoosvobodilna misel že leta 1941 močno razširila in se kmalu razrasla v vseljudski odpor proti nemškemu okupatorju. Po obsegu in udeležbi letošnji partizanski zbor na Štajerskem ne bo nič zaostajal za lanskim na Okroglici in predlanskim v Dolenjskih Toplicah. Bele ovce — črni ovni V Mohorjevi hiši v Celovcu se že dalj časa godijo zelo nečedne stvari, o katerih že govori vsa javnost, le Tednik, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da jih zabeleži v svoji Kroniki, k vsemu previdno molči. Nekaj te smrdljive gnilobe se je pred nedavnim razgalilo celo pred sodiščem v Celovcu. V tiskarni celovške družbe sv. Mohorja je blagajnik že večkrat opazil da nekdo krade denar. Morali so poklicati policijo, ki je spretno nastavila past. Tat se je ujel, in sicer emigrant Poldek Ovsenik, nakar ga je policija aretirala, sodišče pa obsodilo na štiri mesece zapora pogojno na 3 leta. Mohorjeva hiša je znano* zbirališče različnih pobeglic, emigrantov in belogardistov. Tudi Poldek je našel pri njih zatočišče, ko se ni hotel več vrniti v svojo domovino, kjer ne vedo povedati o njem nič kaj dobrega. Mohorjani so ga sprejeli v svojo knjigoveznico in mu dali stanovanje v Mohorjevi hiši; govori se, da se je posebno dr. Tischler zavzel in potrudil zanj. Zlasti dobrodošel jim je bil Poldek pri emigrantski »celovški igralski družini«, kjer so mu najraje dodeljevali najbolj pobožne vloge. V božični slikovni prilogi Tednika so ga imeli naslikanega celo v duhovniški obleki. Zelo obrajtal ga je tudi belogardistični kaplan Vinko* Zaletel in ga uporabljal v »farni mladini« v Št. Jakobu kot enega izmed glavnih igralcev. Menda v Mohorjevi hiši sedaj vse skupaj nekoliko glava boli, ko se je javno izkazalo, da so bele ovce lahko tudi — črni ovni. Pravijo, da je ta dogodiv- ščina še posebno prizadela očetovski ponos gospoda profesorja Tischlerja, čigar hčerko Greti so pogosto videli v družbi s kradljivim kavalirjem. Res, malo nerodna stvar za človeka, ki mu je toliko za osebno čast, — sicer pa tudi za denar, ki ne smrdi (50.000 šil.?!). Škoda da je postal Tednik zadnje čase tako redkobeseden. Marsikaj bi lahko povedal in objasnil svojim bralcem. Vse bi zanimalo, zakaj ing. Muri ne sedi več v uredništvu Kronike in kako je prišel do bogate dediščine — do Pristovnikovega posestva v Kortah; zakaj se Tischler jev Tednik in Vinko Zvvitterjeva Vera in dom medsebojno napadata; zakaj ima Tednik pri Mohorjevi toliko dolga, čeprav stalno trdi, da je edini list, ki se sam vzdržuje z /naročnino* in inserati; zakaj so izpodrinili dr. Hornbocka iz uredništva Nedelje in mu odvzeli nedeljsko pridigo v celovškem radiu; zakaj se posvetni in maziljeni g.ospodje grizejo med sabo in se prerivajo za stolčke; zakaj še to in ono in marsikaj, kar pač vse kaže, da je v OVP-jevski podružnici v Molorjevi hiši bore malo krščanstva in da so gospodje, ki se kažejo na zunaj kot bele ovce — dejansko le črni ovni. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Jordanom Lani so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med FLR Jugoslavijo in Jordanom, na podlagi katerega so pred kratkim podpisali tudi prvi trgovinski sporazum med obema državama. Značilno je, da je ta sporazum prva tovrstna pogodba, ki jo je Jordan sploh sklenil s kakšno deželo izven skupnosti evropskih držav. Sploh je v Jordanu mnogo zanimanja za Jugoslavijo, o čemer priča tudi izjava predsednika jordanske vlade Fauza paše el Mulkija, ki je dejal dopisniku beograj ske »Borbe«, kateri ga je obiskal v glavnem mestu Amanu, da upa, »da se bodo prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Jordanom razvijali tudi v prihodnjosti. Pripravljenost jordanske vlade, ki je izražena v želji, da bi bili trgovinski razgovori z Jugoslavijo uspešno zaključeni, je očiten dokaz njegove težnje za nadaljnjim razvojem prijateljskih odnosov med dvema državama.« Nova trgovinska pogodba z Zapadno Nemčijo V januarju ponovno* začeta trgovinska pogajanja na Dunaju med Avstrijo in Zapadno Nemčijo so bila v ponedeljek preteklega tedna zaključena z novim trgovinskim in plačilnim dogovorom. Novi trgovinski dogovor vsebuje okvirne določbe za dosedanji gospodarski promet in nove kbntingentne liste ter je prilagojen stanju dosedanje liberalizacije obeh držav. Plačilni dogovor predvideva olajšave v medsebojnem plačilnem prometu. * Skupna proizvodnja rjavega premoga je znašala v Avstriji v tretjem četrtletju 1953 1,344.600 ton. V primeri s proizvodnjo v istem času 1952 se je dvignila za skoraj 100.000 ton. Enakopravnost in kmetijska zbornica (Nadaljevanje s 1. strani) zagotovilom, da »bo predlog obravnaval pristojni, strokovni odbor«’, pa trojica Gruber - Maierhofer - Kaufmann na vprašanja ni dala odgovorov in prav tako tudi ni poskrbela da bi prišli ti predlogi do obravnavanja. Tako še vedno ne ve- FILIPINI — »neodvisno” otočje v ameriških rokah Filipini ali v njihovem uradnem jeziku »Republica ag Filipinas« so zaradi svojega položaja na Pacifiku vredni vse pozornosti. Odkriti so bili 1521. leta (Magelan), osvojili pa so jih Španci leta 1565, a leta 1899 jih je Španija odstopila Združenim državam Amerike za vsoto 20 milijonov dolarjev. Do leta 1946, ko je bila ustanovljena republika, so spadali izključno v ameriško domeno. Leta 1947 pa so podpisali z Združenimi državami pogodbo, s katero so si ZDA zagotovile vpliv nad Filipini za dobo 99 let. Filipinci imajo ustavo iz 1937. leta, dasi je bila od takrat že dvakrat spremenjena oz. dopolnjena. Po ustavi imajo volilno pravico vsi moški in ženske, ki so dopolnili 21. leto in ki so pismeni. Predsednika volijo, kakor pri nas, za dobo štirih let. Po ustavi so pri-rodna bogastva dežele last republike, ki se ne morejo odtujiti. Maksimalna površina zemlje v zasebni lastnini je 2.500 akrov. Filipmsko otočje je dokaj intenzivno obdelano in razmeroma gosto obljudeno. Na 296.000 km2 živi 17 milijonov prebivalcev, kar pomeni na 1 km2 okoli 57 ljudi. Sestav prebivalstva z ozirom na narodnost je dokaj pisan; tu so predvsem tako imenovani Bisajci (4 milijone), Taga- logi (2 milijona), Ilokanci (1 milijon) ter poleg drugih narodov, ki pripadajo k filipinskim Malajcem, (okoli 12 milijonov) še nekaj ostankov Japoncev in Američanov. V gospodarstvu je v ospredju gojenje kokosove palme v okviru plantaž, nadalje pšenice, riža, banan, tobaka, kakava in sladkornega trsa. Industrija je vzlic ležiščem petroleja in premoga omejena zaenkrat samo na predelavo agrarnih proizvodov. Zadovoljivo pa je razširjena domača obrt, katere proizvodi so v glavnem najrazličnejša slamnata pokrivala. Čeprav so Filipini neodvisna država že od 1947. leta, je vendar ostal vpliv Združenih držav Amerike na tej otoški državi približno isti kot pred proglasom neodvisnosti. Izgleda, da so Filipini povsem lastnina Amerike, saj je v rokah Filipincev le pičla desetina vsega narodnega bogastva in proizvajalnih sredstev. Ostala bogastva, v kolikor niso čista lastnina Ame-rikancev, odpadejo na tako imenovani mešani kapital, ki mu Filipinci dajejo firmo, Američani na sredstva . Pri zadnjih volitvah je zmagal Mah-saysav, voditelj nove nacionalistične stranke, ki je bila formirana po zgledu Čankajškove nacionalne stranke. Njegov nasprotnik je bil general Quirin, predsednik liberalne stranke. V bistvu pa se program obeh teh strank posebno v vprašanjih notranje in zunanje politike le malo razlikuje. Obema socialna gibanja niso povšeči in oba sta vneta pristaša tako imenovane privatne iniciative. Prav tako se oba tesno naslanjata na Združene države. Quirina so podpirali veleposestniki, velekapitalisti in učinkovit aparat liberalne stranke, ki je bila prej na oblasti. Mahsay-say pa se bolj naslanja na nekakšno »združeno opozicijo« bivših nasprotnikov, predvsem izobražencev, male buržoazije in sindikatov. Mahsaysayevo zmago so ameriški listi proslavili kot dokaz, da Filipinci mislijo »s svojo glavo« ter z njegovo zmago zatrjujejo tudi, da so volitve potekale v polnem redu in miru, dasi je prišlo med volitvami do oboroženih spopadov, ki so se in se občasno še sedaj po volitvah nadaljujejo. Vse kaže, da se tudi na Filipinih eksperiment ZDA ob prenašanju ameriške demokracije na azijska tla ni posebno izkazal. Mahsaysay je morda še bolj ameriški kot Quirin, toda do prave demokracije je v obeh primerih še zelo daleč. To najbolj občuti ljudstvo. mo, kaj je s predlogom, da dobi poleg nemške zadružne zveze tudi Zveza slovenskih zadrug v občnem zboru svojega zastopnika, kakor tudi ne vemo*, kaj je s predlogom, da se črta iz zakona o zbornici odstavek »Uradni jezik je nemščina«, ki je protiustaven. Gospodje tudi ne povedo, kdaj bodo kmetje jezikovno mešanega ozemlja dobili slovensko prilogo k zborničnemu glasilu, ki je že bila soglasno odobrena. Predolgo bi bilo, če bi hoteli našteti še vse primere. Toda kakor pri teh tako spoznamo tudi pri ostalih, da je za našo* skrb za rešitev perečih agrarno-političnih problemov naših, s tem pa tudi vseh delovnih kmetov na Koroškem večina gospodov v zbornici gluha. Pričo takega zadržanja sta slovenska zbornična svetnika upravičeno glasovala proti proračunu. Pri tem je pa treba ugotoviti, da so nekateri zbornični svetniki po končanem zasedanju odobrili to jasno in načelno pravilno stališče. Na zadnjem občnem zboru smo — tako je vsaj završalo — dregnili v osje gnezdo. Rdeče zaripli ing. Maierhofer in drugi eksponenti »obrambnega odbora« in iniciatorji skupnih skrajno reakcionarnih OVP-VDU-list pri občinskih volitvah so nad tem »nezaslišanim zadržanjem slovenskih zastopnikov« zahrumeli. Toda njihova nadutost ne bo prekričala dejstva, da je zbornica po večini predstavnikov »še vedno prehranjevalni urad za nekatere na račun kmečkega ljudstva«, kakor je to zelo posrečeno nedavno dejal eden naših kmetov. Toda pravičnost, enakopravnost in prava demokracija sta tudi na -pohodu v Kmetijsko zbornico in stari zakrkneži ji poti ne bodo mogli zastaviti. % Dokumenti govore... (3 Nadaljevanje) * O raz n 3 rod o va I n e m stremljenju tržaškega škofa Santina 3. Ta zelo star običaj ni bil uveden v župnije, ki tvorijo del reške škofije, v katerih „zloraba“ izvira direktno iz staroslovanske liturgije, ki je bila stoletja legalno v veljavi (po rimskem obredu, toda celotno v staroslovanskem jeziku) na vsem ozemlju sedanje reške škofije na osnovi posebnega pooblastila s strani „Sommi Pontefici“. Zgodovinsko dejstvo, da je bila tudi vsa sv. maša opravljena v staroslovanskem jeziku na vsem ozemlju naše škofije že dolga stoletja, je bilo na nepobitni način dokazano s široko zgodovinsko dokumentacijo, ki je obsegala stotine dokumentov, citiranih v spomenici, ki je bila predložena 1<9*10. leta s strani duhovništva in ljudstva škofij Trst—Koper in Parenzo—Pula njegovi svetosti papežu Piju X. (memorial in iskrena prošnja za slovanski jezik v škofijah Trst— Koper, Parenzo—Pula leta 1910). Ako ga sv. kongregacija želi, si podpisani dovoljujejo poslati kopijo omenjenega memoriala in priložiti nove dokazne dokumente. Tekom 19. stoletja se je v cerkvah omenjenih škofij namesto staroslovanskega jezika pričelo uvajati v liturgijo latinski jezik in to zaradi pomanjkanja staroslovanskih liturgičnih knjig in zaradi pomanjkanja duhovnikov, ki bi ta jezik poznali; končno so bili, odkar je avstrijska oblast leta 4861. prepovedala poučevanje staroslovanskega jezika v centralnem teološkem seminTsču v Gorici, duhovniki podučeni v staroslovanskem jeziku vedno bolj redki. Da ne bi vznemirjale ljudstva, kateremu so bili stari privilegiji dragoceno duhovno bogastvo, so duhovne oblasti odredile, da je v hrvaških župnijah (dodeljenih pozneje 1925. leta reški škofiji) duhovnik pri sv. maši in splošno pri liturgičnih opravilih moral peti ali čitati v staroslovanskem jeziku vse dele (sv. maše — op. uredi.), ki se čitajo na glas. Torej nam tudi zgodovinski razvoj jasno kaže, da omenjena navada ni „zloraba“, temveč pravica. — — — 4. Tudi dekret sv. obredne kongregacije z dne 18. 12. 1906 dovoljuje v previ-legiranih škofijah pri petih mašah petje pisma in evangelija v hrvatskem jeziku pod pogojem, da se pismo in evangelij najprej pojeta v latinščini in nato t' hrvaščini — — — — — — Jasno je, da se odlok mons. Santina nahaja v vidnem nasprotju s to odredbo dekreta sv. obredne kongregacije, kajti škof namerava prepovedati in je že prepovedal ne samo petje vseh petih delov sv. maše v staroslovanščini, ampak hoče odpraviti tudi petje pisma in evangelija v hrvaščini. Ko je bil 1906. leta objavljen ta dekret sv. obredne kongregacije, so se med istrskim slovanskim ljudstvom dvignili živahni in neprestani proteti proti novi odredbi, ki določa petje pisma in evangelija v hrvaščini šele za petjem teh delov v latinščini. Toliko bolj globoko bo ogorčenje vernih Slovanov reške škofije, če se bo izvedel dekret mons. Santina, s katerim bo ljudstvo prikrajšano zadnjih ostankov starih privilegijev, izdanih od sv. kongregacije po volji Sv. očeta. 5. Z dekretom z dne 18. 2. 1906 je sv. obredna kongregacija dovolila uporabo „Rituale Romano“ (rimski obrednik — op. ured.) v modernem hrvaškem prevodu za vse cerkve, ki uživajo privilegij staroslovanskega jezika in tudi za tiste, v katerih se pojejo v tem jeziku samo nekateri deli sv. maše----------- 6. Okrožnica prevzv. reškega škofa namerava prepovedati slovensko petje pri evharističnih procesijah, slovensko petje pri evharističnih opravilih, vprašanja, ki se $t avl ja jo v slovenščini botrom pri krstu itd.------ t— — — Užaljeni zaradi takega nepravičnega preganjanja njihovega jezika, so mnogi verniki zapustili cerkev in javno obtožujejo cerkvene oblasti, da aktivno sodelujejo pri nečastnih dejanjih poganskega nacionalizma. Zato prosimo prevzv. sv. obredno kongregacijo, da bi se usmilila toliko tisoč nesmrtnih duš in da bi izvolila poslati prevzv. reškemu škofu nalog, da dovoli in uvede v vse župnije, kjer prebivajo slovanski katoliki in posebno na Reko, Volovsko in Opatijo v pridige in druge verske obrede, ki niso strogo liturgični, uporabo slovenščine oz. hrvaščine--------- — V zvezi s podeljevanjem sv. krsta sporočamo, da vsebujeta „Rituale Romano“ v slovenskem in hrvatskem prevodu kot tudi „Liber precum“ v slovenskem prevodu, objavljenem od preč. škofov iz Gorice in Trsta, v 1932. letu, molitve botrov in vprašanja, stavljena s strani duhovnikov botrom, v hrvaščini in sloven- v v • scim---------- 7. Končno podpisani obračamo pozornost sv. obredne kongregacije in s tem sv. Stolice na dejstvo, da ni nikoli tako kot danes neprimeren čas za odpravo starih privilegijev z ozirom na jezikovne navade v duhovnem življenju v naši pokrajini -----— Mnogi bi se oddaljili od sv. Cerkve, mnogi drugi bi čakali ugodnejše politične trenutke, na svobodnejši režim, da bi lahko zapustili sv. katoliško cerkev in sprejeli nato pravoslavno (kjer bodo našli njihov materinski jezik kot uradni jezik v vseh opravilih) kot je to naredilo že stotine naših emigrantov — Reka, 15. 11. 1934 Vdani v srcu Gospodovem. Slovenski duhovniki niso skrivali storjenega koraka pred škofom in škof Sari-tin se je zelo' bal, da bi omenjena spomenica lahko nasprotovala njegovim načrtom. Zaradi tega je opozoril vse prijatelje v Rimu, naj mu spo-roče, kako- poteka zadeva s spomenico1. Tako mu je neki »Giuseppe« iz sekretariata, ki je bil verjetno monsig. Giuseppe Delton takrat pri „Athenaeum Antonianum de Urbe Via Merulana 124 Rim, 18. 2. 1935 državnem sekretariatu, dal vedeti v pismu z dne 12. 2. 1935, da mu o zadevi še ni ničesar znanega. Značilna so nato pojasnjevanja v zvezi s spomenico, ki jih je dal P. Vellico iz »Athenaeum Antonianum de Urbe«. V pismu z dne 18. 2. 1935 je rjamreč sporočil škofu Santinu naslednje: Prečastita ekscelenca! Pravkar sem bil pri sv. kongregaciji in sem govoril z monsig. Dantejem. Pritožba obstoja in kakor sem lahko razumel, so zelo vznemirjeni zaradi nje, toda dali bodo odgovor. Vse je že pripravljeno in ni potrebno drugega kot izdati odločbo. Jasno, da mi zaradi tajnosti monsig. Dante ni povedal, kaj je bilo sklenjeno, toda obljubil mi je, da bo pospešil odgovor. Prosil bom Gospoda, da bi se vse v miru končalo. Z voščilom vsega najboljšega Vaši ekscelenci in vse spoštovanje Vaši družini poljubljam sv. prstan, proseč bratskega blagoslova. Vaši ekscelenci vdani M. Vellico. Toda po preteku petih dni oz. v pismu ured.) zanika v prejšnjem pismu podano z dne 23. 2. 1935 on (M. Vellico op. novied in sporoča škofu Santinu: „Athenaeum Antonianum de Urbe , Via Merulana 124 Rim, 21. 2. 1935 , Prečastita ekscelenca! Monsig. Henriko Dante me je poklical to jutro na sv. kongregacijo in mi povedal, da po skrbni preiskavi ni našel nobene pritožbe Vaših duhovnikov glede na to, kar Vi pravite 15. t. m. Obstoja torej ena od dveh možnosti, ali Vasi duhovniki lažejo ali pa so se zatekli h kakšni drugi rimski oblasti, ki spomenice še ni predala po običaju sv. obredni kongregaciji,ki je edino merodajna tudi glede dekreta, izdanega maja preteklega leta. Potrebno je torej, da Vaša ekscelenca previdno razčisti vso stvar, da ne bi bil spretno prevaran in potegnjen za nos. . Toliko sem hotel sporočiti, da se bo Vaša ekscelenca vedela ravnati. Pritožb na obredno kongregacijo ni. Blagoslovite me, medtem ko Vam poljubljam sv. prstan Prevzv. Ekscelenci (Dalje prihodnjič) vdani Vellico. Dr. Mirko Rupel: 13 SLOVENSKI JEZIK Podpičje Podpičje je ločilo med vejico in piko: krepkejše je kakor vejica, šibkejše od pike. Tu je nekaj zgledov: Molek je trkal in trkal; naposled so se vrata odprla in prikazala se je ženska. — Nekoliko dni sta se dobro imela; bil jima je kratek čas. Stavki za podpičjem so miselno neposredno navezani na stavke pred podpičjem, a ne tako tesno, da bi mogli postaviti vejico; pika bi jih pa miselno preveč raztrgala. Zato uporabljamo vmesno ločilo- — podpičje. Dvopičje Dvopičje stavimo pred naštevanje ali razlaganje, n. pr.: Imel je tri hčere: Ivanko, Micko in Anko. Ivan je kakor veter: ne bo zamudil, kar je obljubil. V teh primerih pišemo za dvopičjem z malo začetnico. Dvopičje stoji tudi pred premim (dobesednim) govorom, n. pr.: Neznanec je vprašal: ,,Ali je oče doma?“ Ženska je odgovorila: „Ne, mislim pa, da kmalu pride." V teh primerih pišemo za dvopičjem z veliko začetnico. Pomišljaj Pomišljaj loči vrinjeni stavek od celotnega stavka, močneje poudarja nasprotje, razlaga besedo (misel) z nenadno drugo mislijo, dodaja misli razlago z okrajšano primero in nakazuje neizrečeno misel. Za teh 5 pravil naj navedem 5 zgledov: S prijateljem — tudi jaz imam prijatelje — sva šla počasi po drevoredu. Jezik lepo govori — prazno je tvoje srce. Prijatelj — to je beseda vseh besed. Tmeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast. Takoj tiho, če ne — ! Vezaj Z vezajem vežemo- dve besedi, če sta tesno povezani: proga Ljubljana-Trst, francosko-slovenski slovar, pogledal ga je prezirljivo-ponosno. TL vezajem vežemo členico le z zaimki in prislovi, kadar stoji pred njimi: le-ta, le-tcga, le-oni, le-tu, le-sem itd. (toda: tale, tegale, tule ...). Narekovanj Narekovaj zaznamuje premi ali dobesedni govor. Primerjaj naslednje tri stavke: Gospodinja je vprašala: „Dekleta, ali ste požele?“ „Dekleta," je vprašala gospodinja, „ali ste poželel" „Dekleta, ali ste poželef" je vprašala gospodinja. Narekovaj nam rabi tudi, da posebej označujemo besede kot naslove ali jim dajemo prav določen pomen. Zgledi: »Partizanka« je priplula zgodaj zjutraj v pristanišče. Kdo ne pozna Prešernovega »Krsta, pri Savici«! Divji petelin jame »skrtati«, potem »poči« in »prevr-že« in nazadnje »zabrusi«, pravijo lovci. Pri naslovih pa raba narekovaja ni nujna; zato bi lahko napisali: Kdo ne pozna Prešernovega Krsta pri Savici! Razzlogovanje Besede delimo na zloge tako, da jemljemo k naslednjem zlogu: 1. soglasnik med samoglasnikoma: pi-sa-ti, Ce-lo-vec, ma-te-rin; 2. soglasniško skupino, ki more začenjati besedo: sli-ska, rc-kla, ko-ro-ški, do-bro, i-skra; skupine sk, ki, šk, br, skr lahko začenjajo besede n. zr. skop, klic, škoda, brat, skrit, zato jih ne delimo; 3. tisti del soglasniške skupine, ki more začenjati besedo: ov-ca, slovstvo, moj-ster, ljudstvo, bol-ha; v besedi ovca ne moremo deliti o-vca, ker se s skupino vc ne začenja nobena beseda; zato moramo v pustiti prvemu zlogu: ov-ca; podobno slovstvo, ker se s skupino vstv ne začenja nobena beseda itd. Zapomnimo si še, da črk lj in nj nikoli ne delimo (po-lje, z.na-nje) in da zlogujemo zložene besede po njih sestavinah; tako delimo pred-la-ga-ti, dasi bi po zgornjih pravilih morali deliti pre-dla-ga-ti, ker se zavedamo, da je beseda nastala iz pred-lagati. Podobno še: brez-u-men (ne: bre-zu-men), iz-bra-ti (ne: i-zbra-ti), od-lo-ži-ti (ne: o-dlo-ži-ti) itd. Besede Besedni ustroj Če si pobliže pogledamo besede dati, dam, daš, dajte, dar, daritev, davek, izdaja, kmalu uganemo, da imajo nekaj skupnega — glasovno skupino da. Ker so iz tega da kakor iz korena zrasli poganjki, govorimo v slovnici o besednem korenu. Osnovni pomen korenu da je »dajanje« v tej ali oni obliki. Koren se lahko kaže v različnih oblikah, kakor nam kaže primerjava naslednjih besed: tek-el — tok; po-greb — grob; lij-cm — loj; na-pij-e — na-poj — na-paj-ati; berem — z-bor — br-ati — iz-bir-a. Tisti »poganjki«, ki so zrasli iz korena, se imenujejo pripone, pač zato, ker jih »oiueluadud« korenu. S priponami izvajamo ali izpeljujemo nove besede: da — dar — darilo — darilce — daritelj — daritev — darovalec — darovati — darovit — darovitnost — darežljiv — darežlji-vost. Besede, ki jih izvajamo iz korena s priponami, imenujemo izvedenke. Lahko pa še na drug način delamo besede. Ni težko uganiti, da so besede kažipot, radodaren, seveda nastale iz kaž.i-\-pot, rado+daren, se Pve + da, da so torej sestavljene iz dveh ali več besed. Pravimo jim sestavljenke. Še na tretji način lahko dobimo nove besede. Če rečemo brez-mejen, do-končati, med-naroden, pred-lanski, prignati, s-hod, vidimo, da so te besede zložene s predlogi. Ti predlogi (brez, do, med, pred) se rabijo tudi sami zase, nekateri pa se rabijo samo v zložitvi: pra-babica, preučiti, vz-hajati. Te in one imenujemo predpone, a besedam, zloženim s predponami, pravimo zloženke. (Se nadaljuje) a..'. . . I-V'1 Vse naše sile proti združeni reakeiji v Bilčovsu MiCTiramnraiK Petek, 5. rrarec: Evzebij Sobota, 6. marec: Perp. in Fel. Nedelja, 7. marec: Tomaž Akv. Ponedeljek, 8. marec: Janez od B. Torek, 9. rrarec: Frančiška R. Sreda, 10. marec: 40 mučencev Četrtek, 1,1. marec: Sofronij. SPOMINSKI DNEVI 5. 3. 1907 V Franciji izvedena ločitev cerkve od države. 6. 3. 1836 Rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah pesnik in pisatelj Josip Stritar. 7. 3. 1891 Umrl na Dunaju Franc Miklošič, eden največjih slovenskih filologov — 1936 Nemške čete so zasedle demilitarizirano Porenje in s tem prekršile versajsko mirovno pogodbo — fašizem je začel s pohodom. 8. 3. 1906 Prve volitve v rusko dumo — 1910 Na mednarodni konferenci socialistk je bil na predlog Klare Zetkin razglašen 8. marec kot praznik naprednih žena — 1937 Umrl na Okroglem pri Kranju v 93 letu starosti prof. Tomo Zupan, prešernoslovec in mecen univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter ustanovitelj šolske družbe sv. Cirila in Metoda. 9. 3. 1848 Revolucija na Dunaju — 1944 Borci zapadnokoroškega odreda vdrli v Sveče — 1945 Bombardiranje Ljubljane. Pri tem je bila poškodovana tobačna tovarna in vil-ska četrt na Mirju. 10. 3. 1872 Umrl italijanski revolucionar Giu- seppe Mazzini, začetnik uporniškega gibanja v Italiji. 11. 3. 1917 Začetek revolucije v Rusiji. Petro- grajski komite RSDRP-b je izdal poziv za sestavo prve revolucionarne vlade. Vovbre Pred novim letom sta se izvedli pri nas dve spremembi posestev. Prodano je bilo veliko Robanovo posestvo, ki obsega 97 ha, od teh 17 ha gozda, ostalo pa obdelovalne zemlje. Posestvo je bilo prodano z vsem živim in mrtvim inventarjem, medtem 60 glav govedine. Posestvo je moderno urejeno. Kupna cena je bila primeroma zelo nizka in sicer je šlo posestvo za 110 tisoč švicarskih frankov, kar odgovarja nekako* vsoti 800.000 šilingov. Kupec je iz Solnograda. Takoj je prodal konje, češ da niso več rentabilni. Zemljišče bo obdeloval s tehničnimi pripomočki z motorno silo, delavce pa bo plačeval po delovnih urah brez hrane. Približno isti čas je kupil p. d. Polčnik iz Rut Potočnikovo kmetijo, ki obsega 13 ha obdelovalne zemlje. To posestvo je kupil za ceno 280.000 šilingov in sicer brez inventarja. Ker ima les primerno visoko ceno, je kupec prodal v strmini nekaj lesa in je posestvo z lahkoto plačal. V primeri s Robanovo farmo je Polčnikova kmetija zelo draga. Res je, da manjšo kmetijo lahko obdelujejo družinski člani, dočim je večje posestvo navezano na drage tuje delovne sile, ki so tudi težko za dobiti. Kotmara ves Nedavno sta umrli dve stari korenini iz naše okolice. K zadnjemu počitku smo zanesli Janeza Perkonika, star., p. d. Ko-rata v Kotmari vesi. Dosegel je starost blizu 80 let. Dolga leta je bil član naše požarne brambe. Materi zemlji smo izročili tudi Janeza Golserja, p. d. Poškovega Hanza na Plešivcu. Tudi pokojni Golser je dosegel starost okoli 80 let in je bil prav tako zaslužen član požarne brambe. Za svoje 40-letno sodelovanje pri požarni brambi je bil pred kratkim odlikovan. Naj bo našima starima dobrima znancema domača zemlja lahka! — V nedeljo so priredili naši mladinci v svojem krogu slalom v smučanju in sicer so štartali iz Plešivca v Kotmaro ves. Prvi je prispel na cilj Janez Stosir v času 4,15, drugi je bil Filip Koban s časom 5,25, tretji Čare Karel, ki je prismučal v času 5,35-. Nadaljnji so sledili. Zal samo, da se je pri teku ponesrečil naš 17-letni Albin Lesjak. Zaletel sc je v neko. drevo ter si je zlomil nogo v zgornjem gležnju. Želimo mu skor rajšnje okrevanje, v ostalem pa gojimo željov da bi-tudi pri nas v Kotmari vesi • čimprej ustanovili športno društvo. Bilčovs. — Kakor drugod so se tudi pri nas združili za občinske volitve pod isto firmo vsi tisti,ki jim dejansko ni za mirno sožitje na vasi in v občini. Združili so se pod svojo »Heimatliste«, da nastopijo enotno vsi, ki so proti enakopravnosti slovenskega jezika, proti pravicam zavednih koroških Slovencev sploh. O tem smo se še posebno lahko prepričali preteklo nedeljo, ko je neki posebno iz dobe od 1938 do 1945 znani gospod skušal prepričevati socialističnega mandatarja, ki se je po zborovanju še nekaj časa zadržal med ljudstvom, da njihova lista ni naperjena proti socialistom, temveč samo proti drugim skupinam. Z drugimi besedami pove-damo bi se to pač glasilo: proti Slovencem. Nikakor nas ne čudi, da se taki ljudje zaganjajo proti slovenskemu ljudstvu, saj si po letu 1945 sploh hočejo lastiti monopol domovinske zvestobe in ljubezni do Avstrije, ki pa so se je spomnili šele potem, ko je s porazom Nemčije bilo konec njihovih sanj o tretjem rajhu. Ker pa ni- Brdo v Zilji Da so športne prireditve vedno lahko prilike za spoznavanje in zbiževanje mladine različnih narodov, to na takih prireditvah dostikrat poudarjajo. Le malokdaj pa se zgodi, vsaj v Zilji doslej o čem takem še nismo slišali, da prireditelji na Koroškem tudi na zunaj upoštevajo to dejstvo. Zato hočemo s posebnim zadovoljstvom zabeležiti nedavno mednarodno mladinsko športno prireditev v Šmohorju, na kateri so sodelovali koroški, jugoslovanski in italijanski tekmovalci. ŽE plakate, ki so vabili na to prireditev, so šmohorski prireditelji dali tiskati v treh jezikih, v nemščini, slovenščini in italijanščini. Še bolj razveseljivo pa smo bili presenečeni, ko smo tudi iz naše vasi nekateri šli v Šmohor gledat smučarske skoke v nedeljo, 14. februarja. Tako pozdravni nagovor kakor tudi napovedovanje med skoki smo slišali v vseh treh jezikih. Za nas je bilo to prvič, da smo slišali naš materinski jezik popolnoma enakopravnega v avstrijskem javnem življenju, h kateremu je tako veliko mednarodno prireditev brez dvoma prištevati. K takemu, res spoštljivemu zadržanju samo lahko rečemo: »Bravo, šmohorski športniki!« Vsem onim pa, ki jim je naš materni jezik bodisi v šolah, v ostalem javnem življenju ali nasploh še vedno trn v peti, pa polagamo na srce, naj si vzamejo šmohorske športnike za zgled. Tako kot oni, je treba upoštevati jezik drugega, sosednega naroda, pa nikdar ne bo vec narodnostne mržnje v deželi, pa bo zaživelo resnično prijateljstvo fned sodeže— lani ne glede na narodnost in jezik. ' Sele - Zgornji Kot Kdo v naši okolici ni poznal živahne, povsod priljubljene Mihcove Barbije. V našem prosvetnem društvu je bila marljiva sodelavka, odlično je igrala in se soloh vsestransko udejstvovala, v slovenski prosveti. Prav posebno marljivo je delovala v odseku Slovenskega prosvetnega društva »Planina« v Selah, ki nosi ponosno ime »Partizan«. Potem pa jeV smo šovinisti, tudi v vrstah naših nasprotnikov vidimo tiste ljudi, ki so nekoliko bolj razsodni in ki bi, če bi šlo po njihovem, le bolj pametno in stvarno reševali vprašanja sožitja v občini. Žal pa je4 takih le bolj malo in še te so, kakor kaže njihova kandidatna lista, potisnili na breziz-gledna srednja in zadnja mesta. Vodilni gospodje pač hočejo nemoteno voditi borbo proti vsemu, kar je slovenskega, saj so to povedali že sami, zato nam tudi ne smejo zameriti, da jih po njihovih dejanjih vedno bolj spoznavamo kot nazadnjaško, šovinistično in protislovensko OVP-VDU-reakcijo. Napram drugi, to je socialistični listi pa je naše stališče takšno: Ponovno smo že izjavili in tudi z dejanji dokazali, da smo za mirno sožitje in za sodelovanje z vsakim, ki ima iskrene in poštene namene, ki priznava tudi Slovenca za enakopravnega človeka. Še od nikogar nismo zahtevali, da mora prevzeti naše ideje in našo miselnost, če hoče z nami sodelovati, kakor mnogo naših koroških deklet, šla v tujino, v Švico, za zaslužkom. Z njenim odhodom je nastala v naših vrstah občutna vrzel in nadejali smo se ter želeli, da bi se vrnila v naše domače k^aje. Barbi je prišla res pretekle dni, toda samo za kratko časa, prišla je namreč jemat slovo. Barbijo je vzljubil v Švici fant in tudi sama ni odrekla ter sta sklenila, da se bosta poročila. In zares, kakor je povedala, si bosta v soboto prisegla trajno zvestobo. Zato pa je prišla, da se je poslovila od hišice očetove, od očeta in ostalih sorodnikov, prijateljic in znancev in od svojih ljubljenih sončnih Sel. Mama ji je žal že pred leti umrla. Odšla je nazaj v Švico, kjer bo pričela novo življenje. Želimo ji ob njeni odločitvi mnogo sreče, OBVESTILO V petek, dne 19. marca 1954, ob 9. uri dopoldne bo v Delavski zbornici v Celovcu, Bahnhofstrasse, občni zbor Zveze slovenskih žena Odbor naših Sel in slovenska Koroške pa ne bo pozabila in kakor jo poznamo, smo prepričani, da ne bo pozabila tudi svojih mladostnih vzorov. V Selah-Srednjem Kotu je v nedeljo pogorela baraka, kjer je stanovala Jožefi-na Bergman in njen podnajemnik Herman Denski. Ko sta se oba imenovana nahajala na pustni zabavi na Bajtišah, je v baraki iz neznanega vzroka nastal požar. Sosedje so takoj alarmirali požarno brambo v Selah in Bajtišah. Ko je požarna bramba s težavnim transportom motorne brizgalne prispela do barake, je bila ta že vsa v plamenih in so mogli rešiti le dve kozi, dočim je baraka z vsem inventarjem in kurami zgorela. Škodo cenijo na okoli <20.000 šilingov. Baraka je bila last veleposestnika Marescha. Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO Slovensko prosvetno drušvo »Srce« v Dobrli vesi bo na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 7. marca 1954 ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Dobrli vesi ponovilo igro »GENOVEFA« Pol ure po predstavi bo v čitalnici Narodnega doma občni zbor Slovenskega prosvetnega društva »Srce«. zahtevali pa smo in zahtevamo od vsakogar iskreno miselnost, poštena dejanja in priznavanje enakopravnosti. Socialistična lista da upati, da bo sodelovanje z ljudmi, ki iskreno mislijo in ki niso pripravljeni sodelovati pri akcijah, naperjenih proti slovenskemu ljudstvu, v bodoče omogočeno na enakopravni podlagi. K pripravam za volitve smo pristopili samozavestno in postavili listo, ki naj bi družila kmeta in delavca brez razlike prepričanja in miselnosti. Za kandidate smo postavili može, ki zastopajo prepričanje in miselnost občanov in so nam zato tudi jamstvo, da bodo kot izvoljeni mandatarji uresničili naš program, ki vsebuje enakopravnost za našega človeka in sodelovanje z vsakim, ki dobro in napredno misli in je pripravljen, svoje dobre namene tudi uresničiti, odklanja pa vsakega, ki se javno ali prikrito udejstvuje proti uresničenju naših ciljev. Zato. smo se odločili za kratek volilni razglas, ki vsebuje naš program: 1. delati za mir in pravo zastopnost med občani, 2. občino pošteno voditi, 3. interese kmetov in delavcev odločno zastopati, 4. z našim zžulji pridelanim občinskim denarjem pametno in varčno razpolagati. Prepričani smo, da tako največ koristimo naši slovenski stvari in mirnemu sožitju obeh narodov na Koroškem, zato se bomo v Bilčovsu brez razlike odločili pri volitvah za t Zvezo kmetov in delavcev Bilčovs Končaj je utihnil odmev žalne pesmi na našem mirodvoru in že so se oglasili ponovno zvonovi ter oznanjali žalostno novico, da je blaga Žegarjeva mati v Bilnjov-su za vedno vzela slovo. Dosegla je lepo starost 78 let. Njeno življenje je bilo en sam delavni dan. V trudu in trpljenju je s svojim prvim in drugim možem gradila in vzdrževala dom pri p. d. Žegarju, katerega je tudi srčno ljubila. Ni ji bila usoda na tem svetu mila. Umrla sta ji oba moža in tudi njen sin, naslednik na njenem domu, je bil njej in svoji ženi vzet na tragičen način. Kljub vsemu temu pa je rajna junaško nosila križe, ki so prišli nad njo. Rajno je krasila tudi izredna narodna zavednost. Še par dni pred svojo smrtjo je zapisala lastnoročno tako rekoč svojo narodno oporoko: Prva beseda moja je bila slovenska in tudi zadnja naj bo slovenska. Ljubim svoj narod in mu hočem ostati zvesta. To so bile njene besede, zapisane par dni pred smrtjo. Zanimala se je tudi še za predstoječe občinske volitve ter rekla, da bo šla volit in da bo volila tako, kakor ji veleva narodna zavest. Sicer tako skromna žena je pokazala prav zadnje dni svojega življenja toliko ljubezni svojemu narodu in naši slovenski materni besedi, da je lahko za zgled marsikateremu omahljivcu, ki ne ve, da je lepo in častno' ostati zvest temu, kar so bili njegovi starši. Blago ženo smo ob veliki udeležbi položili k zadnjemu počitku. Pevci našega prosvetnega društva so se poslovili od pokojne z lepimi žalostinkami. G. župnik pa ji je posvetil lep poslovilni govor. Počiva naj mirno, naše sožalje pa vsem preostalim! Kratke vesti iz KoroSke V Velikovcu, v okrepčevalnici Marije Riepl, so nekega večeri1 pretekli teden nenadoma Zaslišali V stranski1 sobi detonacijo strela. SamOUlnevno so se* takoj zanij mali, kaj. bi< moglo-ubiti ter. so pohiteli pogledat. Zagledali pa so žalosten prizor, na tleh je ležal v krvi neki moški, poleg njega.pa samokres. Nemudoma so poklicali > zdravnika, ki je mogel ugotoviti samo še smrt, povzročeno S strelom skozi sence. Ugotovili so, da je mladi človek, ki si je s samokresom vzfel življenje, kmečki sin Anton' Šelismk iz,; Gurčič pri Št. Petru na -Vašinjah. 4 o ’.••• - • Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, registrirana zadruga z omejenim jam stvom Celovec, Pavličeva ulica 7 Telefon 21-29 VABIMO fante in dekleta naših vasi na tečaj, ki ga priredimo v novem Zadružnem domu v Sekiri za mlade zadružnike Pričetek v ponedeljek, dne 8. marca 1954 ob 12. uri. Konec v torek, dne 9. marca 1954. Prometna zveza iz Celovca, avtobusna postaja (Autobahn-hof) ob 11. uri v smeri Otok (Maria Worth) do postaje »Sekirn — Wiener-heim«. Prehrana in stanovanje za udeležence brezplačna. Volivci občine Bela! Sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo Letošnje občinske volitve bodo za našo občino velikega pomena. Morda nikjer drugod izdajstvo dr. Tischlcrjeve KLS ni tako očitno in sramotno' kakor pri nas. Celovško vodstvo KLS je odvrglo krinko in se odkrito povezalo z OVP-jevsko gospodo in nacisti proti našim zavednim kmetom in delavcem, proti našemu delovnemu človeku. Tujerodni grof Thurn in Tischlerjeva desna roka, emigrant Muri, ki se je šele pred nedavnim vsedel na Pristovnikovo posestvo, sta se javno pobratila in zaklela proti napredku naših krajev, proti gospodarskim in narodnim težnjam naših ljudi. Domačina Miho Švegla, ki se sramotnega izdajstva morda niti ne zaveda v polni meri, izrabljata samo za izvesek svoji zlagani »Christliche Wahl-gemeinschaft«. Kaj imata s krščanstvom opravka heimwehrovski grof in belogardistični emigrant? Obema gre le za gosposke interese, slovenski kmetje, slovenski delavci in obrtniki so in ostanejo jima deseta briga. Volivci belske občine, kmetje in delav-ci! Grof Thurn in emigrant Muri nista vaša kandidata, marveč predstavnika Slo- vencem in delovnim ljudem sovražne OVP-jevske, nacistične in izdajalske KLS-ovske gospode. Volivci belske občine, zavedni slovenski kmetje in delavci! Vaše gospodarske, narodnostne in kulturne koristi lahko zastopajo v občini samo pošteni in ugledni domačini, ki kandidirajo na listi Kmečka - delavska volilna zveza občina Bela Vsi kandidati na tej listi so vaši sosedje, ki razumejo vaše potrebe. Vsi jih poznate kot zavedne Slovence, kot protifašistične borce za demokracijo, kot poštene kmete in delavce, kot naše zadružnike. Zaupajte jim svoje glasove, izvolite jih v občinski odbor, kjer se bodo s poštenim trudom in nepristransko postavili za napredek naše občine, za narodnostne pravice naših ljudi,, za koristi vseh delovnih ljudi, ki nočejo biti ponižni hlapci tuje in domače izdajalske gospode. Volite vsi Kmečko - delavsko volilno zvezo občina Bela na kulturno-umetniskem Ko je Slovenska prosvetna zveza pred nekaj leti začela posredovati koroški javnosti prva gostovanja kultur no-umetni-ških skupin iz sosednje države Jugoslavije, je še marsikdo z nerazumevanjem in celo nezaupanjem gledal začetek tozadevnega udejstvovanja. Niso bili redki tisti, ki so v svoji ozkosrčnosti ali nepoučenosti komentirali taka prizadevanja s staro arolo: kaj nam že more nuditi divji Bal-an. Razvoj zadnjih let pa je pokazal, da so bili veselo presenečeni tisti, ki so iskreno pozdravljali izmenjavo kulturnih dobrin dveh narodov-sosedov, in da so bili ' boljšega poučeni oni ki so v svojem zakrknjenem samoljubju podcenjevali vse, kar ni bilo njihovega. Danes z veseljem ugotavljamo, da je razvoj zadnjih let prinesel lepe uspehe in posebno koroški Slovenci lahko s ponosom povemo, da smo zadovoljivo vršili nalogo posredovalca za medsebojno izmenjavanje in sodelovanje med državama-sosedama. Ni treba posebej poudarjati, da so prav ta medsebojna gostovanja kultur-no-umetniških skupin največ doprinesla k medsebojnemu spoznavanju in na podla- in znanstvenem področju gi tega do čim tesnejših prijateljskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Tudi v bodoče se bo nadaljevalo in poglabljalo medsebojno sodelovanje zlasti na področju kulture in umetnosti. 2e Za ta mesec je napovedan poseben teden avstrijske glasbe v Jugoslaviji in bodo v času od 7. do 19. marca priredili v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani koncerte avstrijskih glasbenih umetnikov. Meseca maja pa bodo jugoslovanski glasbeniki v okviru tedna jugoslovanske glasbe z domačimi komadi gostovali ‘na Dunaju, v Grazu, Linzu in drugih mestih. Ob tej priložnosti nameravajo skleniti med obema državama medsebojno pogodbo o zaščiti avtorskih pravic. Poleg tega so tudi za letos predvidene še nadaljnje izmenjave kulturno-umetni-ških in znanstvenih skupin, dalje razstave in podobne prireditve, o katerih bomo govorili še drugič. Lahko pa ugotovimo že danes, da bo vsako gostovanje nedvomno nov prispevek k medsebojnemu spoznavanju in, kar je za dobrososedske in enakopravne odnose med narodi-sosedi posebno važnega pomena, nov prispevek k medsebojnemu spoštovanju. NOVE KNJIGE Pliberk in okolica Pri Mlinarju v Cirkovčah je lepa, moderno urejena kmetija. Pred dvema letoma je družina zgubila dobro mater gospodinjo in kakor je že .v življenju trajen krogotok začetka in nehanja, je bilo nujno, da se je mladi, sedanji Mlinarjev gospodar, Lojze, končno le odločil in pripeljal na svoj dom mlado ženo in gospodinjo. Pogosto so Lojzeta dražili v družbi in ga spraševali, kdaj se bo oženil. Toda on se je s svojo prirojeno vljudnostjo in prijaznostjo le nasmehnil, češ imamo še čas. Na tihem pa je le izbiral in izbral si je, kakor pravijo ljudje, pravo življenjsko družico. Z Aleškovo Ančko, hčerko ugledne Aleškove družine na Ponikvi, sta si predpretekli torek obljubila zvestobo za vse življenje. Zaradi pomembnega družinskega dogodka pri Mlinarju so- vaška dekleta spletla polno vencev, da so okrasila okna pri domačiji in vozila za svatovske goste. Domači pevci sO ženinu zapeli v nedeljo zvečer podoknico in lepo je donela naša pesem v tihi večer. Pri Brezniku v Pliberku je bilo po' udomačenih običajih nad vse prijetno ženitno slavje, ki je trajalo do drugega dne dopoldne. Želimo novoporočenemu paru mnogo družinske sreče in nadaljnjih uspehov v gospodarstvu! Prepričani smo tudi, da bo novo' ustanovljena Mlinarjeva družina ostala zvesta prav tako tudi svojemu ljudstvu, kakor so bili naši predniki. *— V veselem svatovskem razpoloženju so se dan prej zavrteli tudi pri Hrustu, kjer sta med številnimi gosti praznovala ženi-tovanjsko1 slavje mlada Lucinikova Micka in Franc Kuhar iz Čergovič pri Šmihelu. V gostilni pri Hrustu so se potrudili, da številnim gostom ničesar ni manjkalo in so se prav dobro imeli do belega .drugega dne. Nevesta Micka je svojega moža povedla na dom svojih staršev. Želimo mnogo sreče! Mislimo, da smo predpustne in pustne dneve dodobra preplesali ob številnih plesnih prireditvah, ki so v teh dnevih običajne. V soboto zvečer je priredilo Športno društvo v Pliberku svoj »bal«, v ponedeljek je bil domači ples pri Lamu, v nedeljo ples na Ponikvi in še drugod manjše pustne zabave. Pri Železniku v Li-bučah je bil zaključek po Okrajni kmetijski zbornici prirejenega šiviljskega tečaja, od sobote na nedeljo pa je bila številno obiskana plesna prireditev. Slovenski oktet v Zap. Evropi Pretekli teden .v petek je odpotoval iz Ljubljane tudi pri nas na Koroškem znani Slovenski oktet, ki bo na povabilo neke holandske organizacije priredil koncerte na Holandskem, v Belgiji, Franciji in Angliji. V teku štirih tednov bodo znani pevci nastopili z jugoslovanskimi in s slovenskimi umetnimi in narodnimi pesmimi v sedmih mestih Holandske in treh mestih Belgije, kakor tudi v Parizu, Met-zu, Strassbourgu in Londonu. Posebej pa bo oktet v omenjenih državah priredil koncerte za jugoslovanske izseljence. Kakor smo slučajno zvedeli od pevcev samih, jih je povabilo tudi avstrijsko podjetje VOeST v Linzu, kjer bo Slovenski oktet po možnosti nastopil ob povratku iz Holandške. Na tem mestu bomo redno objavljali poročila o novih knjigah. Tako bomo naše čitatc-lje sproti obveščali o bogati založniški dejavnosti v Sloveniji, hkrati pa jih prilično seznanjali tudi z novimi publikacijami avstrijskih založb. Vse navedene knjige lahko naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Gasome-tergasse 10. JUGOSLAVIJA Koledar družbe sv. Mohorja v Celju za leto 1954, ki je kakor tudi vse ostale publikacije knjižnega daru izšel1 v visoki nakladi 65.000 izvodov, prinaša na 224 straneh vsestransko zanimivo vsebino iz vseh področij vsakdanjega življenja. Za nas koroške Slovence je zlasti zanimivo dejstvo, da se koledar v svoji kroniki spominja našega prerano umrlega narodnega delavca Jake Reichmanna — Jesenika ter prinaša poleg daljšega opisa tudi njegovo sliko. Med narodo- in krajepisnimi ročili nas obširno spoznava z življenjem in rbo za narodni obstoj naših rojakov v Kanalski dolini. Vsebino koledarja še poudarjajo številne slike, medtem ko krasijo tokrat popolnoma novo urejena koledarski del vinjete ing. arch. Pengova. Delo istega umetnika je tudi ovitek, ki v obliki ornamentov prikazuje na prvi strani 12 astronomskih znakov, na zadnji pa štiri letne čase. . Gospodinjski nasveti, Ela Presinger (112 strani). Kot redna knjiga za ude celjske Mohorjeve družbe vsebuje smotrne in praktične nasvete za našo gospodinjo in ji posreduje navodila za opravke doma, pri gospodinjskih delih, pri perilu, šivanju, ročnih delih in vseh drugih opravilih v kuhinji in sobi; za zaklju- ček pa jo seznanja še s <;vetlicami-lončnicami, ki so ob pravilni negi in oskrbi lahko hvaležna okrasitev vsakega domovanja. Ustrezajoče tekstne ilustracije živo ponazorujejo zanimivo vsebino knjižice, ki jo je umetniško opremil ing. arch. Ivan Pengov. AVSTRIJA Handels-Compass 1954 (Compass-Vdrlag, Dunaj, pl., 2038 str.) Prinaša po posameznih strokah urejeni opis avstrijskih podjetij zunanje in veletrgovine ter vse važnejše tvrdke male trgovine. Posebno obširno je obdelano poglavje trgovine z železnino in tekstilijami. Po abecednem redu blagovnih artiklov urejeni seznam trgovskih podjetij je važna obogatitev obširne vsebine. Z indeksom podjetij ter krajevnim seznamom je zagotovljena vsestranska komercielnim potrebam odgovarjajoča uporaba vsega skrbno obdelanega materiala. Der Hofbaumeister. Bassoe-Heyken (Pfad-Verllag Salzburg, pl., 62.10 šil.) Pfad-Verlag v Solnogradu je izdal roman „Der Hofibaumeister" izpod peresa Bassoe-Heykcn. Roman nas s krasnim življenjepisom velikega stavbenika kneza Bernharda Fischer von Erlacha hkrati seznanja z viškom avstrijske baročne dobe, z njeno duhovno nastrojenostjo in njeno družbo. Vse to je prepleteno z življenjem velikega umetnika, v katerem igra poglavitno vlogo ljubezen do Eleonore — grofice Batthyani. Pisatelj je razumel zajeti snov tako privlačno, da človek ob branju resnično dojame vso veličino tega edinstvenega umetnika, ki ni ustvarjal le na Dunaju, temveč tudi v svoji domovini na Štajerskem in še posebno v Solnogradu, tako da je brez dvoma najmočnejši predstavnik avstrijskega baroka. Anton Ingolič: Čez čas so ga poklicali k pregraji, ga nekaj vpraševali in mu vneto prigovarjali, on pa ni vedel nič drugega kot to, da je ob vse. Tudi zdaj, ko je ob svoji zajokam ženi in sredi preplašenih oAok stopal po cesti, ni vedpl nič več. »Oče, ali hiša res ni veČ naša?« se je oglasil sedemletni Tomažek. Zdaj so se zganili tudi ostali. »Pa hlev in skedenj?« je vprašala leto starejša Nežika. \ j < »In. sadp^pjajk^ okoli h\še?« je hotela vedeti dvanajstletna Barbika. »Pa gozd. z. izvirkom, ki ne usahne celo v pajvpčji suši?« je kfiknUa Tilika. »Kaj pa loži ne pod , vinogradom, kjer raste krompir d n koruza, in tisti kos pašnika, -kjer bomo kmalu začeli pasti sivKj ko?« je v strahu jeknil Tomažek, ker se oče, ni zmenil za njihova vprašanja, mati pa sd je sklanjala nad Uršo, da ji ne bi videli v obraz. < .i - v Zdaj se je oglasil\štiriletni Vanček, ki se je; tesno držal matere' za krilo, odtrgal se je od nje in stekel k očetu. :»Viribgrada pa! niste prodali, kajne?« je vzkliknil in pogledal očeta resno izpod čela, kakor da se to samo ob sebi razume. Še bebec se je razburil. S svojimi predolgimi rokami je stresel očeta z vso silo za ramena in kriknil: »Aao ... aao ...!« Šele zdaj se je Svenšek ozrl po otrocih. Videl jih je, kako so stali okoli, njega in pričakovali odgovora. Da, to so moji otroci, ga je prešlo. Prav za prav niso vsi, eden je umrl, eden se bo še rodil, preden se bodo oglasili klopotci. Že zdaj ni bilo za vse dovolj kruha, kako bo.odslej s kruhom lin vsem drugim? »Aao .. . aao.. . ! se je spet oglasilo iz Tinčevega hripavega grla. »Otroci,« je Svenšek naposled odgovoril, »vse so nam požrli.« Kakor plaz se je utrgalo iz otrok: »Kje bomo pasli sivko?« »Ne bomo več jedli češenj in sliv?« »Kam bomo hodili po drva?« »Kje sadili krompir in koruzo?« »Tudi trgatve ne bomo več imeli?« »Aao. ,. aao,. .!« 1 '■ ■;■■■ Svenšca se vpričo toliko žalosti ni mogla več premagovati. Zajokala je na glas. »Otroci, moji otroci, kaj bo zvami?« Svenška je stisnilo v grlu. Naglo se je okrenil, da ne bi videl otrok in žene. S težavo je napravil prvi korak, potem je začel stopati naglo, ropotajoče. Zdelo sc mu ie, da vleče za sabo ženo, sedem živih otrok, enega mrtvega in enega še neroje- nega. Držijo se ga za raztrgani suknjič in zakrpane hlače, Tinč pa ga grabi s koščenimi rokami za ramena. Tako so se vračali proti domu, ki ni bil več njihov. Svenšek nekaj korakov spredaj, trdo in težko, Svenšca takoj za njim, potem pa otroci, ki so skrbno pazili, da niso preveč zaostali ali njima prišli preblizu. Gnali so se sredi ceste po suhem in preko luž. Kolesarji so se jim morali izogibati, tudi vozniki so zavili na levo ali desno, preden so prišli do njih. Sonce je sijalo na cesto, v jarkih se je lesketal sneg. Tudi tu in tam s polja se je bleščal kup snega, ki ga še ni vzela slabotna sončna toplota. Ozimine so bile zamazanozelene, tudi travniki, in pašniki niso imeli prave zelene barve. Njive, kjer je jeseni rastla koruza in repa, so bile blatnorjave. Sadno drevje ob cesti se je črnikasto in kriven-často zvijalo proti jasnemu nebu, ki bi moglo čez noč priklicati pomladi s cvetjem in zelenjem. Vendar je že bilo čutiti njen dih. Treba je bilo samo dvigniti glavo, se ozreti po ravnini ih prisluhniti toplim‘sapam, ki so vele od juga preko Haloz. Prinašale so novo življenje, ali vsaj vzbujale hrepenenje po njem. Pri hišah, ki so se vrstile brez pravega reda ob levi in desni strani široke ceste, so moški popravljali plotove, postavljali stebre za brajde, otroci pa so se podih no dvorišču ali sedeli na pragu in greh'. Ponekod je- prikrevsal na prag še dedek ali je prištorkljala babica. Maček je zadovoljno predel pri nogah staremu človeku, psiček pa se je lovil z otroki. Celo kokoši so se živahneje sprehajale in petelin je ob-lastneje stopal med njimi. Še nekaj toplih dni in ozimina se bo umila, travniki bodo dobili pravo barvo in njive se bodo posušile. Kmetje bodo zaorali v zemljo, ženske se bodo zagnale v vrtove, a dren se bo ogrnil v rumeno cvetje. Svenškovi niso ne videli ne čutili, kako se je napovedovala pomlad. Kakor prošnja procesija so stopali po blatni cesti. Oče ni sicer nosil križa, toda globoko se je sklanjal pod težo nevidnega bremena, mati ni imela v sklenjenih rokah molka, vendar je naglo in neslišno premikala svoje suhe ustnice, otroci pa so se molče poganjali za njima. V obraz so bili pepelnate barve, v njihovih srcih ni bilo' niti trohice upanja na rešitev. Nihče jih ni ustavljal, nihče jih ni vpraševal, od kod so in kaj se je zgodilo, da so jim oči brez leska. Svenškovi so hodili uro, hodili dve in niso bili nič bolj trudni kakor na začetku poti. Vančka je že pri zadnjih predmestnih hišah vzel Tinč, Urška je spala na materinih rokah, Okoli njih so se širila prazna polja, pred njimi pa se je iz verige gričev oblikoval vse jasneje in razločneje en sam grič: Vinski vrh. Za navadnega človeka ni bil nič večji in nič lepši od sosednjih. Kakor ostali griči na levi in desni je _ _______ _ Kako je lisica dež delala Za grmom je sedela lisica in opazovala, kako kmet moli za dež. Ko je končal, mu pristopi in ogovori: »Kaj se mučiš, jaz ti napravim dež, kakršnega še ni bilo na svetu. Samo pečeno gos mi daj.« Domenila sta se. Kmet je obilno pogostil lisico, celo pipo sta prižgala. »No, sedaj pa napravi dež,« je rekel kmet, ko je že padel mrak. »Takoj,« je rekla lisica in stopila iz hiše. Zunaj je pomočila rep v vodnjak in hitro splezala na streho. Postavila se je tik nad vrata in zavpila: »Že gre!« Kmet je stopil ven, tedaj lisica otrese svoj košati rep in kmet je bil moker ko miš. Takoj je stekel nazaj v hišo. »Kako ti je bilo všeč?« je vprašala lisica, ko se je vrnila. »Dobro, dobro, samo grmenja ni nič bilo,« je odgovoril kmet. »Čisto sem pozabila,« reče lisica, steče zopet nazaj na dvorišče in spleza na streho. Spotoma pobere nek počen lonec in začne na vso moč tolči po njem. »Bo sedaj dobro?« vpraša lisica, ko je bila spet v hiši. »Že, ampak zakaj se ni nič bliskalo?« »Vidiš, to sem tudi pozabila. Staram se, postajam raztresena,« je že nejevoljno odgovarjala lisica in še enkrat splezala na streho. HUMOR Nekje na nemškem so potegnili dva nova zvona v stolp. Potem je učenec četrtega razreda opisal to slovesnost v šolski nalogi:»Dobili smo dva nova zvona, ki smo ju slovesno sprejeli. Župnik je imel govor, učitelj pa je deklamiral. Potem smo oba obesili. Sedaj vlada v naši občini splošno veselje.« * »Oče, ali se znaš podpisati z zaprtimi očmi?« »Znam!« »No, potem se pa podpiši na moje izpričevalo.« Da bi si le malo lahko predstavljali ceno letal, navajamo za primer nekaj podatkov, ki so zelo zanimivi. Letalska industrija je ena izmed najdražjih proizvodnih panog. Za izdelavo enega sodobnega težkega bombnika je potrebno toliko žice, da bi z njo lahko instalirali 280 hiš, ki imajo po pet sob. Znamo nam je tudi, da se letala dvigajo v velike višine, kjer pa je zelo mrzlo. Potrebne so naprave za ogrevanje. Tak bomb- Ko je kmet stopil ven, ga je z vso močjo udarila po očeh, tako da je videl vse zvezde in se kar zgrudil na tla. »Se je dobro bliskalo?« ga je vprašala lisica. »Da, da,« je stokal kmet. »O, ti si pa bolan!« je začela lisica, »hudo bolan. Poznam to bolezen. Takoj moraš v posteljo, sicer boš umrl. In se ne No, iz žabje vasi je ta zgodba! Od kod drugod pa naj bi bila? In o Naceku govori, kajpak! Je bil Nacek dečko, da jih devet dolin ni premoglo in še pol hriba povrhu ne. Kar verjemite! Torej čujmo zgodbo o Naceku. Nacek je hodil že peto leto v prvi razred in je bil že sila pameten. Učitelj je včasih kar strmel vanj in brezumno ski-maval z glavo. Take je Nacek uganil. Pa ne samo v šoli, tudi doma je Nacek spravil včasih take iz sebe, da je domači kuža zijal od začudenja. Nekega dne je rekel materi, ko je pripravljal jajca za kosilo: »Glejte, mati, v skledi so tri jajca. Zdaj pa čujte mojo modrost. V šoli me je naučil Bahirov Tunek, ki sediva že pet let v isti klopi. Čeprav so v košarici le tri jajca, vam jih bom naštel pet.« Že večkrat smo slišali in čitali v časopisju, da napravijo kobilice v različnih predelih Afrike ogromne škode. Mnogo pa se današnji svet trudi, da omeji škodljivo delo teh požrešnih živalic. V to svrho se največ uporablja letala. Da pa je boj sedaj precej uspešen, je bilo potrebnih mnogo raziskavanj. Bilo je treba ugotoviti različne lastnosti in taktiko kobiljičjega oblaka. To se je v veliki meri posrečilo. Kobilice lete v velikih jatah ali oblakih, ne pa posamič. Taka jata je dolga 2 do 5 kilometrov, široka do 1.5 km, debela pa nik ima vgrajenih toliko ogrevalnih naprav, da bi z njimi lahko ogrevali 120 hiš s petimi sobami. Sodoben bombnik pa uporabi toliko tekočega goriva, da bi človek s tem gorivom na avtomobilu lahko prišel 16 krat okoli zemlje. Moč motorjev pa lahko primerjamo moči 400 avtomobilov in 9 lokomotiv. Že ti podatki nam dovolj povedo, zakaj so letala tako draga. smeš premakniti, dokler se ne vrnem. Iskati grem neko mažo, ki te gotovo ozdravi.« Kmet se je odvlekel ves prestrašen v posteljo in bil pri miru kot miška. Medtem je lisica pobrala vse, kar se je dalo odnesti in izginila kdo ve kam. Kmet še danes leži, če ni že od starosti ali strahu umrl. Nacek pa je predel dalje: »Zakaj in kako pet! Le glejte in čujte! Tam, kjer so tri jajca, sta tudi dve jajci. In tri jajca in dve jajci je pet jajc. To bo menda držalo! Kaj ne, mati!« Mati so še nekaj časa. strmeli v Naceko-vo modrost, potem pa dejali: »Dobro si povedal, ljubi sin! In kar je res, je res! Kdo bi mislil, da imamo pri kosilu kar pet jajc, ko sem skuhala samo tri. Pa si bomo jajca razdelili tako^le: oče bodo dobili dve jajci, jaz eno, ti pa tisti jajci, ki bosta ostali še v skledi. Saj ti ne bosta škodili, kaj ne?!« Nato so mati vzeli iz sklede očetovi jajci in svoje jajce. Nacek je pa še dolgo premišljeval, kam sta izginili njegovi dve jajci. nekaj cm. Kobilice letijo zmeraj v smeri vetra. Dnevno preletijo od 20 do 60 km. Značilno je, da se na zemlja spustijo ponoči. Zjutraj pa se zopet dvignejo. Kraj, ki ga zapustijo je popolnoma opustošen. Nikjer ni najti niti enega zelenega lista ali zelene vejice. Te lastnosti so poznane vsem pilotom, ki se spuščajo v boj s kobilicami. Piloti odletijo tudi zjutraj. Posebni opazovalci jih obvestijo, kje se kobilice nahajajo. Ko jim je to znano, usmerijo letalo proti živemu oblaku. Pravo delo se prične, ko pride letalo v jato. Letalo leti z isto brzi-no kot jata. Med poletom pa letalo spušča uničujoče sredstvo DTT in DNOC na kobilice. Na ta način je uničenih v eni ali dveh urah cela jata kobilic in obvarovana marsikatera pokrajina pred opustošenjem. žili že veste, da ... . .. imenujemo izredno globoke in dolge soteske kanjone? Največji kanjon na svetu je Koloradski kanjon (Združene države Amerike), ki je dolg 320 km, globok 1800 m in pa širok 8 do 9 km. Letalska industrija in cena letal GOLAR MANKO: NACEK IN JAJCA Mati so začudeno gledali svojega Na-ceka. Kobilice — uničevalci zelenih pokrajin NAGRADNA KRIŽANKA 7 l J m V " mmm T" T~ I 9 1 10 H m u a d Tv 1 4T i 7ruke prouir/ine ziH/ze ! rili za koristi in pravitfe našega kmeta in delavca, za napredek in očuvanje kmetijskega gospodarstva, za pravice delavca, sploh za splošno dobrobit in blagostanje v občini. Borba za pravice in človeka vredno življenje kmetov, delavcev in nameščencev potom danih možnosti bo tudi s preudarno politiko iz občinske sobe nesebična in nepristranska naloga naših bodočih občinskih odbornikov. Na naši listi izvoljeni odborniki bodo posvečali tudi potrebpo skrb občinskim rentnikom, starim in onemoglim ljudem, ki niso deležni drugačne socialne oskrbe. Za vse te naloge se bodo naši izvoljeni odborniki postavili in zavzeli. Poleg vsega tega in še mnogo drugega pa je treba upoštevati, da so kandidati na listi »Kmečka in delavska gospodarska zveza« ohranili v sebi svojstvene vrline našega človeka, zvestobo svojemu težko preizkušenemu ljudstvu ter lastnosti, ki so bile drage našim davnim, prednikom. Tudi te dobrine, ki jih je dolžan v sebi čuvati vsak človek in neskaljene izročiti svojim potomcem, bodo branili in čuvali naši odborniki v občinskem zboru. Dali bomo svoje glasove tem kandidatom in nobenega glasu listi, ki vsebuje kandidate bivših nacistov in današnjih neonacistov, ki so prizadejali našemu ljudstvu toliko neizrekljivega gorja tudi po naših vaseh in hribih, svojih glasov sploh ne moremo dati kandidatom, ki so zavrgli in se izneverili dobrinam, katere morajo biti vsakemu pošteno mislečemu in moralno krepkemu človeku drage in svete. Odklanjamo vsako narodno nestrpnost in vse prednosti enega naroda pred drugim, hočemo pa enakopravnost obph narodov na vseh področjih bodisi gospodarskih, kulturnih in socialnih v dobrem prepričanju, da le neokrnjena enakopravnost služi miru in dobremu sožitju v deželi, skupnemu gospodarskemu napredku in lepšemu življenju. V Libučah bomo volili listo »Kmečka in delavska gospodarska zveza«. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM od 14. do 21. marca 1954 kmetijska in le- Moda — tehnika — industrija in obrt sno-gospodarska vzorčna razstava Mednarodna avtomobilska in dvokolesna razstava (na podrofiju Rotunde) osebni in motorni avtomobili, motorrta kolesa, kolesa, priklopniki, obodi, nadomestni deli 25-odstotno znižana vožnja na vseh linijah zveznih železnic in avtobusov. Velesejmske izkaznice pri vseh označenih prodajalnicah, pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva in pri okrajnih kmetijskih zbornicah. Koroški velesejem v Celovcu Koroški velesejem v Celovcu — avstrijski lesni velesejem — bo od 5. do 15. S. 1954 spet na svojem lastnem prostoru, ki ga je Zasedbena oblast končno vrnila. V okviru koroškega velesejma kot strokovnem sejmu lesne predelave bodo raznovrstne strokovne ->■ prireditve deželnih in državnega udruženja lesnp-predelovalne Stroke. Na svojem lastnem prostoru ho; omogočeno organizacijo velesejma tako izvesti, da bo v primeri z dosedanjim provizo-rijem mogoče ustreči prostorninskim željam razstavljalcev. Na prostornini 100.000 m2 je poleg velike velesejmske hale na razpolago še nadaljnjih 16 razstavnih prostorov. Že danes lahko ugotavljajo, da obstoja za velesejem 1954 veliko večje zanimanje, ker je predloženih že do zdaj več sto pri- jav. Na splošno b,o ,pjijayni rpk zaključen 31. iriaja. Velesejmski’ koptingenti so za Nemčijo, Italijo ter za posebne velesejmske pošle tudi ttgpdnoštne devize za druge evropske in prekomorske države na razpolago. Računaj©, da se lx> število razstavljalcev dvignilo preko 4000, kar pomeni, da zanimanje za koroški velesejem stalnb raste. Leta 1952 je bilo zastopanih 350, leta 1953 pa že preko 700 razstavljalcev. Tudi število obiskovalcev od leta do leta napreduje, kdr leta 1952 so jih zaznamovali okoli '95.000, leta 1953 pa že preko 150.000. Prvič bo letos uspelo na podlagi nekega mednarodnega dogovora doseči znižane vožnje in sicer od 25 do 50% za udeležence z Bolgarije, Nemčije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Luksemburške, Češkoslovaške, Poljske in Posarja. Dunajski velesejem spet vabi Dunajski pomladanski mednarodni velesejem, ki bo od 14. do 21. marca t. L, bo v znamenju velike in izrazite mednarodne gospodarske prireditve. To bo 59. velesejem na Dunaju, letos v jeseni pa bo jubilejna šestdeseta tovrstna prireditev. Minuli ponedeljek je šef propagandnega oddelka zvezni svetnik Porges podal na tiskovni konferenci v Celovcu obsežno poročilo o pripravah in dosedanjih izgle-dih o razmahu bližnjega dunajskega pomladanskega mednarodnega velesejma. Dozdaj uveljavljena liberalizacija v gospodarstvu, ki se odraža v prometu in v osebnem prometu, omogočit, številnejšo udeležbo razstavljalcev in obiskovalcev iz inozemstva. Iz dosedanjih prijav je razvidno, da bo na velesejmu udeleženih okoli 2800 razstavljavcev v obeh razstavnih centrih, to je v velesejmski palači in na prostoru Rotunde. Dunajski velesejem bo spet reprezentativna gospodarska razstava mednarodnega značaja industrije, obrti in kmetijstva, kjer bo prikazana tudi vrsta novosti. Poleg posameznih razstavljalcev bo tudi več kolektivnih razstav. Med navedenim številom razstavljalcev jih je dozdaj prijavljenih 641 iz inozemstva, skupno pa bo zastopanih 1263 inozemskih tvrdk, med temi po pretežni večini Za-padna Nemčija, namreč z 758 tvrdkami, nadalje Anglija s 122, Švica s 93, Italija s 44 in Švedska s 36 tvrdkami. Skupno bo na velesejmu razstavljalo 21 držav in si cer 16 evropskih, 2 ameriški, 1 afriška in 2 aziiski. Med avstrijskimi podjetniki bo udeleženih okoli 1700 dunajskih tvrdk in 308 iz ostalih zveznih dežel, med temi 19 iz Koroške. Na zadnjih dunajskih velesejmih je število obiskovalcev doseglo od 500.000 do 600.000 tu- in inozemskih gostov, letos pa se nadejajo, da bo to število prekoračeno, ker so dosegli razne olajšave pri vizah, posebno za obiskovalce iz Zapadne Nemčije. Posebnost na velesejmu bo po štiriletni prekinitvi spet obsežna mednarodna razstava avtomobilov in koles v nalašč za to prirejenih razstavnih halah na prostoru Rotunde. Ta prikaz bo razstava reprezen- tativnih proizvodov osebnih in tovornih avtomobilov, motornih koles, prikolic, koles, obodov in nadomestnih delov. Razstavi avtomobilov pripisujejo važen pomen in bo za mnoge interesente privlačna prireditev. Nadaljnjo posebno razstavo bo predstavljal les pod devizo: »Gozd, življenjski vir avstrijske industrije in obrti« ter razstava klavne živine pod geslom: »Uživajte več govejega mesa«. Posebnost bo tudi mednarodna embalažna razstava. Cena vstopnin na velesejem ostane ne-izpremenjena in bodo trajne vstopnice po 20 šilingov, dnevna vstopnina za enkraten obisk enega velesejmskega prostora 6 šilingov ter za enkraten obisk obeh prostorov 10 šilingov. Na podlagi trajne velesejmske izkaznice dovoljujejo avstrijske zvezne železnice ter avtobusne linije 25 odstotkov popusta. (Sporini drobci Še ena zmaga Bradla na Koroškem Na smučarski skakalnici v Radentheinu, ki s° jo preuredili po načrtih znanega graditelja smučarskih skakalnic ing. Bloudeka, je bila minulo nedeljo mednarodna 5. dr. Hauschka-spominska prireditev. Kljub slabemu vremenu je bila skakalnica dobro pripravljena in so bili doseženi lepi rezultati. Zmagal je „kralj avstrijskih skakalcev" Scpp Bradi s skokoma 52 in 55.5 m ter noto 223.0 pred Kostnerjem (52, 55 m — 214.5) in Leodolterjem (52, 52 tn — 212.7) Najboljši trije Jugoslovani so se tivrT stili na 4., 6. in 10. mesto in sicer Janez Gorišek (49, 52 m — 208.1), Janez Podlogar (47.5, 53 m — 202.0) in Albin Adle-Šič (47.5, 52.5