Leto LXXffl, It 18 PoMataa platna t gotovtal - Dtc Postfebfiki bat kesablt Preis • Cena L 2 jradaUtr« eprav*. htahUaaa, Kopitar)«*« t IeUtn IMl-a K UdHtu itratalH B Ui - Cek, cm*. UBOIJ»n« ISC4 M imiIum m t»«M iiMrtlt UtUatM M-«top»t»c m mIm* Ii I tali}« ta inoMinatT*« 0P1 A 4L lltUae, Rokopisov a« (tiiamo. SLOVENEC JANUAR 24 SREDA l Stellungen in Oberschlesien gegen zahlreiche Angriffe behaupiet Sovvjets im Raum ostlich von Oppeln durch kraftvolle Gegenangriffo aufgeftingen — Heftige Kampfe bei Kalisck und Litzmannsiailt — Feind in Deutseh-£yluu nnd AUenstein eingedrungen — Strassen-kiunpfe in Insterburg — Amerikanische Front nordlich und ostlich des Hngenauer Forstes zusainmengebrochen Ans dom Fiihrerhauptquartier, 23. 1. DNB. Das Oborkommando der \Vehr-niacbt gibt bekannt: Siidlich von Budapest setzlen Vc.rhiinde des Heeres und der Watfen-SS ihre Angriffe nach Norden gegen \ irstiirkle feindliche Gegenwehr fort und vernichteten abgesplitterte Kratte des Feindes. Stuhjweissenburg vvurtle in iiberraschendem Nachtangritf rrobert, 800 Gefangene und grosse Bon-te eingebraiht. In Budapest blieben feindliche Angrifie Iiber das Ki* der Donau gegen die Margarethen-insel und gegen den westliehen Sladt-teil erfolglos. Schlachlllieger griffen mit guter Wir-kung in die Erdkampfe ein. Deutsche und ungariseh« Jager schossen 31 so-vvjetisehe Flugzeuge ab. Bei einem vergeblichen Durchbruchs-vnrsnch westlich der Graamilndung verlor der Gegner 17 Panzer. Iu Oberschlesien bohanpteten vvlr nnsere Stellungen am Ost- und Nordostrand des Industriegebietes liis ituf einzelno Einbriiche gegen zahlreiche feindliche Angriffe. 82 sovvjetische Panzer vvurden abgeschossen. Im Raum rist-lich vnn Oppeln sovvie zwischen N a m s I a u und 0 1 s vvurden die Bol-M'hewisten durch kraftvolle von Panzern unterstiitzt« Gegenangrille attlge-fairgen. Bei Kaliseh und stidvvestlich Litzmannstadt stehen nnsere Verbiinde wciter in erbitterten Abwehr-Uampfen. Nordlich der W»rthe dran-ccn feindliche Panzerspitzeo bis in den Itaum ostlich Pesen vor. Angriiie der r>olsrhewisten in nSrdlieber Riclitung ivurden zerschlagen. Weiter ostlich konnte des Feind nach FchvVeren Kampfen in De«tseh-Ey* I a n und A 11 e o 11 e i n eindringon. Ostlich der masurlsehen S e e n-p I a 11 e roreitelten unsere Truppen mich gestern vvieder den Durchbruch iler anstiirmenden Bolschevvisten. In deo Ptrassep von Insterburg und am P r e g e i sind erbitterte KRmpfe im Gange. Im Westen setzten die EnglSnder fegen nnseren Rur-Briickenkopf siidostlich Ilassejrck nach Znliihrung neuer Kriilte ihre Angriffe fort. Sie erlitten .meh gestern bel nur geringen Srtliehen Erfolgen hohe blutige Verluste und ver-loren zahlreiche Panzer. Im belgiseh-Inxembnrgt-* e h e b Grenzgebiet standen nnsere Truppen im Abschnitt von S t. V i t h und nordlich der Sauer in heftigen Alivvehrkampfen gegen die mit starker LuftwaffenunterstUtiung angreifenden Amerikaner. Unsere Verbiinde vernichteten 11 fstndliche Panter, konnten aber trotz erbitterter Gegenwehr nicht ver-hindern, dass der Feind in eini«e Ort-schaften eindrang. Zur Prontverkiirzung wurde der nach H n u I f a I i z e vor-springende Stellungsbogcn ohne feindlichen Druck auf vorbereitefe Stellungen zuriickgenommen. Unter dem Druck unserer konzentri-sclien Angriffe aus den Rhein-BrUk-kenkiipfen nordlich Strassburg uud aus den unteren Vogesen brach die amerikanische Front nordlich und iistliih des Ilagenauer Forstes zu-samnien. Der Feind zng sich in Hiehtnng auf den M o d e r-Abschnitt zuriick. In scharten NacIisiBssen nahmen unsere Truppen die nordlich dieses Abschnittes helindlichen Werke der Maginot-Linle und befreiten ein umlanureiches Gebiet alten deutschen Bodens. Zahlreiche Orte, darunter Niederhronn, Reichshofen, W o r t Ii nnd Froseh-weiler wurden dem Feind vvieder ent-rissen. Auch der Ilagenauer Forst ist zum grossten Teil in unserer nand. Feindliche Gegenangrille aus B i s c h -w e i 1 e r scheiterten. Im Raum von Muelhausen wech-selten eigene und Ieindliche Angriffe, ohne dass sich die Lage vvesentlich ver-iinderte. Im Gebiet von T h a n n wurde ger angreifende Gegner zerschlagen. Von der mittelitalienisehen Front werden keioe nenuenswerten Kainj.fe gemeldet. In K r o a t i e n sind erfolgreiehe Un-ternehmungen gegen stiirkere Banden-grupnen nordvvestlich von S a r a j e w o im Gange. Der Raum von Travnik wnrde gesaubert, am Drina- Abschnitt nnd an der 8yrm i en-Front zvvischen Drina und Donau augreilendo Ban-den gevvorfen. Angloamerikanische Terrorbomber griffen gestern bei Tag uud Nacht rheiniseh - vvestfiilisches Gebiet sowie frontnahe BSume des We-s t e n s an. Schliden in Wohngebieteu entstanden vor allem In Gelsenktr-e h e n. Flakartillerie der Luftwafle schoss IG feindliche Fluuzeuee, fast aus-schlieslich viermotorige Bomber, ab. Das ergeltungsfeuer aui G r o s s -London dauert an. Silni obrambni boji na vzhodu gornji šleziji smo obdržali postanke proti številnim napadom Sovjcte smo prestregli na področju vzhodno od Oppelna z močnimi protinapadi — Silni boji pri Kališn in Lodžn — Sovražnik je vdrl v Deutsch-Eylau in Allenstein — Poulični boji v Insterburgu — Ameriško bojišče severno in vzhodno od gozda pri Hagenau sc je zrušilo Fiihrerjev glavni stan, 23. 1. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Južno od BudimpeSte so oddelki vojske in vojaške SS nadaljevali v smeri proti severu svoje napade proti močneje se branečemu sovražniku. Njegove razpršene sile smo uničili. S presenetljivim nočnim napadom smo zavzeli Szekesfehervar ter privedli 800 ujetnikov in številen plen. V Budimpešti sovražni napadi preko ledu m b e n a v i proti Margaretinemuoto. k u in zapadnemu delu mesta niso imeli uspeha. Borbeni letalci so z dobrim uspehom posegli v boje na zemlji. Nemški in madžarski lovci so zbili 31 sovjetskih letal. Pri brezuspešnem prebijalnem poskusu zahodno od Hranovega izliva je izgubil nasprotnik 17 oklepnikov. V zgornji Šleziji smo obdržali svoje postojanke ob vzhodnem in severovzhodnem robu industrijskega področja razen nekaterih vdorov pred številnimi sovražnimi napadi. 32 sovjetskih oklepnikov smo uničili. Na pod-ločju vzhodno od Oppelna ter med ,'amslauominOlsom smo prestregli LoljšeVike s krepkimi in z oklepniki podprtimi protinapadi. Pri Kališu ter 1 lrrozahodno od Lodža bijejo naši oddelki še nadalje ogorčeno obrambno hoje. Severno od Warte so prodrle so-rnžne oklepniške konice do področja hodno od Poznanj a. Boijševiške na-1 ade v smeri proti severu smo razbiu. Dalje proti vzhodu se je posrečilo sovražniku, da je po težkih bojih vdrl v Deutsch-Eylau in Allenstein. Vzhodno od Mazurske jezerske planote so naše čete tudi včeraj znova Preprečile prodor navaljujočih Sovje-,ov. Po ulicah Insterbnrga ter ob Preglu se bijejo ogorčeni boji. Na zahodu so nadaljevali Angleži pi> dovozn novih sil svoje napade proti našemu predmostju ob Roeru jugo-■ .hodno od Maaseycka. Včeraj so rpeli pri majhnih krajevnih uspehih soka krvne ltgube tor iEgubili številne e, k I ena tke. rfa-belgijsfco-Ivksembnrgkem obsir jnem oif$]jii M »e bo^lk; paiM čete na odseku pri St.Vithu in severno od Sauer j a v silovitih obrambnih bojih z Amerikanci, ki so napadali z močno letalsko podporo. Naši oddelki so uničili 14 sovražnih oklepnikov, a kljub ogorčeni obrambi niso mogli preprečiti, da ne bi vdrl sovražnik v nekatere kraje. Zaradi skrajšane bojne črte smo umaknili proti Houff ali zu segajoči lok postojank brez sovražnega pritiska na novo pripravljeno črto. Pod pritiskom naših osredotočenih napadov s predmostij ob Renu severno od Strassbnrga ter iz spodnjih Vo-gezov se je zrušilo ameriško bojišče severno in vzhodno od Hagenauške ga gozda. Sovražnik se je umaknil na odsek ob M o d r u. Naše močno pritiska, joče čete so zavzele severno od tega odseka nahajajoče se naprave Maginotove črte ter osvobodile obsežno ozemlje starih nemških tal. Številne kraje, med njimi Niederbron, Reich sli nf en, Worth in Frosch-weiler smo zopet iztrgali sovražniku. Tudi hagenauski gozd je v glavnem zopet v naših rokah. Sovražni protinapadi iz Bischweilerja so se izjalovili. Na področja Millhausena so se menjali lastni in sovražni napadi, ne da bi se položaj bistveno spremenil. Na ozemljil Thanna smo razbili na-padnjočega nasprotnika. S srednjeitalijanskega bojišča ne poročajo o nikakih pomembnejših bojih. Na Hrvaškem se vršijo uspešni nastopi proti močnejšim sovražnim skupinam severno od Sarajeva. Očistili smo področje Travnika, na odseku ob Drini ter na bojišču pri Sremu, med Drino in Donavo pa vrgli napadajoče tolpe nazaj. Angloameriški strahovalni bombniki so napadali včeraj podnevi in ponoči rensko-vvestfalsko področje ter južno zaledje na zahodu. V stanovanjskih predelih je nastala škoda redvsem v Geisenkirchenn. Proti-ctalsko topništvo v sestava letalstva ie sestrelilo 16 sovražnih letal, skoraj Izklin&ae štlrimoterne bombnike. Povračilni ogenj na Veliki Lon da» grai« daltar , Berlin, 23 jan. Z bitko za nemško vzhodno |>odročje sta postala v šleziji in vzhodni Prusiji boji. čo in domovina ono. Prostovoljci vseh poklicev, stanov in letnikov so zgrabili za orožje. Kot ljudska vojska so stopili ob stran čet, da bi branili svoje delavnice in s tem Nemčijo pred boljševiškim navalom. Na naraščajoči od|>or odgovarja sovražnik z ojačenim pritiskom. Obe strani mečeta šo vedno vse razpoložljivo sile v bitko med Karpati tn Memlom. Borbo se trenutna razvijajo na treh odsekih: na jugu pritiska sovražni naval proti zgornjošlezijskemu industrijskemu področju, v sredi prodirajo Sovjeti preko Warte proti severozapadu, na severu pa je usmerjen močan pritisk t juga in vzhoda proti vzhodni Prusiji. Proti zgornji Sleziji navaljujo sovražnik na črti Krakov—Čenstohova. Zaradi podpore čelnih napadov skuša i stočasno prodreti tudi z juga in severa. Najjužnejša skupina pa je doživela spričo nemSkih protinapadov pri Krakovu pomembne poraze ter se ni mogla razviti, zlasti še, ker so nemške čete tifdi dalje proti jugu med Krakovim in Novim S^czom s protisunki zavarovale svoje premiko pred močno pritiskajočimi boljševiki. Neposredni napadi z vzhoda in severovzhoda so so prav tako izjalovili. Nemške Čete so branile svoje postojanko ter dosegle jasen obramben uspeh. Le na najsevernejšem obkoljevalnem krilu so jo posrečilo boij-ševikom, da so zabili svoje oklepniško konice za nekoj kilometrov v smeri proti Opgelnu. Pa tudi tu se je protipritisk ojacil. Njegovo posledice so imelo zalo tak hiter uspeh, ker so obdržali nemški grenadirji svojo zaporne postojanke kljub vsem napadom. Za te dosežene obrambne uspehe gre zahvala tudi posadki Kem-pena, ki js braniJa svojo izpostavljeno oporišče pred številnimi in iz raznih smeri izvršenimi sovražnimi napadi. Nasprotne napadalne skupine, ki so prišlo s svojimi konicami vse do nemških zapornih postojank zapadno od Kempena, imajo proti seve.ru globoko razgaljen bok. Tu stojo vse do področja jugozapadno od Lodža nemške bojno skupine, ki vežejo pomembne dele sovjetskih sil, zlasti večino sovražne pehote. Zapadno od Č«i-stohove so poskušali močni boljševiški oddelki prekiniti želozniSko zvezo med Vratislavo in mestom Gleiw!1z v bližirti Oppelna, da bi na ta način ogrozile oskrbo branilcev zgornjeSlezijskega industrijskega področja. Vendar so jugovzhodno Nemci zopet dobili pobudo v svoje roke ter potisniti sovjetske oklepniške konice z zanosnim napadom Iz nevarnega vdornega področja vzhodno od mesta Gross Strelitz. Vzhodno od Oppebia bo obdržali branilci zapadni rob mesta Guttentag. Prav tako so zaustavili po težkih borbah v glavnem sovjetsko napredovanje na črti Rosenberg—Kempen. V divjem lovu so ujeli Nemci manjše sovjetsko kolone, ki so se prebile severnovzhodno od Oppelna, jih napadli ter uničili z motoriziranimi protitankovskimi topovi. Posebno budi so bili boji za mesto Kempen, koder so branilci s krepkimi močnimi udarci preprečili nasprotniku obkolitev. V ogromni oklepniški bitki jugozapadno od Lodža so preprečile neimske čete z gibljivo taktiko grozeči prodor nekega sovjetskega oklepniškega zbora. Čeprav so se morali nemški oklepniški oddelki odmakniti proti zapadu, so z uničenjem velikega dela sovjetske napadalne kolone vendar izpolnili svojo nalogo ter povzročili nasprotniku odločilno škodo. Zamrznjeno bojišče je postalo pravo pokopališče sovjetskih oklepnikov. V zaščili noči so se nato nemške bojne skupine umaiknile v popolnem redu ter ne da hI jih mogel sovražnik ovirati, na močno predmostje vzhodno od Warle. Severnozapadno od Lodža za po'ožaj še vedno ni postal bolj stabilan. Posamezne sovjetsko oklepniške brigado to tu prekoračile Warto ter se vgnezdile ob vzhodnem robu Konlna, koder se še vedno ogorčeno upirajo. Kaže, da hočejo boljševiki dobiti zaenkrat čim več ozemlja ter da so nc ozirajo na nevarnosti, ki jim prete v prostoru ob Warki. Posamezna sovjetska oklepniška krdela bodo zanesljivo uničena. Po vseh železmicah in cestah se bližajo sveže privedene nemške rezerve ,ki bodo poseglo v boj na tem vdornem področju. Veliki in za borbe sposobni nemški oddelki, ki so so za hrbtom bolj^e-viškili konic še nadalje prebijali proti zapadli, niso dopuščali Sovjetom časa, da bi jim uspešno zastavili pot. S premetenimi sunki so razbili slabše so-vjt^tske oddelke, ki naj bi ščitili napredujoče oklepniške oddelke pred presenečenji, obenem pa so uspešno zavrnili ostale edinice, ki so vznemirjalo nemške bočne znščilnice in zadnje straže. — V Generalnem gouverne-meutu so se še vedno branila številna nemška oporišča, ki so na fa način preprečila boljševiškim oskrbovalnim kolonum polno uporabo prometnih križišč. Dogodki na južnem obmejnem področju vzhodne Prusije nam sedaj /e popolnoma jasno razkrivajo sovjetski operacijski načrt. Dočim naj bi bile v 7uščitr» najvažnejšega ofenzivnega boka nemške čete potisnjeno proti Vi-s'.i na odsek pri Thornu, pritiskajo oklenili napadalni oddelki na širini kakih 70 kilometrov proti vzhodno-morski luki Elbing. dn bi na ta način odrezali v vzhodni Prusiji stoječe nemške čete od ostale Nemčije. V ta namen so zbrali boljševiki, kot smo že javili, ogromno množino šestih motoriziranih zborov in 58 pehotnih di-vizij. Čeprav je bilo treba z ogroženih področij odvesti ženske in otroke, ni prišlo nikjer do kakega paničnega razpoloženja. Obrazi ljudi so resni, a kažejo zaupanje, ker vidijo na vse potih iu na vseh železniških postajah velike kontingente nemških čet, ki prihajajo na bojišče z neverjetno brzino, da bi ojačili boreče se nemške oddel. ke ter zadržali boljševiški valjar. V vaseh in mestih ni več nobenega moškega, ki ne bi bil vključen v ljudsko vojsko in oborožen s protitankovskim orožjem. Čeprav kriza »e ni mimo, se vendar že kažejo na vojaškem obzorju pomembne sprcmeml»e, iz katerih Juhko sklepamo, da se bo položaj tudi tn v kratkem spremenil v kori.-t nemške obrambe. V primeri z izredno naglimi dogodki prvih bojnih dni se jc včeraj iihl-Hcu boljševisLega napredovanja kljub ogromnemu nukopi-eenju sil že močno zmanjšala. Nepredstavljivo hudi in ra oba dela krvavi so bili boji na področju Deutsch-Ku-laua, koder so trajali spopudi z vilrli-rni sovjetskimi edinicami še ponoči. Pri Tunnenbergu, kjer se je že dvakrat v zgodovini odločila usodu vzhodne Prusije, se nemške čete ogorčeno upirajo zaradi spomenika podlih junakov. v katerem počiva nekdanji tan-nenberški zmagovalec maršal llinden-burg. Mnogo močnejše boljševiško množice so odbile deloma v bojih na nož z izredno hudimi i/gubami. Med Allenstcinom in Ortelsburgom so udarile nemške oklepne skupine v sovjetske konjeniške oddelke, ki so napravili globok vdor. Nemci so napredovali Čelno in ob bokih ter so dosegli lepe uspehe. Severno od Ostrolenke ter nn vzhodni meji vzhodne Prnsije med Suvval-kijem in Gumbinnenom so se zrušili sovjetski napadi v toči izstrelkov iz metulcev megle, topov in strojnic. Med Insterburgom in Kuronsko lokvo so Se vrgle močne rezerve nn vdrlega sovražnika ter mu preprečile s številnimi protisunki prodor, s katerim so hoteli boljševiki doseči železnico iz Insterburgu v Konigsberg. Po začasnih poročilih so uničili Nemci včeraj v tej dvoini bilki v vzhodni Prusiji ponovno 117 sovjetskih bojnih voz. Pdcsu v begunski jugoslovanski vladi Angleško časopisje napada Petra — šubašič se upira Amsterdam 23. jan. ».lugo-lovanskat kriza je dovedla spričo vztrajnega pro-tivljenja kralja Petra, da bi priznal pogodilo med Titom In fiubašičem, v ponedeljek do odstopa fettbašlčevo vlade, poroča londonski radio. Reuter pravi, da jo zvedel od nekega tiradnerra jugoslovanskega vira' v Londonu, da bo poveril bivši kralj Peter sestavo nove srbsko begunske vlade vodji srbske demokratske stranke in bivšemu ministru Milanu Groln. — Grola označujejo kot voditelja Titu nasprotnih »Jugoslovanov« v Londonu in kot sovražnika dogovora med šitbašičem in Titom. Stockholm. Vojaški poveljnik Beograda je pozval v vojno službo letnike 14 do 44. Vsi obvezniki so morajo javiti do 25. januarja, javlja moskovski radio. Ženeva 23. jan. Kot je bilo Ze javlje-no, jo kralj Peter v ponedeljek odpustil svojega ministrskega predsednika Suba-šiča. V nekem komunikeju kraljevskega dvora kraja Petra v Londonu opozarjajo, da bi upravičili ta korak na protipredlog, ki ga je sestavil Peter im v katerem jo izjavil, da je pripravljam oddati svojo ustavne pravice ter zakonodaj, moč Titovi vladi, vemdar samo pod pogojem, da bo sestavljena ta vlada po določilih ustave. Kralj torej ne zahteva nič drugega, kot da bi dejansko prišlo do izraza tudi v tem vprašanju svobodno mnenje naroda, katerega boljševiki vedno znova prokla-mirajo. Kralj obžaluje v svoji izjavi, da ne more ugoditi Titovi želji ter nadaljevati s popa jan jI samo preko Šubašiča, v katerega je izgubil zaupanje. torjev diplomatski dopisnik tudi /? ugotavlja, da jo Izvršil Peter ta korak proti nasvetu lvritanske vlade. Petrov korak pomeni isto kot zavrženja dogovora Tilo-ftubašič. NI pričakovati, da bi Tito priznal kot obvezen kakšen dogovor, ki bi bil sklenjen med njim in kakršno koti drugo kraljevsko vlado V tem je utemeljena ugotovitev, da Tito ni sklenil tega dogovora z jugoslovansko begunsko vlado, marveč samo s Su baši čem. Posledica tega bo sedaj, tako piše agencija Reuter dalje, dn bo Tito sedaj skušal uresničili pogojo dogovora, ker bodo smatrali to kraljevo privoljenje kot dano, kot ur jo izrazil Churchill v Spodnji zbornici. Verjetno J« tudi,da Fe bodo ftuhašič in njegovi sodelavci vrnili v Jugoslavijo, da bi se tam Sestali s Titom, ter mu pomagali pri sestavi nove vlade ter regentskega sveta. Ce pa bi Peter v Londonu sestavil novo vlado, |>olem so lahko z gotovostjo smatra, da bo Tito ignoriral to vlado. Stockholm 23. jan. Britansko časopisje se v razburljivih komentarjih bnvi r. odločitvijo kralja Pelra, da je odpnftil svojega dosedanjega ministrskega predsednika tor se poslavlja, kakor je bilo lo po Churrhillovlh Izjavah v Spodnji zbornici že za pričakovati, na sovražno stališče napram kralju, ki ga Je Anglija izdala. Tako piše list »Times*, da se bo morala zadeva sedaj pač nadaljevati brez Petrovo privolitve. Peter zahteva polnoinočja, ki mu jih mnogi Jugoslovani oporekajo. Diplomatski dopisnik >DaiIy Telegra-plia: p!5e, da so ja želel Peter sestuti s Titrnn, ta pa da je ta erega je izgumi zaupanje. i urein, u pa cia je ta predlog odklonil. Spor med londonskimi begunskimi Ju- j Dopisnik nadaljo piše, da obsloja ninrK"> goslovanl glede dogovora Tito-ŠubaSiS jo dokazov, da iz britanskih in ameriških s tem prišel do odkritega izbruha. V nt- | krogov niso ovirali potelia teh dogodkov. v polj- | >Daily Herald; govori o državnem tida- čemer se ne razlikuje od poloma skem vprašanju. Kot begunski Poljaki niso mogli ničesar spremeniti na izdaji njihove stvari, tako se bo tudi kljub temu kraljevemu upiranju nadaljevala izročitev Jugoslavije na način, ki ga je Churchill že napovedal. Agencija Reuter žo sporoča, da je nek zastopnik fiubaši-čeve vlade v ponedeljek zvečer izjavil, da vlada nikakor ni obvezana sprejeti kraljeve zahteve. Na vladni seji v torek bodo odločili o nadaljnjih korakih. Reu- Fe J ru, kateremu bo sledil kot nepreprečljiv odgovor izjava demokratskih jugoslovanskih voditeljev, da je kralj e to svojo potozo lahkomiselno izgubil svoj prestol Amsterdam 23. Jan. V krcfft.li, ki so blizu Subašičove vlado, smatrajo, kakor javlja agencija Reuler, da verjetno fiuba-šič ne bo pristal na odpust, ki ga je izrekel kralj Poler. Za lo navajajo dva razloga. Najprej Je kralj potvoril Titovo poslanico. Razen tega kralj s svojim protiustavnim zadržanjem ni upošteval dogovora med Titom in ministrskim predsednikom, ki je bil sklenjen 1(5. junija. Zato smatrajo, da bo Siibiišič nadaljo obdržal svoje mesto ter to obrazložil z ustavnopravnimi razlogi ter da bo tudi sprejel Titovo povabilo, da so s kraljevim privoljenjem, nli pa brez njega, vrno s svojo vlado v Beograd. Kot poročajo, e Subašič razloc.il na svojem poslednjem razgovoru kralju Petru pretekli večer, da no more takoj sprejeli odpustitve, mor-več da so mora o tem na (prej pos ve M-vati s svojo vlado. Medlem pa e kralj, no da bi počakal na šubašlčev odgo»er sestavil novo vlado. b 1 Dunaj Titova agencija nadaljnje s svojo agitacijo proti kralju Petni ter n«. f^l, »l demonstraci jah, na C- RelrksiDtslstsr dr. Glfhbel« enpflar F*e!wtUtce Ser VBlker RmlanAi *r. Pttbete Jto »prelet MM**«k* CV*Di «*tM*v Mlntpier Duce imenoval delovnega ministra di"' SAe—i6 Krvl»r?lL J, e8« ™<4':mn UtmtspHit J rirov7am" Zadnja poročila z vzhodnega bojišča Berlin. Mednarodni poročevalski nrad javlja z vzhodnega bojišča: Preg zgornješlezijskim Industrijskim področjem so so nemški oddelki v svojih novo zgrajenih postojankah tudi včeraj obdržali kljub vsem izrednim sovjetskim oklepniškim napadom. Kritičen položaj, ki je nastal začasno ob vzhodnem robu Tarnovie, so Nemci ponoči s protinapadi zopet odstranili. Na področju Oppelna in vziiodno od Vralistave so prestregli nadaljnje napadajoče boljševike s protisunki oklepnih bojnih skupin. Jugozahodno od Lotlža so je razvila nova oklepniška bitka. Tudi pri Kallšu bijejo nemške četo ogorčene obrambne boje. Severno od \Varte se je posrečilo nekemu sovjetskemu izvidniškemu oddelku prodreti do področja vzhodno od Poznanja, koder so ga Nemci zaustavili. Napade z juga proti Thornu ln Brombergu so zavrnili branilci z visokimi izgubami za Sovjete. Na južnem obmejnem ozemlju vzhodno Prusije je boljševiški pritisk včeraj še bolj narastel. Bitka se bliža višku, ker dovažata obe strani na bojišče nova oja- Kljub izredno žilavi obrambi so mo« rali izprazniti Nemci v večernih urah Doutsch-Eylau ter Allensteln. Ponoči 60 s protinapadi ponovno dosegli rob obeh mest ter se zapletli s sovjetskimi oklep-niškimi konicami v silovite poulične boje. Po pravočasni rešitvi krst maršala von Ilindenbnrga ln njegove soproge ter raslav vzhodno- ln zahodnopruskih polkov, so pognale nemške čete v zrak narodni spomenik pri Tannenbergu. Vzhodno od mazursk« Jezerske planote so se znova zrušili vsi sovjetski prebijalni poskusi. Na severovzhodu vzhodne Prusije 60 boljševiki včeraj kaj malo napredovali. Nek motoriziran oddelek ki-je vdrl v Insterburg, so Nemci takoj od vseh strani napadli ter ga težko zbili Po še nepopolnih poročilih so izgubili včeraj Sovjeti znova 87 bojnih voz in napadalnih lopov. »¥2« pavzroča veliko vojaško škodo Stockholm, 23. 1. Uporaba nemškega povračilnega orožja na bojiščih s« na sovražni strani veduo bolj čuti. Ameriški časopis »Time« se bavi v nekem članku z nemškim obstreljevanjem s povračilnim orožjem v zvezi c nemško ofenzivo na zapadu ter izrecno pripominja, da ne predstavlja vreme nikake ovire za uporabo tega orožja. Angloame-riški poveljniki morajo sedaj priznati, da Imajo ti izstrelki važen vojaški pomen ter da so za pripravo napada prav tako uporabljivi kol težko topništvo. Njihove učinkovitosti ni mogoče zanikati. Na prometnih križiščih, na katerih so tiila stisnjene čete z velikimi količinami gradiva, je napravilo obstreljevanje s povračilnim orožjem težko vojaško škodo. O uporabi povračilnega orožja proti Angliji poroča londonski dopisnik španskega lista »Ya«. da je razpoloženje prebivalstva zlasti v južni Angliji spričo neprestanega obstreljevanja še mnogo Nemci osvobodili Szekesfehervar Berlin, 28. jan. Na madčarekem bojišču so nem&ke čeU v bojih med Blatnim jezerom in Donavo včeraj po težkih borbah osvobodile Szekesfehervar, pravi mednarodni poročevalski urad. »Optimizem je neupravičen« Stockholm. AngloameriSki tisk je spričo dogodkov na vzhodu naravnost vidno rcezrviran. Vojaški strokovnjaki izrecno svarijo pred pretiranim optimizmom. Tako opozarja vojaški komentator »Daily Lxpressa« Morlev Ri-chards na sijajne uspehe nemškega vodstva, ki je obvladalo doslej še vsak položaj. »Nows Chronicle« ugotavlja v uvodniku, da se bodo s skrajšanjem bojnih črt na vzhodu skrajšale tudi obrambne črte na nemški strani, dočim bodo postale težave Sovjetov v istem obsegu večje. Vojaški strokovnjak »New York Ti-mesa« Itanson Buldivin svari pred mnenjem, da 'je nemška armada na vzhodu uničena ter smatra kot nujno opozorite* svojih branilcev na dejstvo, da nas odločilne bitke še čakajo. Zelo rezervirano se izraža vojaški strokovnjak lista »New York Herald Tribu'"« major Elliot, ki opozarja na nemŠKO sposobnost za vodstvo uspešne obrambne vojne ob nemških mejah in ki označuje vsak optimizem v Združenih državah kot popolnoma neupravičen. Komunistično grozilno pismo za 15. januar Gotovo se še vsak iivq spominja, da 60 naSl časopisi pred vojno velikokrat pisali o roparjih, ki so v Ameriki z grozilnimi pismi strahovali prebivalce. StraS-l ne eo se nam zdele tiste novice in kar oddahnili smo se, da kaj takega ni bilo pri nas. Takrat ni bilo, a danes je prišlo to tudi nad nas. Komunistični tolovaji so posnemali vsa izkustva prejšnjih tolovajev in tudi izkustvo o pisanju grozilnih pisem. Tako je v teku triletne komunistične revolucije marsikateri naš kmet In delavec dobil tako grozilno pismo. Okrog 15. septembra so tolovaji napisali nekaj pisem tudi našim domobrancem, tako celo nadporočnaku Mraku v St. Jerneju. Se razume, da se domobranci tolovajskih grožonj niti malo niso zbali. Jih že preveč dobro poznajo i« neštetih bojev. Okrog 15. januarja pa so tolovaji to navado pisanja grozilnih pisem prenesli iz neplodovitih dolenjskih tal na Gorenjsko. Morda bo tam več uspeha. Tako so nekateri gorenjski domobranci okrog 15. anuarja dobili grozilna pisma. Iz teh pisem pa je sevala tolikšna pokvarjenost, da se domobrancem še smejati ni zdelo vredno. Kot primer takih pisem prinašamo danes vsebino enega. Pismo je pisala pisanja silno nevešča roka, katere se je boij deprimirnno, kot pa zaradi novega NaiveČia diolomatska Zadrega živil. Bombardi- I * - . ____ ojačenja racionlranja živil. Bombardiranje traja že lelo dni. Najhujše orožje pa je »V 2«, proti kateremu se sploh ni mogoče pravočasno zaščititi. Dopisnik pravi, da nikdar ne ve, aH bo lahko dokončal s ">'a poročila in ali se ne bo mod tem uad njegovo glavo razletel kak »V 2«. Nemški uspahi v Hlzaeiji Berlin, 23. jan. Na zapadnem bojišču so odbile nemške čete sovražne napade med Maaso pri Maaseycku in Mo-selo pri Remichu. Ob zapornih postojankah med Mosrlo in Satiro, predvsem pa v severni Alzaciji pa so izvedle uspešne napade. Kot je bilo že javljeno v včerajšnjem poročilu, so nemški ljudski grenadirji ob zapadu pri Orscholzu po silnem topniškem ognju prisilili II častnikov in 300 mož 94. severnoameriške divizije, da so prenehali z od-j,orom. Nato so z neprestanimi napadi potisnili potolčenega sovražnika še dalje nazaj ter vdrli z jugovzhoda v Neung. Izredno visoke izgube je utrpela tudi 7. severnoameriška armada v spodnjih Vogczih pri Reipertswei!cr-ju. Tukuj so gorfki lovci orožja SS uničili tudi ostanek ameriškega pehotnega polka 157., ki je bil pred šestimi dnevi obkoljen na višinah severnovzhodno od Reipertsweilcrja. Čeprav je napravilo severnoameriško topništvo zaporni obroč okrog teh obkoljenih edinic, da bi s tem podprlo številne brezuspešne razbremenjevalne napade, se je predal sedaj tudi poslednji bataljon obkoljenega polka. Nemci so zajeli 409 ameriških vojakov in 25 častnikov. Na bojišču, kjer se je odigravala poslednja faza boja, je obležalo 300 Severnoaraerikancev. Najvažnejši dogodek na zapadnem bojišču pa je nadaljevanje nemških napadov v severni Alzaciji. Približno tri tedne so silile nemške čete nasprotnika, da se je boril v spodnjih Vogezih v izgub polnih obrambnih bojih. Pri tem so uničile odporno silo sovražnih oddelkov, ki so se opirali na globoko razčlenjen obrambni sistem Maginotove črte. Zaradi počasnega, toda stalnega napredovanja pri Ritters-lofcnu in llattenu in vedno močnejšega nemškega pritiska severno od Strassburga so prišli v nevarnost veliki deli 7. severnoameriške armade. Sovražnik je moral zato izvesti večje odmikalne premike, posebno ker njegovi močno oslabljeni oddelki niso mogli več braniti Maginolove črte. Nemške bojne skupine ostro pritiskajo ta umikojočimi se severnoameriškimi divizijami. Nemške čete so osvobodile med obronki spodnjih Vogezov in gozdom pri H "(Minuti številne kraje, med njimi Niederbronn, Reichshofen, Worth, Surburg in Sultz. Nemški oddelki, ki so istočasno prodirali iz mostišča severno od Strassburga, so z energičnim napadom zavzeli mesto Hagenau ter stiskajo klešče na področju med spodnjimi Vogczi in gozdom pri Ilagenaun, kjer se umikajo ameriške divizije. V vaseh- ki jih je sovražnik v begu zapustil, so zaplenile nemške čete velike količine gradiva, med tem tudi več oklepnikov. Niti številna minska polja niti mestoma žilav odpor sovražnih zaščitnic niso mogli zadrzati napredovanja nemških čet. Tako so na primer južno od Dambacha razstrelili nemški pionirji skupno / njihovimi posadkami tri bunkerje, ki so jih žiluvo branile zaščitnice. Štirje preživeli branilci bunkerjev so prišli v ujetništvo. Tudi v gornji Alzaciji so nadaljevali nemški oddelki s svojimi protinapadi ter očistili nadaljnje dele prejšnje dni pridobljenega ozemlja. Med Maaso in Moselo so se razplamteli na dosedanjih težiščih novi trdi obrambni boji. Predvsem je ojačila druga britanska armada svoj pritisk proti nemškemu mostišču južno od Maaseycka. Po menjajočih se bojih je dosegel sovražnik nekaj krajevnih vdorov, ki pa so jih izravnale nemške čete med Mnasbrachtom ob Maasi ter ob črtah, ki leže ob gozdu severnozapadno od Geilenkirchena. Te postojanke potekajo 3—4 km za dosedanjimi črtami. Ob njih so se krvavo zrušili vsi nadaljnji sovražni sunki. Proti nemškemu belgijsko-lukseinburškemu bo-jiščnemu loku so pritiskali Severnoamerikanci zopet s severa iz področja Malmedyja ter z juga z mostišča Sazer pri Dicktrchu. Tudi tu je dosegel nasprotnik nekaj krajevnih vdorov. Ncm-ct pa so s protinapadi preprečili sovražniku, da bi te vdore izrabil. Sovražnik je kljub občutnim izgubam Ie malo napredoval. Večji premiki pa so se izvršili na zapadnem delu loka v Ardenih. Sovražnik je le obotnvljaje sledil nemškim mestoma se odmikajo-čim oddelkom. Ko pa je pri Dommin-genu skušal motiti te premike,_ so ga nemške čete odbile z visokimi izgubami. Žilav odpor nemških čet veže še nadalje tudi na severnem delu zapadnega bojišča motne sovražne sile. Bitka za Budimpešto Berlin. 23. jan Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih za Budimpešto: Morilski boj za madžar-ko prestolnico je trajal tudi v nedeljo z nezlomljeno silovitostjo, čeprav je zjutraj močan sneg oviral boje. Sovjeti so poskušali ponoči prepeljati nadaljnje sile na svoje ozko predmostje na Margarelinem otoku z napadalnimi in gumijastimi čolni, vendar sta bila predmostje in odskočišče na vzhodnem bregu Donave pod neprestanim ognjem nemškega obrambnega orožja, tako da je le slabšim delom uspelo priti na otok. Zato so se omejili Sovjeti v nedeljo na obrambo svojega predmostja. Pač pa so nadaljevali boljševiki po močni topniški in minometalaki pripravi proti južnemu in jugozahodnemu bojišču. V kratkih časovnih presledkih so pošiljali v boj vedno nove Čete. Branilci so jih deloma tudi v bojih na noč vse krvavo odbili. Berlin, 23. Jan. Mednarodni poročevalski urad poroča z madžarskega bojišča: Med vzhodnim bregom Blatnega Jezera In otokom C3epel je zabeležila nemška ofenziva v nedeljo pomembne uspehe. Močni sunki oklepnih bojnih skupin proti severu nieo dopustili boljševikom, da bi s« vkopali. Na široki črti med jezerom Valencze, koder so pregnali Nemci poslednje sovražne ostank«, in med Donavo so napadalci znova zlomili boljševiški odpor. leločasn® so msSans nsm«.:s čete naskočile z zahoda In s juga važno mesto Szekesfehervar. V kratkih pouličnih bojih so pobile sovjetsko pehoto Ur }o zasledovale daleč preko severnega mestnega roba. Predalo se je preko 1000 sovjetskih vojakov. Ostanek boljševiške bojne skupine, obkoljene med Donavo in Blatnim jezerom, se je obupno trudil, da bi izpadel v smeri proti jugu, vendar Je obležal po malenkostnih pričetnih uspehih. Nemški bojni plen je velik. Sovjetski oskrbovalni promet po Donavi je popolnoma ustavljen. V zahodnem delu Budimpešte so se boljševiki na vse načine trudili, da bi razbili nemški obrambni obroč z jugozahoda. Branilci so jih vrgli z ročnimi granatami in z golim orožjem zopet nazaj, Vzhodno od Komarne^ se je bojni hrup skoraj popolnoma polegel. Z madžarsko-slovaškega obmejnega o-zemlia poročajo le o posameznih spopadi. Nemiri na Siciliji Trst, 28. Jan. V pokrajini Sirakuza je prišlo znova do nemirov. Stradajoče prebivalstvo je skušalo vdreti v skladišča z živili, določena za okupacijske čete. Policija je nastopila proti množici. Več oseb je bilo ranjenih. Bonomijeva vlada ne more preskrbeti niti najnujnejših živil. Tudi v Cagliarlju je priSlo go novih spopadov z Bonomijevo policijo Prebivalstvo ne dobiva nitt onih močno zmanjšani!« obrokov, k! mu prltlčejo na nakaznice. Nek južnoitalijanskl list sporoča nadalje o demonstracijah v Kalabrijt in La- VftRljt, , __«J od leta 1939 Ženeva 22. jan. K bližnjemu sestanku treh velesil pripominja »Obaerverjevt zastopnik, da je sestanek Že zelo blizu ter da je gotovo, da bodo poleg vladnih šefov pritegnjeni tudi trije zunanji ministri: Eden, Stettinius in Molotov. Konferenca bo nedvomno med vecani dosedanjimi najvažnejša, ker je diplomatska zadrega od leta 1930. največja. Sicer še vedno nepriznana delitev Evrope v interesna območja, kl so jo sklonili v Teheranu, ee Je pričela po mnenju lista precej neobičajno razvijati Sovjeti so ei dobili veliko vplivno področje v vzhodni, srednja in jugovzhod™ Evropi. Francija se jc diplomatsko priključila sovjetskemu bloku. Medtem so pričeli v Združenih državah pripisovati odgovornost za ve« ta razvoj Angliji. To bo imelo tamkaj za Anglijo zelo težko posledice. »Ohserver« se zavzema znova za osnovanjo zahodne zveze, kateri ni trewski. Voditelja varšavske podružnice Sovjetske zveze sta šla v Moskvo po nova navodila za boljšcvizacijo Poljske. Zastopniki londonskih Poljakov nadalje protestirajo proti moskovskemu obnašanju na Poljskem. Tako je sporočil veleposlanik poljske begunske vlade v Cunkingu v nekem intervjuju, da so boljševiki sedaj zaprli poveljnike tako imenovane poljske podtalne vojske, ki je podrejena begunski vladi. 0 Berutu je Izjavil, da ta sploh ni noben poljski državljan, marveč državljan Sovjetske zveze tor visok član boljševiško stranke. Ženeva. Po Reuterjevem poročilu je bil izvoljen za canterburyjskega nadškofa dr. Fishor. Položaj Turčije se je poslabšal Bern. Turčija ne bo imela več mnogo govoriti v evropski politiki, s sedanjo vojno je bila še bolj vržena nazaj v Azijo, piše list »Bunt« v uvodniku, ko razpravlja o tem, da je odprla Turčija Dardanele za zavezniško plovbo. Sovjetska zveza bo gotovo vztrajala na rešitvi vprašanja Dardanel. S tem, da so potisnili Turčijo iz balkanske politike, se je položaj Turčije napram Sovjetski zvezi močno poslabšal. Druga in za vprašanje Dardanel važna sprememba pa Je v tem, da namerava postati Sovjetska zveza po vojni tudi pomorska sila. »Pomorska sila Sovjetska zveza» pa bo, tako ugotavlja list zaključno, bolj kot kdaj prej zahtevala, da bodo morske ožine ob Bo-sporju odprt« za plovbo. Kratka poročila ženeva. Po dezertiranju skoraj polovice prisilno na službo v prokomorske dežel« poslanih kanadskih vojakov je prišlo med ostalimi, tako javlja »Daily Maik iz Londona im Ontarija, do nemirov. Iz nekega taborišča Je izginilo 600 mož, ostalih 100 pa se je nato uprlo službovanju. Splezali so preko zidov ter priredili po omtarijskih ulicah protestno demonstracijo, nakar jih j« vojaška policija aretirala. Amsterdam. Vojaški odbor reprezen-tantske zbornice Je pristal po Reuterjevem poročilu iz VVashingtona na zakon, 6 katerim bodo možje v starosti od 18 do 45 let prisiljeni delati v vojni industrji. Kdor se bo prolivil sprejeti delo, ki mu ga bo nakazal mobilizacijski urad, bo kaznovan z zaporno kaznijo do 5 let in z denarno kaznijo do 10.000 dolarjev. Tokio. Kot poroča Domel iz Hong-konga, je napadlo nekaj bombnikov tipa »B 29«, ki so nastanjeni v Kunmingu, v nedeljo dopoldne Hongkong. Napadalci 60 vrgli svoje bombe brez izbire cilja iz velike višine, nakar 60 naglo pobegnili. V kitajski četrti, kl jo je napad prizadel, je bilo uničenih kakih 500 stanovanj, 1000 Kitajcev ubitih, 3000 pa ranjenih. Madrid. Sevlllskl nadškof kardinal Segura je objavil v cerkvenem listu svoje pokrajine Članek, v katerem ugotavlja: »Boljševiška revolucija hoče uničiti cerkveno družino. Hudič je zbral v ta namen vse sile in mobiliziral vse agente. Toda kristjani bodo prestali vse nevarnosti, ker jih ščiti Bog.c Brošura KRIK SLOVENSKE ZEMLJE vsesplošno ugaja - Berite in širite jo! Tramvaj po štiridesetih letih na - dopustu 5ti so takrat ljubljanski fijakarji, ki jih je bilo 30 in menda šo več po številu, vlagali spomenice in prošnje, pritožbe 111 pozive, da naj zaščitijo njih interese in kai ukrenejo, da ne bo fi-iakarski stan brez zaslužka in kruha. Sedaj v letu 1945 vozita še dva fiju-karja, tramvaj pa počiva. Pred 40 leti pa so tramvaju hudo nagajali ljubljanski pagluvci in otročaji, ki so na tračnice polagali kamenje in druge trde predmete. Takrat so se pred njim kmečki in tudi ljubljanski konji zelo plašili. Ni minil dan brez tramvajske nesrcčel Sedaj? Ko je vladal mraz, ie tramvaj silovito cvifil na ovinkih, da je šlo človekn skozi ušesa. Tudi njemu primanjkuje maščobal V snegu, ko se je po tračnicah razsula snežena moka bolj rjavkaste barve, pa ie tramvaj postal silovito tih in molčeč. Nikjer nobenega ropota, hrušča in trušča! Natihoma se je tramvai pomikal kakor da bi vozil po blazinah. No, sedaj pa tudi bele blazine ne mara več, ampak se jc zavlekel — pa menda vendar ne — v pravo zimsko spanje. Stric Iram, v ljubljanskem žargonu Trombolin, je že dva tedna no dopustu v hladni remizi ob Celovški cesti. Ne pritožujemo se Ljubljančani zaradi njegovega daljšega počitka, vendar želimo skromnejši občani, da bi se kaj kmalu pojavil na cestah in nas razveselil s svojim ropotom. Postalo je ljudem kar nekam dolčas. Ljubljana je močno spremenila svoje lice, ko mora vse pešačiti in koračiti. Saj je celo mnogim pešcem neljube kolesarje sneg kar ustavil, tako da je dandanes kolo na cesti prav redek pojav. Nad 40 let že vozi tramvuj po Ljubljani. Vsa ta leta še ni imel tako dolgega počitka kot letos. Ko se bo tramvaj spet pojavil na cesti v svojem dostojanstvu, ga bodo vsi skromni in tihi Ljubljančani pozdravljali z radostnim srcem. — Drugače pa se je našemu tramvaju godilo prvo leto, ko je nastopil vožnjo po Ljubljani. Takrat so se na njega budovali ljubljanski fijakarji, ker so ga imeli in smatrali za resnega in nevarnega konkurenta njihovi pošteni obrti. Na župana in obla- Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Nakazovanje živil za jnho Razdeljevale! racioniranih živil v Ljubljani naj dvignejo prt Prevodu, Novi trg 4-II, nakazila za te»tenln»ko moko, fižol ln riž in slcor po naslednjem redui v srodo, 31. Jan., i začetnicami P—*, T četrtek, J5. jan., od Ko—O Id v petok, 26. Jan. od A—Kl. Bitarna bo delila ril iz »kladlSča v ri-žarni od četrtka, 23. Jan., do torka, SO. Jan., od 8 do 12 ter od 14 do 16. V soboto popoldne rlžarna ne posluje. Tam so rti tudi plača In oddajo vreče. Delitev surovega masla otrokom Otroci do 6 lot starosti znotraj ljubljanskega varnostnega pasu, kl prejemajo v mlekarnah sveže mleko ln kl so upravičeni do prejoma maSčob z« mesec januar, prejmejo od H. do 31. januarja pri določenem trgovcu Mt g surovega masla (Izdelek Prevodov« mlekarne) namesto zaseke za meseo januar ln sicer: L pri Slmončlč Ivanu, CelovSka 6i, odjemalci mlekarn«: Jurkovlč, CelovSka 42. Samee, CelovSka 72 In Kovači«, CelovSka 15.11 2. pri Oobee Petra, Ciril Metodova 41, mlekarne: Vldle, Btaničeva 2, Leskovlc. Ciril Metodovo 47 in Tenko-Bonč«, Otrll Metodova CD i 3. pri Kemperte Milki, Bmartlnska K, mlekarne: Rančlgaj, fimartinska 34, Valja-veo. Prisojna 1 in Kopljenlk, ZaloSka 7i 4. pri Dollnar Fraacu, ZaloSka 32, mlekarne: Doberlet, TovarnUko 17i Kugovnlk, Zaloška 16 in Medved. Zalofika 43| 3, pri KoretlS Rafku, OUoa S. maja, mlekarne: Furlan, pasaža Nebotičnika, Korelee, Kongresni trg ln Levka, Miklošičeva 40| 6. pri Motoh Bogomira, Krokov trg 11. mlekarne: Jerman. Rosljeva S. Vrh, Pred Škofijo 18 in Pečar, Poljanska 18s 7. pri Kranje Antona. IgriSka 13, mlekarne: Babi«, Gregorčičeva 4, Vokač, Breg 8, Turk, Tržaška 6 ln Vovk. Kolozijska «1 8. pri Mlkllč Angeli, Kožna dolina II-09, mlekarni: SlamllS, Cesta II 36 ln 2SorI, Trfa: fika 81; 9. pri CeSnovar Karoln, Dolenjska 1, mlekarne! Lnplnc, Dolenjska 49. Korotee, Kar-lovSka 8 In Plahnta, Trnovska 19, ter 19. pri Novak Antona, Litijska 1, mlekarni: Cerin, Litijska ln Korbar. Hruilca, PotroSnikl bodo predložili določenemu trgovcu nakazilo mleka skaptne »1« aH ,1—3. m moseo Januar ter osnovno ilvllsko nakaznico (brez pretlskanlh črt) za mesec januar s lo ne odrezanimi odrezkl za maščobe (z datumi od L do 23. Januarja), Izdano upravičenoem do 3 let stirosti. Upra vičenei, ki prejemajo mleko na »kupno na kr.zilo, na: P avoSasno omiložijo potrdilo Vekarskega otseka (Maistrova ulica) Prevodu, Gosposka 12-1, soba St. 6, obenom z osnovnimi živilskimi nakaznloaml upravičencev, kjer bodo prejeli nakazilo za dvig surovoga masla. Povdarjamo, da nima stranka, kl bi predložila žo odrezano odrezke. pravice do nakupa surovega masla. Kdor ne predloil vso. kot Je tu določeno, ne more prejeti surovega masla. Prodajna cena surovemu masla je 34 lir za kilogram. Prevod sporoča, da j« masla dovolj aa razpolago in naj zato stranke ne stojijo v vrstah pred trgovinami, ker bo vsak lahko prlfiel na vrsto (povprečno je dodeljeno posameznemu trgovou 250 do 300 upravičencev), Vse zgoraj naStete trgovce vabi Prevod, da se zglasljo zanesljivo v »rede, 11 Jana. arja, popoldne ob 11 v Gosposki ulici lS-I, Resnična tragedija je v tem, da človek samega sebe no spozna kot to, kar je. ('l'*aor».) Koledar: Sreda, !4. prosinca: Timotej. Skof In mu čonoo; Feliotjon, Skof In mnčeneci Suran, opat; M"tel mučenee Četrtek, U prosinca! Pavel, apostol, spreobrnjen; Ananija, muč.i Popon. o. Kino Matirai »Vrtiljak« ob 16 In JS. Kino Union: »Premiera ljubezni« ob 16 In 18. Kino Sloga: •Modra llslea« ob 16 hi 18 Lekarniška služba: Nočno službo I m a J« l »k ar«•I mr. Loustek. Rfsljeva cesta li mr Baho-voc. Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič, TriaSka cesta. Z Vrhnike Domobranska prosveta na Vrhniki je zelo delavna. Pred nedavnim je vrhniški domobranski oder priiedil veseloigro »SvojeglavČek«, ki jo je režlral domobranec O. Keržišnik. Sedaj pripravlja vrhniški domobranski oder novo veseloigro pod naslovom »Mladi gospod šef«. Igra lw> že v kratkem uprizorjena pod režijo domobranca O. Keržišnika in ob sodelovanju izvrstnih IgTaiskih moči bo prav gotovo žela obilo priznanja med vrhniškimi gledalcu •fltft)a!flUha r.utni JiCnnifti prtmiilf »ADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 24. Januar: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 jutranji koncert, vmes 7..K1 Poročila v slovenščini — 9 PoroSila v nemSčlnl — li Napoved sporeda, nato glasba zo protuor, vmes 12.30 Poročila v nemSčinl, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini — 14 PoroMla v nemSčlnl — 14 10 Vsakemu nekaj — 15 Prenos nemSkega soba St, 6, kjer bodo prejeli vsa nadaljnja potrebna obvestila ln nakazila surovega masla. Muslo bodo prevzeli ▼ četrtek dopoldne v Mlekarskem odseku. Maistrova 10. Zbrane in nalepljene odrozke bodo predložili trgovci obenem z ostalimi odrezkl za januar Mestnemu preskrbovalnemu uradu. Važno obvestilo o prejemanju dodatnih nakaznic za ročne delavce (UD) v Ljubljani Za vsa osebe, kl ls kakrSnega koli naslova prejemajo dodatno nakaznice za ročno dnlavoe (UD), bodo morali delodajalci T času od 26. januarja do vključno 3. februarja 1945 vložiti nove prijave. Te prijave morajo biti spisane na pol polo pnplrja pisarniško oblike v dvojniku ln morajo vsebovati na- . ------- — slednje podatke: ns.lov podjetja, kl delavca g-«* prijavlja, luie in priimek delavoa, očetovo — •- - - ---- " Ime, rojstne podatke (dan, mesce ln leto rojitva), Ime družinskega poglavarja, pri katerem stanuje, stanovanje delavca, točen opis dela, kl ga delavee opravlja. Število tedenskih delovnih nr In polpia delodajalca. Razumljivo je, da morajo delodajalci, kl zapoalnjejo vK delavcov. iste prijaviti 8« enem seznama. Prijave, spisane * zahtevanimi podatki, bodo delodnjslol vlagali na Mestnem pre-oakrbovalnem urada v palači Bata, I. nadat. Osebe, ki v določenem času ne bodo vložile prijav, nc bodo prejele dodatkov ILD za meseo marec 1943. Opozarjamo predvsem hlSnlke ln hlSnlce z manj kot 10 strankami, postrežuloe z manj kot 36 delovnimi urami tedensko, kuharjo ln kuharice, akvlzltorje, lnkasante, trgov, pomočnike tn vratarje brez nočnih služb, da naj no vlagajo prijav, ker Jim v smislu Izdanih predpisov dodatki ne prltlčejo. Natakarji la natakarlee Izgube • 1. marocin 1143 prarlee na dodatok RD. Prav tako poljskim delavcem In delavkam v zimskem časa dodatki ue pripadajo. Vsem tistim, kl morajo za prejem dodatkov RD vsakomesečuo predlagati potrdila delodajalcev. nI potrebne vlažiti prijav v zgoraj določenem roku. TI merajo predlagati potrdila delodajalcev najkasneje do !•. vsakega meseca. Ver se po tem roku dodatki ne bodo priznavali. Tiste delavce, k4 Izstopijo Iz delovnega razmerja, morajo delodajalci na Mestnem preskrbovslncm uradu takoj odjaviti, ker bodo sicer odgovarjali za neupravičeno prejemanje dodatnih nakaznic. Voznikom Ker se niso odzvali na obvezno vožnjo drv za ljubljansko prebivalstvo so bili prijavljeni državnemu tožilstvu, kakor tudi pristojnim upravnim odn. policijskim oblastem naslednji vozniki in lastniki prevoznih sredstev; Novak Franc, Viška c. 60, Novak Fr., Viška e. 47, Pance Ivan, Viška e. 58, Pance Ivan, Bokalška 1. Pance Franc, Viška 54, Knez Ivan Viška cesta, Skerl Viktor, Viška c. 22. Usenik Ivan. Dolenjska c. 23. Štrukelj Miha, Zapuška e. 8, Kunovar Alojzij, Draveljska c 21. Gozdarski odsek - Komisar za preskrbo mesta Ljubljane f drvmi. Iz Cerkniške doline V Cerknici na Notianjskem so minuli teden pokopali posestnika Andrejeve domačije na Brezju 4, 72 letnega g. Franceta Rožanca. Bolehal je rajni žo dalj časa, padec s kozolca v septembru 1. 1., pri katerem si jc zlomil nogo, je pa na njegovo rahlo zdravje tako Kvarno vplival, da ni več zapustil bolniške iiosteljo. Potila pa je rajnega ntoža-pošlenjaka tudi prerana smrt ljubljenega zeta g. Alojzija Stražišarja iz Begun), čegar truplo šo počiva nekje meti Jelendo'.ski-ml mučentki. Naj mu l>o dohrl Ilo« obilen plačnik za vse dobro, številnim sorodnikom blagega pokojnika pa tolažnik v tej težki Izgubil novice. Namesto oveija na grob gospe llsnc Frc llhove je darovala gospa LuAu Ur.arjsva Iz Ljubljano 130 Ur na revoe bolnike. kl so zdravijo v Cliolowo»om zavodu za novotvorb« v LJubljani. Iikrma bvulal MSČenJe hodnikov ob bISah v Ljubljani kaj slabo nnprodujo. PeScl, kl »tuo »ednj vsi navezani na hodnike, ko nI tramvaj«, uam-reč, se ne Jezimo Se toliko, če ul hodnik popolnoma očiSfon, kakor pa nu to, čo sneg nI niti posot. Marsikdo od peSeev mora »am kidati pred avojo hlSo, »ato razume, ds je presneto težko »esekatl • hodnika shojeni In že skoraj poledeneli sneg. Vnekakor jo to delo, kl bo trajalo »o več dni. NIČ teikcgu pa nI že takoj prvi dan na »liojcncm »negu nasuti toliko popnla, ila a« pe*ol ne love kakor bi bili pijani. V lom' e anca skoraj povsod alla no ara« hoditi ln tu.il o-»1*50 žo niso redke. In vondar bodo b Sni go«po darjt morali odgovarjat!, če w bo kik prc.l njihovo hlSo zaradi neoMSčenegn nll nopo-•utrga hodnika poškodoval pri padcu. Policija bo te dni »ačela - kakor ču-Jemo — preglodovatl hodnike za ptvSee po beli Ljubi.anl. Kdor ne bo imel hodnika očiščenega, so bo moral zagovarjitl, prav gotovo p» bo vsakdo kaznovan, ka ne dobi nobene protivrednosti, pele sv. Jakoba na Žalah. r j Nadalje mora Bolgarija mnogo dobavljati + Ivan Obersnel ml. V 45. letu sta- tirdi Sovjet&kl zvezL Sklenila pa je ne-rosti je v Divači za vedno zutisnil oči I davno trgovsko pogodbo z Romunijo, kl tamkajšnji posestnik in trgovec g. bo g sovjetskim dovoljenjem dobavila Ivan Obersnel ml. Rajui je bil poko- Bolgariji nekaj petroleja, dočim sama pan v sredo na domačem pokopališču. Sovjetska zveza no da Bolgariji zaproše- Naj rajna počivata v mlrn, vsem j nih in tako potrebnih zdravil, njunim dragim naše Iskreno sožalje. 1 . Dr. Franc Jaklič Ignacij Knoblehar in njegovi mlsl). sodelavci v Osred. Afriki Življenjepis velikega slovenskega človeka, misijonarja ln raziskovalca Afrike v 1». stol. Knjiga Ima 374 strani z 31 podobami in preglednim zemljevidom. Eleg. vez. stane 118 L LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo I Miklošičeva e. 3 Če prodaste nakupovalnici So-cinlne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, pomagate revežem. Koristite pa tudi sami nebi, saj dobite za blago in predmete lep denar Letošnji Sredozimci Naši kmečki ln preprosti ljudje pripisujejo poseben pomen vremenu, kakršno nam naklonijo svetnikl-Sredozimci, kl vladajo od 15. do 25. januarja, ko se navadno zima z mrazom prelomi. Nastalo je tudi prav mnogo zanimivih vremenskih izrekov in pregovorov. — Kot prvi Sredozimee nastopa sv. Pavel puščavnik 15. januarja, njemu sledi čez dva dn! nato Anton puščavnik, nato sv. Neža, po njej pa nastopi sv Vincenc in vrsto konča sv. Pnvel apostol. Lani so bili Sredozimci z mrazom kaj prizanesljivi. Letos eo nekoliko bolj prituaiili. zlasti Vinko ;e v ponedeljek vdrl v deželo s strupenim mrazom. Vsi ljudjo upajo, da bo v četrtek sv. Pavel apostol vremo preobrnil, kajti navadno se na njegov god niraz zelo predrugači. Zadnji veliki nalet snega je obsegal vso Evropo, nato je zavladal mrzli val. Ta mraz je pač primerno koristen za drevjt. ker bo pokončal raznovrsten, sadju škodljiv mrčes. Visoki sneg le ugoden ?a polje, da so zemlja pod njim spočije, kakor navadno pravijo kmetje. Zanimivosti iz zemljiške knjige V zemljiški knjigi ee redkokdaj zaznamujejo zakupne in najemne pogodbe. Te dni je zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamoval večjo zakupno pogodbo, ki je bila sklenjena in podpisana med družbo >Emono« in Kmetijsko zbornico za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Zadnja je od prve vzela v najem za dobo treh let del nekdaj baronu Lazzarinlju lastnega vele-posestva Boštanj pri Grosuplju v Izmeri 100 ha 97 n in 31 m». — V najem Jo danih 85 zemljiških parcel, gozdov, travnikov, njiv in paznikov i vsemi gospodarskimi poslopji in žago. Letna najemnina znaAa 00.000 lir. Del gozda v izmeri 5 ha je vzet ▼ najem za dobo 8 let. Tu namerava Kmetijska zbornica napraviti veliiko gozdno drevesnico. Preti koncem najemne dobe treh let jo tTcba poaodbo pol leta prej odpovedati, eicor so molče medse«boino podaljša. V najem vzeto posestvo spada pod kak občino Slivnica. Kolesarski tat obsojen Pred kazenskim sodnlkom-poedlncem na okrožticm sodišču je bil obsojen 45 letni krošnjar Jože Komac na 2 meseca zapora zaradi prestopka tatvine. Ukradel jo 26. novembra lani iz veže Železničarske zadmge v Spodnji Šiški 5000 lir vredno moško kolo. Tatvino je priznal, toda izgovarjal se je, da je bil sila razkačen, ker mu Je nekdo poprej odpeljal njegovo kolo ln so je hotel maščevati. Ta naivni izgovor nI obveljal pred sodnikom. Nepremičninske -rubežni v 1. 1944 Splošen pregeld o nepremičninskih rubeznih v letu 1044, ki jih je zaznamovala ljubljanska zemljiška knjiga, nam pokaže, da je število teh rubežni napram letu 1043 bilo znatno manjše. I.ani je bilo takih rubežni 185, ko jih je bilo KULTURNI OBZOR N i K Slovenska beseda v mikrofonu ljubljanskega radia v L 1944 Ob koncu leta 1944. je bila v »Slovenec« podana obširna bilanca našega književnega dela Im ustvarjanja v preteklem leitu. Zdi se mi primerno, da omenim sedaj pole« pisane slovenske besede preteklega leta Se govorjeno beeedo preko ljubljanske radijske postaje, ki ie bila v teh časih kulturno prav tako važna kakor pisana. Kulturno najpomembnejše eo gotovo oddaje z naslovom: »Slovenska slikanice«, ki jih skrbno pripravlja prof. J. Peterlin. Prav Je, da se v teh časih vsesplošnega razdejanja ozremo nazaj k prvinam naše ljudske kulture, k našim običajem in navadam preprostega človeka, da v njih spet zazremo specifično slovenski obraz našega naroda in ee poskušamo tem osnovam ljudskega verovanja čimbolj približaiti. Morda 6e ne zavedamo dobro, kake važ noeti eo za naše narodno življenje oetaline Ijudeke duševne samomAkloatt. Zato zaslužijo te oddaje največjo pozornost ie kot popolna novost im izvirnost v pro gramu naših radijskih oddaj, kl nam obračajo pogled k domačemu ognjišču In k iaslul ljudski kulturi, da sc do dna du5e ogrejemo za svoj dom. Oddaje so ee vršile redno enkrat na mesec e sodelovanjem radijske igralsko družine ta deželanov, kl so zvočne slike prednašah v evojih narečjih ln nam taiko podali veren prikaz našega domačega življenja, mišljenja in čustvovanja preprostega človeka Ln njegovo zakoreninjenost v narodni slovenski grudi. Tem oddajam želimo samo večji razmah lo uspeh. Pod naslovom »lz naie zakladnice* so »e vršile pogoete oddaje v štirinajstdnevnih razdobjih pod vodstvom ini. Ivana Pengova. Co pa eo bile dane ugodne prilike, eo se te oddaje vršile tudi tedensko. Radijski poslušalci so v posrečeno izbranem sporedu, in skrbnem ter doživetem podajanju kulturnih biserov ta našo narodne zakladmice lahko uvideli, koliko lepot in bogastva Ima v sebi naša ljudska in umetniška ustvarjalna sila, pa bodi v pesmi, pripovedki, pravljici ali basni. Glede na sedanji dogodke v naši zgodovini — v ča?u komunistične revolucije ta zdravega domobranskega odpora — 60 se same po sebi rodite slovenske ljudski oddaje kot nujna zahteva za podkrepitev naše pravične borbe ta Idejne JafmoeU. Te oddaje dajejo zdravim narodovim silam zagon ln oporo, idejno jasnost v zmedi daftftSnJHh dni S«' kar dvakrat teden-eko^kli&ejo vsem zdravim ta poštenim na-rodovtkn eUm, <»« Mii «"»»1® »vol« na- rodne evetlmje, W jih skuša zločinski broz-narodni komunizem uničiti. Na sporedu slovenskih radijskih oddaj eo bili nekaj časa tudi »Razgledi«, ki so jemali aktualno snov iz preteklosti ta sedanjosti revolucije. Izredno važne, čeprav ne tako pogoste, pa so zvočne igre, ki Jih vodi ini. Ivan Pengov. V teh oddajah eodeluj&jo člani radijske igralske družine im člani Ijub-Ijaavsko drame. Snov je zajeta iz naših najboljših literarnih del. Želeli bi, da bi bile te oddaje 6im pogostejše in pravilno izbrane. V petkovih mGruno< s tovarniško St. 90.-r»i Ijistnik naj se javi na glavni policiji, soba Št. 13, III. nadstropje. llipotečni trg v lanskem decembru Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča je v lanskem decembru zaznamovala pri 22 nepremičninah vknjižbo raznih posojil za skupno vsoto 2,000.(KX) lir. Največje posojilo 1,000.000 lir je bilo vknjiženo na neke zemljiške parcele v kat. občini Zgornja Šiška Najmanjše posojilo jo znašalo 2500 lir. Dalje je bil pri 12 nepremičninah, ležečih v mestu, zaznamovan vrstni reTagesposli4 t dne 21. januarja 1945 je izšel iz Berlina priiujoii članek: Medtem bo so na vzhodnem in zahodnem evropskem bojišču divjali hudi ubfambni boji, so nemške čele z jugovzhodne Evrope dokončale svoj pohod, k! je edini te vrsto v zgodovini. Po izdaji Kalile f6 naše čete prodrle čez Bal-J»an do E?oi*Uih otokov. Izdajstvo Romunijo in Bolg-ariie je ogrožalo tudi njih vhodni bol«, sovražnik jo že upal na to, kako bo zajet vw> balkansko armada Zaceli 6» se ukrepi za njen umik. Dan in noč so edinice letalskega prevoza in edtniee vojne mornarice prevažale svoje (ovarJo nazaj na kopno. Medtem ko so f') divizije uvrščale v pohodne kolone in pO točnih načrtih nastopil« pot proti severu, Je na oporiščih vzdolž pohodnih pnti nastal sistem zaviralnih postojalk. Sovjeti so pognali v prostor med Skopljem in Koscvim poljem tri bol«ar-vslte armade in oklepniške edinice. Bolj proti severu so skušali Sovjeti z več divizijami, podprti po komunističnih tol-[tuh, prodirati na črti Kragujevac-Kralje-"vo-Cačak proti zahodu ln zapreti črnogorski pORorfki prehod. Vendar se jo njih napoti povsod izjalovil z visokimi izgubami spričo trdovratnega odpora hrambovcev. Pihv do 1400 m visoko se ic v 20 prelazih dvigala zn del vrača-roČih se fct ta 1500 km dolga pot. V prahu in silni sončni pripeki grške je-wni t*o sc Irili odpravili na pohod, jesenski viharji In neprestano deirvje je divjalo nad pohodnimi poli po Macodo-rilji. Ko vojemu cilju, je bila v Črni gori že zini* s snegom in hudim mrazom. Poledenele čajne so mučile ljudi in živali* Patre so se tem mukam pridružili še boji « komunističnimi tolpami, kl 6© izkoriščalo pokrajinske težkočn in so mo-l;!s iu ovirat" pohod nemških edlnic. Večkrat si je bilo-treba višino zn višino >e?» osvojiti, preden so mogle kolono i «r...... MIH OGLASI C Službo nt« to I KNJIGOVODJA li:!afiets» tn Irores^ pnndent * dolgoletno piskvo Išče primerno zaposUtev. Ponudbe upravi »Slo- • rrnea« pod rnečko: iVBKtea« St._514. a ijLvmli !'.' '»OZOR! Kupujeta vteOc la *«e j-Utiltie »Ktpeilke ter e »ram P» »slvuijt c«. ,i (.llBMCM Alojsij. ^rJVSfo >«M> 1 iiilttjina. • PRODAM f«m!en. baterijske r« rmJto Teletuukera k. f. 4. Nselo* reipo, odvzeli plin vsej hiši za pet dni. Ce bi so to ponovilo bi odvzeli plin za deset dni, tretjič pa bodo dokončno odklopili plin. Uporaba plina. Lastniki plinskih kuhalnikov smejo uporabljati plin le od 18.15 do 19.30. V slučaju letalskega alarma morajo biti plinske pipice zaprte in bo plin odprt po končanem alarmu. HiS-ni lastniki, upravitelji in hišniki morajo stranke nadzorovati in so za to odgovorni. Ce bi stranke uporabljale plin v drugem času, bodo kaznovane z odvzemom plina. Uporaba plina po letalskem alarma. V primeru, da bi v času od 17. do 20. zvečer bil alarm, bodo meščani lahko uporabljali plin tudi po 20. in sicer bo prav tako plin odprt 3 ure. Sknpna umetniška razstava. V umetniški galeriji v Ulici 20. septembra pripravljajo skupno razstavo del tržaških umetnikov. Sprva je bilo določeno, da morajo umetniki, ki hočejo razstavljati svoja dola, oddati umetnine, ki so jih pripravili, do .1. februarja, zdaj pa jc rok podaljšan do 25. febr. Umrli soi Lucija Abreni roj. Segu-!in, Terezija Lorenzi soj. živič, Gizela Marnssi'roj. Brajda, Ivan Tolmin, Josip Grisančič, Josip Vižintin, Alojzija Dolinar, Marija Cerviu roj. Borolič, I^zidcirij Barič, Henrik Vidmar, inž-Alojzij Versa. Delitev rib. V glavni ribnici prodajajo na živilske nakaznice ribe. ki jih dobe vsi lastniki živilskih nakaznic od let naprej j>o [>ol kg. Umrli so: SpirJdona Rak, Frančiška IHJan. roj. So&ic, Marija Kozulič, Paskal Tremel. Maksimalne cen« za perlro. Urad za nadzorstvo con je objavil ,da Jo maksimalna cena za pecivo pri največji leži 15 gramov 5 lir pri izdelovalcu, v prodaji na drobno 6 lir, v lokalih jra jo priračtmana postrežniua. S Koroškega SO letnico rojstva je te dni obhajala Celovčanka, oddetna voditeljica ženstva Marija Prime. Se vsa čila in zdrava polna zaupanja v zmago domovine jo dočakala ta svoj veliki dan. Na vzhodnem hojiSfn je padel nad-desetnik Ludovik Svojč iz Celovca. V boju proti boIJŠevikoni na ogrskem bojišču je padel naddesotnik Franc Maier iz Sv. Jurija pri Beljaku. Pokojni je bil darovit pevec in član znanega pevskega kvarteta. Smrtna kosa. Poročnik Ervin Ifumič iz Spitala ob Dravi je padel v letalskem boju kot vodja lovske edinice. — Na vzhodnem bojišču jo pad«! višji narednik Henrik Hu^overnik iz Viktringa. — V Celovcu pa je timrl vpokojeni knjigovodja 08 letni Ivan Stupnik. Z Gorenjskega Slovesen pogreb. Te dni so »e zbrali zastopniki nentških edbire \t Radovljice in okolice na kolodvoru v Leecoh k pogrebu postajonačolnika Franca Safaman-na, ki se je bil smrtno ponesrečil. Tova-ri« JSelemlCarJi In politični voditelji' so imeli Častno stražo ob krsti. Ko je okrožni vodjti Gasser položil venec Gauleiterja h krsti so je s posebnim nagovorom poslovil od umrlega člama stranke Sate man-na. Slednjič so mu tovariši zapeli še po-; slovi 1 no pesem in so naložili krsto na vagon ki ga Je odpeljal v poslednje domovanje. Pokojni je 1)11 zvest uradnik in vnet politični vodja. 1» Spodnje Štajerske Delovanje spodnještajersko mladine. Te dni ao se, kot piSe »VSlkischer Be-obaohteT« z dne 20. januarja t L, zbrali voditelji in voditeljico spodnještajersko mladine, kjer so pod vodstvom zveznega mladinskega vodje Schilcharja obravnavali načrt delovanja za bodoče tedne in mesece. Navzoča sta bila tudi zvezni vodja Steindl ln pokrajinski vodja Daozin-ger. Oba sla se ob konen zborovanja zahvalila vsem mladinskim voditeljem in voditeljicam za vneto domovinsko delovanje, češ da jo spodnještajerska mladina v svoji fanatični veri v zmago močna nositeljica Fttherjeve ideje. ■ Smrt znanega matematika. Na Dunaju je umrl znani matematik, 80 letali dunajski univerzitetni profesor in dvorni svetnik dr. Viljem Wirtinger. Hkrati le bjl častni doktor univerz v Inomostn, Baselu in HambuTgu ki je spteaJ več matematičnih knjig. Umrla je v Gradcu 74 letna Jožefa Perko, ki so jo 23. t m. pokopali, V Gradca so preminuli: Katja pl. Karničnikova, fi2 letna Ivan »a Karnični-kova in člasi stranke Karel Kramjc, Spori Hermesovi uspehi ▼ jubilejnem letu Na Novega let« dan ie aakljufitl agilnt ZSK Hermes »voje Jubilejne prireditve v jubilejnem leta ter potrdil »nova. da Jo bila prav ia prav iniciativa sa vse lansko Športno delovanje r rokah agllnlli hor.-ne-žanskIh funkoionarjev. Najbolj je nspel novometot odsek, kl Jo odsrlral vsega skupaj v. domaČimi nasprotniki! 17 tekem s prvim moštvom, S tekem i reservnlm lu .13 t mladinskim moStvom. Višek Herraesovib prireditev je bil jubilejni turnir v dneU od KS—19. maja, nu katerem Je Hermes ob udeležili skoraj večino uaj-UoljSth ljubljanskih moStev odnesel prvo meeto. Dalje Jo priredil kombinirani Hermes 7 mednarodnih tekem, ki flo vse uspele. Oostovnl je na Koroškem v Celovcu 24. IX. proti KAC Rapidu t«r tekmo Ucubil s 3:1; dne 1, X. j« igral proti koroflkemu prvakn Vtilaeher SV v Beljaka ter odigral neodločeno 5(5, kar je vsekakor lop uspob. Korošci eo vrnili obleki 15. X. je KAC Knpid vopet zmagal nad Hermesom s 4i3; dne 5. XI. pa je kombinirani Hermes porazil koroškega poknluegn in prvenstvenega prvaka Villacber BV kar a 4:0i dne 12. XI. po jo' oslabljena postava Hermesa izgubila v Celovcu proti KAC Rapidu a 5:0. Dne .1. Xlt. j« nastopil skoraj kompleten Herines v Kranju proti gorenjskemu zastopstvu ter dosegel neodloden rezultat 2:2. dne 10. XIf. pn so Gorenjci nastopili v Ljubljani ter .ie okrepljoni Henri es odločil zadujo tekmo sc-zlje v evojo korist s 3:1 ter tako lepo zaključil delovanje izredno nspoSnega odseka. Kot viBek eezlje v Ljubljani moramo omeniti gostovanje Celovčanov dno 15. X., ko je tekmi prisostvovalo nad 6000 glodalcev, Število, kl ga niti v mirnih časili ni dosegel noben klub in priredMftlj. Vsa hermožansko prireditve so bilo dobro orgsnlzlrane. tekmo prbti Celovčanom pa so celo posneli na zvočni trak ter predvajali v radiu Ljubljana. Koleaarjl so po triletnem odmora zopet stopili na plan. Organizirali eo Izvrstno tupelo kolesarsko prvenstvo LJubljane, ln to na dirkališču T ftISkt. Dirkam jo prisostvovala rekordna mno?lc.i gledalcev: preko 5000 navdušenih pristašev kolesarskega Športa je napolnilo Stadion ln i zn ni man .leni prisostvovalo dirkam, na katerih eo zmagali v skoraj vseh točkah Hermeianl. Prireditev •o filmall. Lahka atletika je proslavila Jubilejno leto • prireditvijo v odmorih nogometnoga jubilejnega turnirja. Naatopill ata po dve damski in dv« moški Štafeti. V Štafetah »o nastopili najboljši ljubljanski tekači in blvSl drtsvnl zastopniki. . Namizni lents Je otvoril Jubilejne prireditve a prvenstvom pokrajin« dne » -36. marca. Turnir za prvenstvo pokrajine je bil dobro obiskani daleč največje Stovllo nastopajočih j« dal Herme*. kl js odnesel tudi mnogo prvih most. Daljo Je Herme« organiziral mednarodno tekmovanje med Koroško in Ljtihlianako pokrajino, kl Je bilo izvedeno T dneh od 17.—19. XI. v Vrbi ob Vrbskem Jezero. Zastopniki Ljubljansko pokrajine so amagali nad Korošci • 16:6 točkami. V moštvu Ljubljanske pokrajine je od 13 nastopajočih dal Hermes 9 igralcev in Igralk. Kot zaključek Jubilejnih prireditev pa je zopat organiziral namizno teniški od aek mednarodno prireditev: Mednarodno prvenstvo Ljubljane, na katerem eo naatopill poleg ljubljanskih Igralcev gostje z Jesenic. Hermes je poslal na prvenstvo zopot večino igralcev In tako pokazal, da smotr no goji to panogo Športa. Odsek za boks je izvedel dne t. deeem bra v Onionu mednarodni boksaAki nastop z udeležbo iz Celovca, Jesenie, Kranja, Za groba in Ljubljane. Velika unionalca dvorana Je bila nabita, do zadnjega kotička. Prireditev je uspela. Naslednjega dne, 10. decembra, pa je odsek priredil na Taboru tekmovan.'«, na katerem «o polog omenjenih nastopili Se boksarji 1« Berlina, Hamburga in Bremena. Prireditev je bila dobro obiskana ln dvorana napolnjena, do zadnjega kotička. NajmUJSi odseki kluba: teniški, odbojka in košarka lo tudi priredili večje patroditve: teniški odsek je Izvedel prvenstvo LJubljane v dneb od 7—8. julija. Tega prvenstva so ae udeležili Številni člani kakor tu-dt člani SK nirije. Odsek pa Jo izvedel »e dobro obiskano klubsko prvenstvo v dneh od 8.—10. septembra. Odsek odbojke Je izvedel prvenstvo moBtov dne 4. junija. Na tem prvenstvu je sodelovalo večje Število najboljših ljubljanskih moštev. Ist^a dne jo izvedel tudi odsek za košarko svoj jubilejni nastop, kl Je tudi dobro uspel. To je bežen pregled delovanja Hermeea v jubilejnem letu. Lepe in dobro obiskane prirodilvo veeh odsekov pa so dokaz, da jo zualo športno občinstvo Ljub!„ano upoštevati prizadevanja tega največjega športnega, društva ln du jo bilo zadovoljno z delom odbora iu agilnlh funkcionarjev. Ob začetku drugogn čotrtstoletja pa Her-mesu želimo, da nadaljujo * doslej začetem poletu ln da beleži š« Imenltnojšo uspehe. Nekaj zgodovinskih podatkov o rugbyju Rugby, igra z jajeasto žogo, je predhodnik nogometa. Lota J828. je bil uveden ua 5c4' " Rugbyju, po čoiner Ima tudi svojo tmo. Pravila rughyja so že približno 7(1 let trdno v veljavi. Edina sprememba jo bila uvedena leta 1877. in to kar se tiče lgralcov: le-to se jo znižalo od 20 na 15. V Nemčiji eo začelt z rusbyjem že leta 18GJ. in sicer v Stuttgartu. Prvo nemško moatv«, ki Je pričelo z gojitvijo rugbyjn, Je bil Heidelberger Rudorklub Leta 187H. je Se 13 klubov igralo rugby. Ti klubi so osnovali tudi zvezo, a to šele ob koncu preteklega stoletja, ko Je bila ustanovljena Nemška rugby zveza. Od te dobe je doživel rugby lop razmah, V povojnih letih prve svetovne vojue jo ta Igra v Nemčiji zavzola tak razmah, da jo segel tudi proko meja Nemčije. Posledica tega je bila ustanovitev mednarodne rugbyske zveze. Ustanovljena jo bila lota 1934. s sedežem v Parizu. Nemški igrale! rugbyja so zgodaj začeli z gojitvijo športnih odnošajov s sosednjimi klubi. Lota 1694. je bila odigrana prva mednarodna tekma. SC 1RS0 Frankfurt je takrat zastopal državno barve. Mnogo poznejo. leta 1909., so ee začela tekmovanja za nemško prvenstvo v tej Športni panogi. V dosedanjih 25 finalnih Igrah so bili stalno v ospredju zastopniki Hannov. ra, Holdelberga in Trankfurta ob Meni tor drugi. Vsega je bilo dozdaj odigranih 33 meddržavnih tekem, pri katerih Je sodelovala Nemčija, kar je »pričo majhnega Števila nasprotnikov na evropskem kontineotn kar dostojno število. Od teh jih je Nemčija dobila 18, Izgubila pa 15. z žalostnim srcem naznanjamo, da nara Jc umrl prijatelj Šiškovič Albin Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 24. t. m. ob Vi» dopoldne z Zal, kapela sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 33. Januarja Ittl ŽALUJOČI OSTALI Naznanjamo, da je po kratki bolozni umrl v 45. letu starosti naš dragi mož, očka, sin, brat in stric, gospod Obersnel Ivan mi. posestnik ln trgovec iz Divače Pogreb dragega, nepozabnega pokojnika bo ▼ sredo, 24. januarja 1945, na domače pokopališče. Divača, dne 21. januarja 1945. Družine: Obersnel, Bezgovšek, Hajnrihar, Novak K. Struppe:^ Dolinov se je smejal. ?Preeej je to,« je menil; »za naše posestvo skoraj nekoliko preveč.« Ali bi jKjsestvo lahko redilo dvanajst ljudi...? .Saj je bilo Se dovolj časa'/.a tako razmišliunje. Na prvega potomca so čakali precej ilo] ?o. Medtem so se omnre v otroški sobi polnile š snežnobelim otroškim perilom im pisanimi igralkami. Manjkale so samo še male otrbške ročice, ki bi segale po njih... Po treh dolgih letih pa je le prišel čas, ko jo mlada gospa vsa srečna hodila okrog in « tihim veseljem čakala ua blaženi dogodek ... Stara, bogato izrezljana rodbinska Iktbclka Kade/.hvskijev je stala na novo li.ropleskana v sončni sobi- Sitežno bele fdBzihe so bilo na novo napolnjene s puhom. T04& otiočioka niso položili t prekrasno zibelko. Položili so ga v majhno kraator« krsto in namesto pisanih igm& so n dali ▼ majhna ročico šope* MNMga čvčtj«. Ilitdi časi so bili takrat nn posestvu. Temni angel smrti jc prhntal s črnimi perfltmi okrog hiše, stresal okna in vrata v viharni jesenski noči, kakor da hi ne bil zadovoljen z eno samo žrtvijo, ampak bi hotel še eno. Ko jc potem vse minilo in jc mlada ^osjia prvič odšla z utrujenim in drsa-jočiru korakom na pokopališče, tedaj so •zaklenili veliko otroško sobo, kakor tudi zeTcna polkna. Zibelko je ostala nrazna. na omarah se je nobirnl prah. Na mali gomili nn pokopališču so spomladi cvetele spommčicc. Minilo jo nekaj let. Vsi so se privadili ua zaklenjeno otroško sobo, kakor se človek navadi v življenju rta loliiko pokopanih nad... Nekega dne pa so otroško sobo odprli, prezračili in csnn/ili. Na mesto zibcVke so postavili otroško posteljico in majhno perilo so nadomestili z nekoliko večjim. Neka Stanlslnvova sorodniea je umrla lo zapustila možu dv« lati starega »suka. Kmalu po t»s s® ja on smrtno ponesrečit ol> noki eksploziji v tovarni. Gospod Stanislav je odšel po malo sirotioo in gospa Tulja je položila zla-tolaso glavico z nežnimi materinskimi rokami v snežno belo posteljico. Drugo jutro jo malčku razkazovala vse prelepo igračke, ki so bile določene za nežno ročice njenega lastnega mfclčka. Mali Jurij je vriskal. Mladi gospe pa so tekle debele solze po leipem, žalostnem obrazu... Z malim Jurijem je prišel sončni žarek v hišo. Napolnil je tiho domovanje z mladim življenjem in žvrgolcl jc v»s dan kot ptifek. Vedno je prepeval. Celo svoje kratke molitvicc ni izgovarjat, ampak pel. Po krvi je bil Kadcz.inski in nekoč naj bi podedoval imetje Kadzcinskijev. Mali Jurij jc dopolnil že četrto leto in Dolinov ga je uifil žo jahati lastnega konj ička. Tedaj je v vasi izbruhnila škrlatin-fcn. Kmalu jc legol tudi Jurij in ni več vstal... ' Mnogi so mislili, da bo treba otroško sob« zopet zakleniti; a zmotiti so sc. Gospod Stanislav je odpotoval s soprogo v Italijo. Med njuno odsotnostjo so sobo pospravili in spremenili v knjižnico. Gospa Tulja so te 9obo ni več fzo-gfbala, ko se jo vrnila domov. Dolge uro jo prebila prt molčečih knjigah. Nihče ns ve, & ;c redno Žitals, ko je sedela v velikem hrastovem naslanjaču ob oknu, ali pa je tudi sanjala o preteklosti in o tem, česar nikoli ni bik). »Dva otroka sem imela,« je rekla pozneje, če jo je kdo vprašal; >a oba je vzel Bog k sebi.« Da njeno lastno dete ni nikdar živelo in da drugi otrok ni bil njen, tega ni povedala, \ ;v xv. Zopet sedi gospa Tulja ccle dneve v knjižnjci. Nieni zlati lasje so že zdavnaj osiveli. Njen dobrotni obraiz in nekdaj tako lesketajoče se oči preveva tiha žalost, ko ji temnooki vaški otroci prožijo umazane ročice, ko gre na pokopališče, da okrasi gomilo, kjer počiva r>olčg obeh otrok tydi ljubljeni soprog. Kratka pot jc to. Ostali čas prebije po veČini v knjižnici in piše. , Počasi se polnijo listi z nežno žensko pisavo. Besede prihajajo počasi s peresa, kajti večkrat mora iskati spomine v najskritejšib globinah svoje duše! Da, v začetku ji je liilo zelo mučno ustreči tujemu možu in napisati vse, kar je želel od nje. A moralo je biti tako — to je končno tudi sama uvidela. Kakor ee navadno zgodi z zaprtimi naravami. ki skrivajo v duši v»o svoje trpljenja in hraposcr.je, končne privre na dan vse to, kar so skrivale in osamelemu srcu je tako prijetno, da se razgovori in si tako vsaj nekoliko olajša breme. Gospa Tulja ni bila bogve kako izobražena ženska in se ni naučila kratkega in jedrnatega izražanja. Zdaj pa je postala že stara in je nehote zašla v klepetavost. Stari ljudje ne zna- t'o vedno razločevati, *kaj jo važno in :aj stranskegu pomena. Pomen dogodkov sčasoma zbledi in večkrat se jim zdi kakšna manj pomembna okolnost zela važna že