cetoirr., $tc»v. od
V UuBlJarif, nedelia dne fS. avgusta 8922
p3v8a7TraH8»
OaneSnia Stevfflta stane 3 DM.
•II «
Sltt B&SCČD6 SO- Dltt
OfflsaA po Urita,
Oradnlitve:
IffldcštžefaeesJaSttfjfl. Telefon št 7*.
za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo*
Ljobijasa, Preže: novi
sl.stM. Telet žt S&
Podružnice:
Maribor, Barvarska vSief
št U Tet št 22. Celf«, Aleksandr. eerta
Račun pri pošto, čeko^ti. zavctiu ftev. 11,842.
Zmagoslaven prihod sokolskih armad
Sijajen uspeh naše vrste na mednarodni telovadni tekmi
Pozdravljeni, bratje in sestre!
Prihiteli ste, bratje ia sestre, od vssfi f tračni naše mlado Jugoslavije, da v T>ašj beli Ljubljani manifestirate za svojo veliko sokolsko idejo. Prišli ste, bratje in sestre, is češkoslovaških in dragih slovanskih pokrajin, da. se pridružite našim vretam. v teh veličastnih dneh. Prišli ste, dragi gostje ia zavezniških držav, da tekmujete po svojih najboljših žilah z našimi eokolskimi vrstami. Pozdravljeni pred vsem vi, ki s svojim delom vršita veliko narodno dolžnost, in služite domovini s tem, da iji nudite s^oje mlado sila, ki ji prod svetom pridobivajo čast in ugled.
Z vami pa so dospele neštete mnoH-fe iz vseh krajev naše domovine, iz bližnjih in daljnih krajev, da prisostvujejo velikim praznikom sokolskim. Pozdravljeni tudi vi, ki vas vežejo s so-kolskimi vrstami najožja prijateljske zreze in ste prišli, da vidite kot gledalci sokofcko organizacijo, da pogledate na. strnjene vrste sokolstva in daste zasluženo priznanje javnim nastopom, ki naj nam pokažejo uspehe sokolskega deki.
Naša bela Ljubljana še m imela prilike pozdraviti v svoji sredi tako velikega števila slovanskih gostov. Vemo, da so sedanji dnevi težka skušnja za našo Ljubljano, ker vam ne bo mogla nuditi vsega v toliiji meri, kakor bi to hotelo naše staro slovansko gostoljubje. Toda sokolski dnevi niso dnevi zabav, ampak dnevi dela, zato je dolžnost nas vseh, da potrpimo in omogočimo Sokolstvu kar najlepši uspeh.
Velikanske zasluge ima Sokoistvo sa probudo in razvoj malih slovanskih narodov zadnjih 60 let Veliko vprašanje je, ali bi imeli Čehi in Jugoslovani današnje svoja drlžave, '<-$ fci ne bilo Tjrrea. ir> Fiignerja. tez tsvih prvih praških soriških delavcev m ko bi ne bilo ».Južnega Sokola* ter sokoiske organizacije, ki se je na severu in na jugu razvijala z vedno večjo silo. Sokoistvo je nosilo car redno mliel svobode in neodvisnosti na svojih praporih iz kraja v kraj, iz dežele v deželo. Da smo postali avstrijski Slovani med svetovno vojno zrei misliti, na svoje države, gre glavna zasluga sokolski ideji. Sokoistvo, zlasti oaŠkc, ie bilo najjačji ekrazit za avstro - ogrsko armado in državo. Le s sokolsko mislijo smo mali narodi vzrastli v veliko narodne država.
V avobodnfS državah Saksio Sokoistvo nove naloge. Pri nas je igralo Sokoistvo največjo vlogo, kx> smo pred 40. leti in preje za Slovence osvajali Ljubljano, ko smo delali ofenzivne pohoda na Celje, Ptuj in drugo kraje, kjer je po zaslugi avstrijsfco-nemškega režima vladalo nemčmsfcro.
Vse to spada pri ua dama Sa davno v preteklost Nacijooalna ideja pa ostaja se naprej temelj sokoiske organizacije. Velika misel vseslovareka solidarnosti ter mogočnosti je še vedno naša končna svezda - vodnica. žal, da je Sokolstva danes primorano mesto tej ideji veliko evoje energije posvečati nacijonalnemu boja v lastnih državah, Se bolj tužno ja, je, da je Sokoistvo prisiljeno tukaj tvoriti fronto proti lastnim zaslepljenim bratom, ki me znajo spoštovati pridobitve narodnega edinstvfc ter važnosti 8v«*be3ne nacijonalna države.
Bolj ia bolj postaja Sokol vafaa so-cijalna institucija v naroda. Sistem telovadbe se spopolnjuje * hiten-ivnim sokolskim delom na polja pr^rsta. Treha je Is vzel statistiko * loke, da se vidi, kako dragoceno kulturno in socijalno nalogo vrši Se danes Sokoistvo s tem, da smotreno TZgaja mladino vseh stanov.
In komu naj bo daaes posvečeno delo Sokolstva, ako ne mladini?! Ubitih idealistov m več mogoče dvigniti. Le pojdite med te mlade vojake ih dijake, govorite s Sokolicami in Sokoliči, in overili se bodeta^da Jugoslovanom ni treba obupa vati. In če se tudi Se ta najmlajši današnji rod ne bi mogel pojrfejma zavarovati <pr«i Infekcijo starejše generacije, pa pride za tem. rodom kmalu še mlajši rod ki bo spoštoval Jugoslavijo tako, kot bi jo morali že danes mL
Vsesokolski zlet, ki se vrši te dni, je že dosedaj pokazal, koliko Svljen-ske sile je v naših mladih slovanskih narodih. Iz malih narodov smo vara-stli s sokolsko pomočjo v veliko narodno državo, s Sokolstvom hočemo svoje države preko vseh ovir in težkoč dvigniti, da bodo srečne in mogočne. Vam bratom in sestram, ki ste prežeti sokolskih misli, in vsem gostom našega sokolskega zleta kličemo v pozdrav naš sokolski: Zdravo!
Ljubljana — sokolsko taborišče
$ok®Sov in gostov. 5330 ŠehoslovaKov
Krasno vreme., diven pogled na me- točno dospel. Bil je slavnostno okra
sto. Velikmesten promet ki je spravil sicer tako zaspano Ljubljano popolnoma iz ravnotežja. Po ulicah izredno pestre slike. Tu slikovite narodne no-se. češke in jugoslovanske, tam vidjg častitljivega pravoslavnega popa-So-kola z raznimi vojnimi odlikovanji, lam koraka zopet veselo prepevajo oeta hrvatskih Sokolov seljakov V
šen. Na vsej poti, od Jesenic do Ljubljane, je narod prirejal goltom viharne evacije, ki so dosegle vrhunec, ko je vlak zavozil na ljubljanski glavni kolodvor. Godba je zasvirala in zaorili so urnebemi vzkliki gostom v pozdrav. Na kolodvoru, je bilo zbrano celokurao starešinstvo JSS, starešinstvo ČOS in številno občinstvo, mei - - - - - Beneš.
ugoslo-
prirejal gostom neprestano wadje.
cehi. so vzradožcerd odzdravijali in vzklikali: «Zdar! Ljubljana!* »Živela Jugoslavija!* Pri pošti je bil razhod in so odšli gceti v od karana jim na-stanišča.
S prvim češkim vlakom se je pripeljal tudi kompozitor zletnih prostih vaj br. Karel PospišU is Prage.
Kmalu za prvim praškim vlakom, ob 10-30» je prispel drogi češki vlak, ki pa 69 je ustavil na državnem kolodvoru. Ljudstvo žaiibog o tem ni bilo obveščeno in zato sprejem ni bil tak, kakor bi bil želeti. A Cehov to ni motilo; bili bo kljub temu radostno razpoloženi in po komaj čakali, da pridejo r mesto, kjer eo bili potem tem prisrčneje pozdravljeni od številnega, na ulicah zbranega občinstva.
Tretji poset. ii češki vlak je točno ob 12*18 zavozil na državni kolodvor. Občinstvo je očividno pravočasno izvedelo ta njegov prihod in pozdravilo gosto is južna Češke kar najprisrčne-je. Ljudstvo ja kar spontano odhitelo k vlaka in pomagalo nositi prtljago. Prizori na pohodu v mesto pa so bili naravnost ginljivi. Z novega poslopja pivovarne «Union» so tamkaj zaposleni delavci radostno vzklikali in mahali z rokami, na Gcaposvetski cesti pa ovacij m bilo ne konca ne kraja. Pri slehernem oknu stari in mladi z zastavicami v rokah. Češka sokolska godba je pri prihodu v mesto zasvirala sokolsko koračnico, ki je privabila narod iz vseh bližnjih ulic.
S tretjim češkim posebnim vlakom se je pripeljal tudi zastopnik lužiških Srbov iz Nemčij: br. Šleca Herman.
Naravnost ogromen pa je bil četrti češki posebni viak, ki je prispel^ z enourno zamudo v Ljubljano po južni železnici. Imti j« 55 vagonov in je pripeljal okoli 1600 Sinov in č!am'c m&ravskih, slovaških in vzhodnočeškft žup. Prvotno sta bila to dva vlaka, ki pa sta se na Dunaju združila v enega. Sprejem v Mariboru sicer ni tal ravno veličasten, ker občinstvo ni pravočasno irvedelo sa prihod, ki je Ml šele v petek ponoči naznanjen. Tem pri-srčneje pa so pozdravili došle goste mariborski Sokoli in občinstvo, ki se je vendarle zbralo. Vlak je na mariborski postaji stal eno uro ter je vladalo okrog kolodvora ves čas skrajno živahno vrvenje in pozdravljanje; vmes je igrala češka sokolska godba iz Kraljevega Gradca. Sokoli Slovaki pa so prepevali svoje narodne pesmi. Ob prihodu je pozdravil Sokole imenom Mariborske Sokoiske __ župe br. Novak, ia mariborskega Sokola^ br. dr. Samec, za Jugoslovansko češkoslovaško ligo v Mariboru br. dr. Reis-man. Tekom odmora je bil posebno velik naval Cehov pred menjalnico in prodajalnami časopisov in razglednic. Do odhoda se je nabralo še precej našega občinstva, ki se je viharno po zdravljalo z milimi gosti, ko ja vlak
VtUo. Ul vcuaviu* •	>	-<—• - ——- ■ -------
belih hlačah in modrih jopičih s šaj- i drugimi generalni konzul dr. kačami na glavi in praporščakom na [predsednik češkoslovaško čelu. Vmes pa dne kočije in avtomo-' venske lige dr. TriDar. mnogo pravo-bili na vse strani. Tudi vozovi elek-1 slavnih svečoniko-- v sokolskih čepi-trična žalesnice so okrašeni. Zda;, od- cab, ki so vzbujali splošno pozornost
tricne železnice so okrašeni. Zda;, od-tod. zdaj od tim je slišati viharne Zdravo! Na rdar! Živio! in po ulicaii odmevajo zvoki godb. Vedno novi gosti prihajajo in ljudstvo jim hiti_ na-cj-.roti, da jib pozdravi v bratski lja-bavi. Lica žare vsem navdušenja. Sifcdo ne vpraša več. kaj si in od kod si prišel. Sokol si, član veliko skupne slovanske družine, ki jo preveva isti rjuh svobode, ljubezni do naroda ia ideja bratstva. — ia to zadostuje. Ljubljana je postala čoz noc ogrom-
cab, ki so vzbujali splošno pozornost, dalje seveda močne čete našega, Sokolstva. toed n Tirni polnostevilni Sokoli - seLjaki iz Biele vode in Giine.
Prvi češki vlak je pripeljal 716 Sokolov in Sokolia. Ko je izstopilo starešinstvo. je pozdravil doslece dr. Ravnihar s Icratkim nagovorom, v katerem je nagla šal velike zasluga čeških bratov za zmagoviti raznmh Sokol-sh-a	Jugosloven5. Njihovo deio
ie bilo bogato poplaeiao. kajti dan"s imajo češki mu.istri pred seboj
odpeljal proti Ljubljani Jn jim vzklikalo,- Na veselo svidenje!
V Ljubljani so bili gosti predmet naiživahnejših ovacij, posebno član' ln članiae Masarykove župe. Skupno je prispelo včeraj okoli 5000 češkoslovaških Sokolov in Sokolic v slo™enako prestolico.
Naravnost vihar aplavza pa so izzvali tmiformirani telovadci vojaške šole iz Prage, 46 po številu, ki so prikorakali z godbo dravska divizija na čelu v mesto. Ljudstvo jih je obsipalo s cvetjem in jih pozdravljalo kakor ravnoka vračajoče se zmagovalce.
Nore fieta domačega Sokolstva.
OkoH U. ure so «8 pripeljali člani sarajevske in tuzJanske župe pod vodstvom staroste, br. Stevana 2aku!e, priznanega sokolskega delavca in organizatorja. Sarajevska župa j« odposlala: Sarajevo 92, Visoko 27, Zenic 21, Višegrad 6, Foča 3 člane In članice, tuzlanska nad 100 Sokolov is Sokolic. S Sarajevčani Je prišel tudi ruski kadetski korpss Iz Sarajeva, obstoječ iz 26 gojencev.
Tekom večera sta prispela še posebna vlaka Iz Bečkereka z vojvodinskimi Sokoli in Sokolicami in pa Iz Celja s ceiisko župo. Večerni mariborski viak je pripeljal nad 300 članov in članic mariborske župe. Vrh tega so še vsi drugi redni vlaki pripeljali številna posamezna draStva iz vseh mogočih krajev. Mod drugimi le prišlo 60 ruskih kadetov iz Maribora, 27 kubanskih kozakov in 17 čeških skautov, moških to ženskih, došiih z otoka Krka, kjer so taborili že deli časa.
Vlak Iz Bakra Je v dveh oddelkih pripeljal goste z našega Primorjai Prvi dei vlaka Je prispel v LjrNjano na dolenjski kolodvor ob 12. Pripeljal Je drugi del splitske župe in dalmatinski del mestar-ske žnpe z godbo. Dožii so Sokoli iz Splita, šibeclka, Dubrovnik« to Kotora, vsega skupaj okoli 600 Članov ta članic. Oostje Iz Kotora so se vozili od srede, z ostalimi navedenim' društvi so v petek zjutraj prispeli v Bakar, od koder so se v petek zvečer odpeljali dalje proti Ljubljani. Kljrb dolgotrajni vožnji so dožli v LJubljano Sli ta veseli Nastanjeni so deloma v vojašnici vojvode Mišiča, deloma pa v ljudski Soli na Orabnu.
DrugI del bakarskega vlaka Je dospel v Ljubljano ob 15.30 popoldne. Privedel Je s seboj reško župo z društvi iz Sušaka (z zastavo), Bakra, Kraljeviče, ki so dospela skoro polnoštevilno, dalje društva Draga, Cirkvenica, Krk, Aleksandrovo, Baška, Kastav, 0sulic, Oospič, Otočac ta Gračac, vsega skupaj okoli 600 oseb. Ta društva so se nastanila v šolskem poslopju na Viču.
Koliko je dosedaj zbranega v LJabljani Sokolstva. je še težko reči, posebno ker bodo danes še ves dan prihajali vlaki s sokolskim! trumami iz naše ožje domovine, Slovenije. Z mirno vestjo pa iahko trdimo, da je že do včeraj zvečer poplavila LJubljano nad 20.000 glav broječa sokolska armada
končnega rezultata, ki >e bil objavljen le v večernih trrah: Rezultat Je sledeči'
1.)	češkoslovaška (773 točk)
2.)	Jugoslavija (764 točk)
3.)	Francija (636 točk)
4.)	Belgija (627.75 točk)
5.)	Luxenburškz (576J5 točk)
Iz rezultata tekme je torej razvidno da je naša tekmovalna vrsta pokazai? veliko zrelost tako, da jo smatraio Čeh po vsej pravici za resno konkurentinjo Ves Jugoslovanski narod ii k temu iskre« no častita
Izid mednarodne tekme
Čehi prvi, Jugoslovani drugi!
Včeraj dopoldne so se mednarodne tek-1 Mate je s!e<hia tekma v teku, pri kats-me nadaljevale in sicer v prostih tekmah: i rem pa ie naša vrsta precej zaostala za skok v vi?ino, metanie kroglje, tek ca hi- Cehi. Med občinstvom so se širili glaso-trest in plavanje. Tekmi je tudi včeraj vi, da so pri merjenju časa napravile prisostvovala več tiso^glava množica, ki' neke nepravilnosti v škodo nasib, v koh-je s zanimanlern zasledovala odločilni in i ko so te govorice utemeljene, ne vemo; srditi boj med češkoslovaško in našo vr-! vodja naše vrste br, Muraik je prijavil sto. Uspeli i, ki so bfli doseženi nri pro-; protest, ki pa ga ie sodniški zbor zavrni', stih tekmah, s:.- prav čedni, posebno pa'vendar pa bi ostal konečni rezu! tir isti, se je rotrudiia irancoska tekmovalna vr- če bi bil tudi protest upoštevan. Toliko . sta," ki je v znatni meri popravila svoje! da ne bo razburjenja! i prve. manj ugodne rezultate.	, y ,e bila vzorna tudi belgijska vr-
j Tekmovalci so izvajali najprej skok v.	'
Tekma članov
Včeraj zjutraj ob 6. uri so se pričel n^ telovadišču tekme članov za p-ven-stvo JSS. Včeraj so tekmovali le v nižjem in v srednjem oddelku- Tekme višjega oddelka so odložene na pondeljek, da se jih morejo udeležiti tudi naši vzorni mednarodni tekmovalci. V&i bratje 60 ee energično potrudili, da dosežejo 5hn lepšo uspehe. Danes še na moremo podati nitikih .ezultat-ov o izidu tekem, ker Je bila udeležba naravnost ogromna in vsled tega tudi sodniška komisija še ni mogla p rede dati vsega* gradiva. Tekme f-o s« udeležila skoro vea sokolska društva Slovenije, zteati odlična Ljnbijana, Maribor, Celje. Krško, Kamnik, Kranj, Brežice, Radovljica ir-vatske {Zagreb. Karlovao). dalje VrSac, Novi Sad. Split, K it čula. Tudi b.atje iz Srbije so bih dobro zastopani, med njimi Eokdska druitva iz Beograda, Kra-gujevca, Niša, Uzie "*'L Čira bodo res.al-tati ugotovi ^ni, jih bomo takoj priobčili
Mafstareili ISubijanskl Sokoli
V Ljubljani žive trije h-r^e SoJšoB 'ki to stali ob ahelki n<i."ega Sokolstva To so gg- Fran Drenik, Rajmnnd Ravnihar m Peter Gravelli. Drsnik, HvS uradnik deželnih stanov, prvi zastave* noša Južnega in Ljubljanskega Sokola, njegov dolgoletni odborjik, leta 187S do 1879. njegov starosta, ustanovnih Čitalnice, Dramatičnega društva, Glas bene Matice, bivši neutrudni pevec igralec, dileiant, govornik itd- — U&.t mund Ravnihar. bivši medicinec, nato 20 let železniški uradnik v Pragi. W v Tešim), se je pred dvema letoma vr« nil zopet v domovina Bil je do zadnjt zdrav, žal, je prav te dni oboleL R-v nihar, stric 'staroste S S., ie menda naS naistarejsi sokolska brat — Peter Gras-selil! Pozna in spoštuje ga vsa Slove-nija. Bivši jurist ki je bil v svoji mla, dosti med najagilnejšimi kulturnimi delavci probujajoce se Ljubljane: še (ianea živi njegova slava kot izvrstnega igral« ca karakterrdh in tudi komičnih ulog, duhovit govornik. bMi ravnatelj Na-rodne tiskarne, eleganten novinar, slo--,-ens'd župan, kotimo ravnatelj mestnega užitmnskega zakupa itd. Tsem trem: Slava! Zdravo! (Več izpregovonsno o njih v prihodnji števillti.";
do sokolsko taborišče, v katerem so rijodno in ujedinjaco jugoslovensk > se zbrali junaki ir. vseh' krajev slo- Sokoistvo v svobodni državi. kateri so vanikega sveta, da ix>ka5e.jo sadove Knajkrepkejša opora. Cehoslovaki tihega la vztrajnega sokolckega dela. isprejeli govor jugoslovanskega staro-M»'ito si je nadelo kar najbolj praz- sta z viharnimi vzkliki Jugoslaviji in nično obleko. Skoro raz sleherno hišo j njenemu Sokolstvu. Za ovac i je se.ie pla;x>iajo narcine, državne in deloma J zahvalil podstarosta COS dr. Masak, ttkU.- zavezniške zastave, okna so bo-j nakar je- izrekel dobrodošlico svojim »ato okrašena z zastavicami, lialkoni Iro.jakom še generalni konzul dr. Be-polia cvetja. Narod plava v radosti injnes.
J- -------ll — — ---- ,	-
veselju in pričakuje nestrpno nastopa sokolskih tnm.
Sprejem Cebov.
Po oficijalnem sprejemu so č"hi izstopili iz vlaka, naliar se je takoj formiral sprevod, ki ga je otvorila, rudarska godba iz Kladna in 12 i-eškoslo-
juuua 1»	----— -
Včerajšnji dan je bil predvsem ro-j vaških praporov: sledile so eeske posvečen našim severnim bratom Če-: kolice in Sokoli, godba dravske dni-hom Prišli so T tako ogromnem ste- i zije, naši Sokoli in Sokolice in hrvat-viiu." da so kar poplavili'mesto. Prvi j ska seliačka sokolska četa. Nar«>d je vb k ie bil napovedan za 9*47 in je i na vsei ooti napravil takoj ?polir in
---------------•- - ,.-.,„.-,> sta, ki si je priborila lep uspeh — 24 točk.
višino, pri katerem je dosegljivih 60 točk. pa tucij Francozi in Luksenbaržani so ?a >'aši teVnovaIcl so skakali prav^čedro.• r.,mj ,c ma]n za„st3i3!i. vc---.br* pa sta se odlikovala br. bran« ta;	,	....
br. Der;a"C, ki s - v prvi vrsti piJpoao-! S tekom so bile tekme na telovadcu £h ra?i vrst', da si -e v tej panogi pre-! končane. Pri vseh tekmova.cuh je vladalo ste tekme priborila prvenstvo.	i veselo razpoloženje, ko so se med vihar-
Omeniti moramo, da so se Luksenbur- nimi ovacijami obcuistva odpeljali v av-žani pri presti tekmi odlikovali in dest- i tcmobiUh k zadnjemu botu - k P.avahn gli lepe uspehe.	tekmi na Ljubljanici. Plavalna tesma se
Pri metanju kroglje se je v naSi vrsti i je vršila na prostoru Ljubljanskega sport-posebno odlikoval br. Derganc, ki je vr-,neSa kluba. Tudi tu se je zbralo mnogo grel 7.25 kg težko krogljo v veliko dalja- i občinstva, da vidi zadnjo m odločilno vo 10.17 w. Med Cehi in našimi se je v j točko dvodnevnega napetega in ostrega tej panogi proste tekme bil srdit boj. saj boja. Cehi so plaval dobro, vendar pa so Cehi na glasu, da imajo prav dobre! so naši tekmovalci tudi v tej p?jjogi bili metalce. Vendar pa so bili naši tekmoval- mojstri in dosegli prvenstvo s 58.50 toc-ci svojim konkurentom precej kos in so! kand. Trije med njimi ro dosegli polnu zaostali za njimi samo za 3 točke. Fran- j 10 točk.
cozi in Luksenbaržani so se držali še do- j S tem ie bila težka borba za prven-kaj dobro. BelgiicI pa so v tej panogi ze- i stvo VIL mednarodne telovadne tekme » laostali in so dosezli le 6.50 točiš. I končana Vse ie nestrpno pričakovalo
Na Tabora Igra v nedeljo in por-deljek zvečer poleg drugih godb tudi odlična muzika arminske komande v Za. grehu.
Historična razstava del naših si*, rejah domačih umetnikov ee otvori danes dopoldne. Opozarjamo občinstvo, na;i v obilnem številu poseti to veiezacimivo
prireditev.
Predprodaja vstopnic za. vse prireditve vsak dan dopoldne in popoldne v Narodnem domu.
Slavnostno serenado, ki se vrši '
pondeljek dne 14. avgjsta med 10. in 11-uro zvečer na ljubljanskem gra;ia, otvn rijo trije topovski streli, na kar občinstvo opozaijajio. Pohod gradu je za ostalo občinstvo zabanien.
Zdravniki: Vsak dan od 12. do 15. , ure ob 6. popoldne sestanek vseh sluz-IbujoČih zdravnikov v rešilni postaji Me-j stntjra doma-
Blagajniki morajo biti na mes^u ; točno vsak dan na zbtišča, zjutraj ob ' 6. uri, popoldne ob tričetrt na 2., na ve-j »eličnem prostoru v Tivolija vsak dar. ; ob pol 7. uri rvečer.
—
Današnja številka <JUTRA> obec-| ga 20 strani in velja 2 Din. ; Jutri izide «JUTRO* kakor druga | dni ob 5. Posamezna številka bo veljala 1 Dinar.
j Najnovejše vesti sa 2, strani
Nafnovejše vesff
Zadeva kraljevima Gjorgja
. .. lUograd, 12. avgusta. (Izv.) Kakor je dopisnik že poročal, se je vlada na (rSsrajSnji seji bavila i vprašanjem kra-Ijalviča Gjorgja. Takoj po včerafšnji se-jji ministrskega sveta pa je kraljevič Gjorgje nepričakovano dvakrat posetil ministrskega predsednika Pašiča, kl je pote® za 21. uro sklical novo sejo ministrskega sveta, na kateri je nastal v stališču vlade nenadoma popolen preokret. Po referatu Pašiča o razgovorih a kraljevičem Gjorgjem je vprašanje, ki ee je do tedaj obravnavalo mirno, pre-ilo nenadoma v nervozno stanje in ae je vlada končno odločila, da obvesti javnost o vprašanju kraljeviča Gjorgja s
risebnim komunikejem. Danes zjutraj je Sel nato sledeči komunike: »Povodom vesti, ki so jih te dni obja-Jrili gotovi listi, kakor da vlada kralje-»vifiu Gjorgju ni hotela iti materialno nasproti in da je bil on zato prisiljen pod-vzeti svoje korake, 6e izjavlja z mero-dajne strani, da je kraljevič Gjorgje prejemal redno 12.000 frankov mesečno in mu je vrhutega Njeg. Veličanstvo kralj ponovno is svoje privatne blazine dajal denarna sredstva in ga po povečanju arvoje civilne liste zagotovil, da mu bo dajal iz svoje civilne liste 600.000 dinarjev letno, kadar bi bival v državi, oziroma 365D00 frankov v slučaju bi-;vanja v inozemstvu. To vsoto bi sprejemal kraljevič Gjorgje poleg svoje redne apanaže. A kraljevič Gjorgje ni pristal na to, ampak je zahteval večjo vsoto. Medtem se je princ mudil v inozemstvu, kjer pa se ni obnašal, kakor bi bilo pričakovati od člana vladarskega doma, po svojem povratku v Beograd pa je nastopil proti osebi Njeg. VeL kralja tako, da je dolžnost vlade, da v zmislu dvorskega statuta pomisli za odredbe, ki ee bodo morale pod temi okoliščinami tn di Izvesti. Iz kabineta ministrskega »veta«. --
Sestanek Hale antante
Praga, 12- avgusta. (Izv.) »Narodna Politika* javlja o predstoječi konferenci Male antante v Marijanskih Lažnih: Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič pride v Marijanske Lažne, da obnovi zvezo obeh slovanskih držav, ki poteče ta mesec, te da Jo razširi na večletno allanso. Razven Pašiča pride tudi rumun-skl zunanji minister Duca, da bo zastopana tudi tretja država Male antante. Poleg vseh aktualnih vprašanjih bodo razpravljali tudi o skupnem postopanju glede pripustitve Madžarske k zvezi narodov, o kateri se bo sklepalo na prihodnjem zasedanju zveze narodov, ter o vprašanju zastopstva v vrhovnem svetu. Tndi gospodarska, finančna ln carinska vprašanja bodo na dnevnem redu.
NASA KRALJEVA DVOJICA V MA-RIJANSKIH LAZNAH.
Marijanske Lažne, 12. avgusta (Izv.) Jugoslovanska kraljeva dvojica bo stanovala pri svojem bivanju v Marijanskih Laznah v hotelu VVeimar, ln sicer v Istih apartemanih, ki lih je svoj čas uporabljal angleški kralj. Sobe imajo še isto pohištvo ko takrat, ko Je tamkaj stanoval kralj Eduard Za kraljevsko dvojico ln njuno spremstvo Je določenih 20 soh.
SEJA EKSEKUTIVE DRUGE INTERNACIJONALE.
Praga, 12. avgusta. (Izv.) Dane« so pričele razprave izvrševalnega odbora 2. Internaclonale. Od Inozemskih delegatov so dosedaj dospeli semkaj Vandervelde ln De Man (Belgija), Andersen (KodanJ), Devllngen (Holandija), Enderson (Anglija) ln Wels (Nemčija).
SESTANEK V LONDONU.
Pariz, 12. avgusta. (Izv.) Atence Ha-
vas Javlja Iz Londona: Finančni ministri In finančni strokovnjaki so soglasno sprejeli točke, glede katerih so te sporazumeli predsedniki vlad.
Večerne zlefne prireditve
POZDRAVNI VEČER MEDNARODNIM TEKMOVALCEM
Obširni vrt ln lepa velika nova veran-žfa, restavracije »Zvezda« so bile nabito polne. Prihod tekmovalcev se Je nekaj zakasnil radi večerje. Med tem se Je na ivrtu razvila neprisiljena živahna zabada. Zlasti belgijski gostje so prepevali živahno aklamlrane svoje pesmi. Oodba župe mostarske le potem z nervo zatro-beatala nekaj koračnic, najpreje burno pozdravljeno sokolsko. Spomnili smo se pri tej priliki, da je pred malo leti moral naš človek stisnjenih zob mimo istih prostorov. Znotraj je igrala c. kr. vojaška godba, zunaj so visele prešerne frank-furtarlce in nas bodle v oči in srca. Hej, nocoj pa Igra godba iz Erceg-novog sokolsko koračnico, bratje Cehi so z nami ujedinjeniml jugoslovanskimi Sokoli, pri sosednjih mizah govore Francozi v svojem zvonkem jeziku in vse Je radostno, ker vemo vsi: Današnje težave bodo mnogo bolj kratke, ko prejšnje že pre-stano trpljenje. Nocoj je pozdravni večer našega Sokolstva, nas vseh, ki smo verjeli v veliko svojo bodočnost in ki {verujemo v njo vedno jednako trdno in ■lednako radostno.
UMETNIŠKE PRIREDITVE.
V drami se je igrala Tučičeva »Golgo-la» v znani stari zasedbi. Razpoloženje primerno, udeležba dobra, v prvi vrsti seveda Sokoli ln Sokolice. — V operi v »Luizi* Je v vlogi očeta gostoval g. Križaj. Njegov ogromen glas ln prvovrstna igra sta občinstvo naravnost očarala. Saj pa tudi g. Križaj ni ostal ničesar dolžan svojemu zasluženemu slovesu. Hiša je bila razprodana; vsi sedeži, vse lože in obe stojišči nabiti. Pevci in pevke z orkestrom pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Rukavine so si lahko v svesti, da so utrdili dobro ime naše opere.
Najboljša sinočna umetniška prireditev ■pa je bil gotovo koncert »Sredočeške filharmonije* iz Kladncga, ki se je vršil v »Unionu*. Zal, dvorana je bila le pičlo zasedena in koncert se je mogel pričeti šele ob 9. url. Upamo, da bo danes in jutri na koncertih tega odličnega orkestra bolje.
ZABAVE.
"S* Taboru so imeli sinoči koncer* godbe in pevskega zbora Sokola I. in zbrali so se menda vsi pripadniki tega simpatičnega društva, ki je kot ena družina, pa ne samo izvršujoči člani, temveč vse prebivalstvo okoliša. Seveda eo imeli domačini tudi številne goste med sabo in improvizirana veselica šentpe-terske družine je bila resnično prav le-
Pa~ —	.
V Narodnem domu so bili po večini
Čehi. pomešani z ljubljanskimi svojimi rojaki in Slovenci Igrala je vojaška god ba in razpoloženje je bilo prvovrstno. Čehe vežejo z nami pač zelo stare vezi in posebno češki Sokoli so pri nas do: hro znani, kakor tudi naši na Češkem.
NA SLAVNOSTNEM PROSTORU POD TIVOLI JEM.
Središče sinočnega večera je bil obsežni slavnostni prostor pod Tivolijem, ki to °-a že ob mraku pričele polniti mnoz:-ce občinstva. Po končanih gledaliških predstavah je večina publike do šla pod Tivoli. Med dolgimi vrstami miz ter okusnimi in gostoljubnimi paviljoni se je razvila živahna promenada, številni Kroji in narodne noše. češke, usicio. srb-
ske, bosanske, elovenake, so pod tisočem električnih laralo poživele bujnoet ugodno animirane zabave. Pevsko društvo Zveze jugoslov. železničarjev je zapelo več umetnih pesmi (»Moj dom*, «Va sovalec«, »Morje adrijansko*, »Ml vstajamo* L dr. ter za precizna izvajanja telo vselej buren aplavz. Ljubljanska 4e-lezničarska godba pod taktiko vestnega kapelnlka g. Bučarja, je bila nevtrud-na. Kolo, sremsko kolo, kl ma skoro ni bilo kraja, je povsem razigralo tisočero občinstvo in posebno še naSe južne brate, ki jih je največ bilo oa slavnostnem prostoru.
Na vrtu hotela Tivoli Je konoertiral
oddelek Dravske divizijeke godbe; vrt je bil popolnoma zaseden, kakor sploh našim gostom zelo ugaja tivolska partija.
Danes:
Od 7.—11.: Telovadno akužnja na
zletišču.
Ob 9.: Pohod Sokolstva izpred Narodnega doma na grob dr. Oražna.
Ob 10-30.: Matineja v operi (grapa Lovaetova, ga. Tierry - Kavčnikova, ga. Golia - Koblarjeva, Kozinov kvartet.
Ob 11-80.: Promenadni kemoert Sredočeške filharmonije v Zve®dL Ob lo.: Javna telov&dba. Ob 20.: v drami »Deseti brat; v operi koneertni in plesni večer; v U n i o n u koncert »Ljubljanskega Zvona*;
v Filharmoniji koncert Kozl-
novega kvarteta;
na vrtu Narodnega doma koncert kladenske filharmonije;
na slavnostnem prostoru telovadna akademija, godbe;
na vrtu hotela Tivoli koncert dravske divizijske godbe; na trgu Tabor koncert, petje,
telovadna akademija.
*
Sokolska razstava v tefiničei (obrtni) šoli od S.—12. in 14.—15. Historična razstava slovenskih slik
istotam.
Narodna galerija (šolski drevored 2) od 10.—12.
Razstava ženskih ročnih del, Turjaški trg 6.
Deželni muzej od 8. do mraka.
Kcccertnl odsek za vsesokolski zlet posluje od 12. do 15. avgusta v Narodnem doma. kjer se dobe vse informacije glede gledališča, koncertov, pevskih zborov godb in fanfar. Koncertni odsek ; za L jugoslov. vsesokolski zlet v Ljubljani.
j Vsa pojasnila glede nastopov godb in pevskih zborov daje koncertni odsek za L jug. vsesokolski zlet v Narodnem domu (L nadstropje, desno), vsak dan dopoldne od 9. do 13. ure. Kapelniki naj se oglase tam.
Na slavnostnem prostoru so na razpolago gorka in mrzla jedila ter druga okrepčila, Slavnostni prostor je otvor-jen ves dan. Kozarci in jedilno orodje se oddajajo proti odškodnini.
Ljubljanski Sokol Vse članstvo za slavnostni sprevod v torek dne 15. avgusta se zbere skupno z župo ob 7. uri in en četrt zjutraj v Tomanovi ulici pri Narodnem domu. Telovadci, ki nimajo kroja, pridejo v telovadni obleki s čepico. Kdor ne pride do določeneg. ča-sa na zbirališče, ne bo mozel v sprevod!
Foflfltne fieleflrc
4- Županska volitev v LokL V Loki pri Zidanem mostu je bil izvoljen ia župana gosp L K or e n, vrl narodnjak.
-r Nova gospodarska stranka. Gosp. Džamonja nam poroča, da ni ▼ nobeni zvezi z ustanavljajočo se novo gospodarsko stranko v Mariboru in da je tozadevno poročilo mariborske »Straže* izmišljeno. Kot kronisti beležimo, da j8 novo ustanavljajoča se stranka že nalepila po Mariboru lepake sa svoje nedeljsko zborovanje.
-f Dr. Voja Marinkovič o demokratski stranki. Bivši minister notranjih zadev dr. Voja Marinkovič se nahaja na oddihu v Splitu in je odgovoril uredniku »Života* na njegovo vprašanje o razmerah v demokratski stranki, da je stranka popolnoma kompaktna. Stranka se nahaja ravno v stadiju vidnega napredovanja, posebno v Srbiji. Na ostavko dr. Marinkoviča niso vplivale nobene politične divergence.
-f- Kje je resnica? »Slovenec* poroča po beograjskem »Novem Listu* iz Splita, da govori tam 80 odstotkov ljudi samo italijansko na javnih prosto-nh in doma, 15 odstotkov češko, srbo--hrvatsko pa samo par ljudL V isti beležki, ki govori o tem, pravi »Slovenec*, da je Split gnezdo najbolj radikalnega nacijonalizma in se menda niti n<» zaveda nelogičnosti svojih trditev, ker ako je Split gnezdo najbolj radikalnih nacijonalistov, potem je naravnost smešno, očitati splitskemu prebivalstvu, da je tako nezavedno, da bi samo par ljudi v mestu govorilo srbo • hrvatsko!
-f Simpatičen pojav. Bitoljska »Južna zvezda* poroča, da nameravajo bi toljski pristaši jugoslovanske misli ustanoviti »Jugoslovanski klub», v katerem naj bi se — brez ozira na strankarsko mišljenje — zbirali Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so pristaši narodnega edinstva- V klubu bodo stali na razpolago vei važnejši jugoslovanski listi, v klubu ne bo nobenega šovinizma, nobenega separatizma, iz njega se bo razširjala prava bratska ljubezen, plemenska ravnopravnost, toleranca in solidarnost. Nad vse simpatičen je ta pojav in veseli nas, da jugoslovanska reč tako živo klije tudi na skrajnem jugu naše države.
-f »Pravi, zdravi HrvatL* V Zatonu blizu Dubrovnika so sklicali blokašld agitatorji shod, na katerega so z lepaki pozivali vse »prave, zdrave Hrvate*, ker bodo govorniki razlagali »program čisto hrvatskega duha* in na shod naj pridejo vsi, ki hočejo slišati »kako bije zdravo hrvatsko srce*. In kdo je prišel na shod? Dva moža, ki sta leta
1914.	klečala pred orožniškim straž-moj&trom in ga prosila za aretacijo in izgoD iz mesta nekaterih uglednih Jugoslovanov. Dalje neki drugi, ki je leta
1915.	javno napadel učitelja radi srbske propagande in še nekdo, ki je v začetku vojne denunciral g. G., da je dajal z zastavo francoski mornarici 6igna^ le. Zanimiv je tudi nelri župnik, ki se je proslavil leta 1914. kot general na-hujskane tolpe, ki je demonstrirala proti Srbom, v času prevrata je pa nosil jugoslovansko zastavo, istočasno pa sprejemal italijansld riž . . . Res, sami c pravi, zdravi Hrvati* so bili na tem blokaškem shodu in vsi so slišali, kako »zdravo hrvatsko srce bije . . .»
-f Impertlnenten napad glasila dr. Korošca na Sokolstvo. V Mariboru izhajajoče glasilo voditelja lderikalnc
stranke dr. Korošca »Straža* si je dovolilo v pozdrav vsesokol. zleta nar lilo v pozdrav vsesokolskega zleta napisati naslednje vrstice: Naše stališče k Sokolstvu je znano. Sokolstvo, kot brezverska svobodomiselna organizacija, je strup zdravemu in nepokvarjenemu ljudstvu. Da, še več! Sokolstvo naravnost ubija s posrednim vcepljanjem nemoralnosti, brez Boga in brez verske vzgoje, telesne in duševne vrline ljudstva. Sicer pa, kakor vsaka slaba_ stvar, je ta strupena organizacija že itak v začetkih razpadanja. Poljsko, hrvatsko, bolgarsko in ameriško Sokolstvo iz verskih ali političnih nagibov ne pride v Ljubljano. Kot strankarski privesek centralističnih in kapitalističnih vladnih krogov ie jugoslovansko in češko Sokolstvo z dirigiranim vojaštvom in di-jaštvom ter z milijoni državnega denarja uprizorilo svoj zlet v Ljubljani.* — Od ljudi, ki jim je Rim vse, nezavedno ljudstvo pa samo objekt za politično in materijalno ekspioatacijo, seveda ne moremo pričakovati, da bi pisali o Sokolstvu drugače. Med Sokoli smo videli danes večje število duhovnikov, razume se, pravoslavnih, ki so brezdvomno mnogo bolj verni, nego je sotrudnik »Straže*, četudi nosi ornat katoliškega svečenika. Za napad na Sokole v »Straži* delamo odgovornega dr. Korošca, Bo še prišel Jas, ko bomo to klerikalno impertinenco poračunali_
—	Svet Zveze narodov profi opWl
En najnevarnejših strasti, kl ubijajo človeštvo, Je zloraba opija. Borba proti teran zlu pomeni velik problem za človeško družba Svet Zveze narodov se bavi s tem vprašanjem la zahteva, da se uvede v vseh državah brez Izjeme stroga kontrola in da se Izmenjavajo poročila o makovi kulturi. S tem bi dobila Zveza predpogoje za drugo stopnjo v tel borbL Potem bi Zveza narodov sestavila načrt, po katerem bi posamezne države omejile proizvajanje opija ter uvedle strogo kontrolo Izvoza ln nvoza.
—	Največja radlopostaja na svetu je bila otvorjena in izročena prometu 7. t m. v Saint-Asslse-n na Francoskem. Postaja lahko Istočasno oddaja šest brzojavk, vsako uro skupno 30 — 40.000 besed. Nova postaja bo lahko občevala z vsemi drugimi brezžičnimi postajami po celem svetu.
Šport
Po svetu
—	Izgube francoske mornarice v vojni. »Matln* je objavil te dni podatke o Izgubah francoske mornarice ob času vojne, iz katerih je razvidno, da je bilo ubitih oziroma, da je izginilo 11.327 mornarjev.
—	Revolucija na Irskem. P red v če
rajšnjim je dublinska tajna policija odkrila vstaško zaroto, ki je že začela s podmlniranjem vseh mostov, železnic itd. da bi mesto zaprla prometu. Policija je
aretirala 180 oseb in zaplenila veliko razstreliva
Prosvefa
»Češkoslovaška republika*. Sestavil dr. Vinko Sarabon. Ljubljana 1922, Izdala in založila Društvena nabavna za-druga v Ljubljani Lična knjižica priročnega formata prinaša jedrnat zemljepisni, morfološki etnografski in klima-tični popis Češkoslovaške, dalje obravnava kratko in pregledno češko rudarstvo, kmetijstvo, industrijo, trgovino in promet; v drugem delu je na 25 straneh podan pregled češke zgodovine, zadnjih 17 strani pa uvaja v »Družabne razmere* v republiki, v njeno ustavo, v pravice in dolžnosti predsednika in državljana. Knjigi je priložen dober zemljevid češkoslovaške in slika njenega predsednika dr. Masaryka. S knjižico, ki na komaj 96 straneh obsega vse, kar se da v delu, ki je namenjeno širšim slojem, povedati o bratski nam državi je marljivi naš geograf, prof. dr. Sarabon podal delo, ki nam je bilo prepotrebno. Češkoslovaška republika je na vseh poljih gotovo med prvimi državami kontinenta; po vojni je dobilo poslanstvo posredovanja med izhodom Ln zapadom ln je — naša najboljša in najmočnejša zaveznica, z& čije spoznavanje bo služila Sarabonova knjižica. Pisana je tako zanimivo, da je ne moreš odložiti, če si je začeL Knjižico najtopleie priporočamo. Prodajajo jo vse ljubljanske knjigarne.
»čilima*. Mesečni časopis udruženja glumaca SHS. Zvezka 7_ 8. in 9. Končno imajo jugoslovenski gledališki člani gla-silo, ki je dostojno in resno po vsebini in obliki, prosto vseh modnih preti-ranosti in enodnevnih kapric, prožeto iskrene ljubezni do umetnosti, a ne brez kritike lastnega poklica. Zdrav, čist veter piše skozi te liste; grandomauija in suobstvo v »Glumi* nimata mesta. Umetnost je boginja, ki ne trpi narodnosti domiSjavosti in impertinence, nego ljubi le ponižne svečenike, ki se zavedajo, da so tudi v največji ambicij še vedno majhni; zakaj Ideal je nedosežen. Zato to glasilo, kl prinaša tudi slovenske članke ln poročila ter Izhaja t latinici in cirilici prav toplo priporočamo. Sodelavce ima med jugoslov. pisatelji, glasbeniki kritiki in gledal člani
Splcar Jakob: «K lnčfc* Sokolska župa Kranj je založila J. Spicarjevo simbolično igro »K luči!*, ki obravnava poslanstvo sokolske misli med narodom. Knjiga stane 7 dinarjev in se dobiva v knjigarnah, pri JSS in pri župi Kranj. Čisti donos gre v sokolske namene. Bratje in sestre, posezajte pridno po tej knjigi in razširjajte jo med članstvom!
Vodja ruskih futuristov Velimir Hlebnikov je umrl dne 28. junija v Moskvi v starosti 63 let Napisal je veliko knjig in počenjal vse mogoče v svojem prečudnem življenju, tudi derviš je bil v Perziji Sovjetska vlada mu je bila silno naklonjena, ker ji je delal pesniško reklamo za boljševizem. Podpisoval se je: predsednik planeta zemlja Velimir Hlebnikov.
Dunajsko dvorno gledališče zopet nima ravnatelja. Njegov poslednji ravnatelj je bil baron Berger. Dvorni svetnik Millenkovič, ki je bil imenovan po cesarju Karlu na zahtevo dunajskega kardinala nadškofa Piffla, je moral naglo odstopiti Nato ravnatelja sploh n:=o mogli najti in moral ga je nadomeščati igralec režiser Heine. Končno sta bila imenovana Andrian in stari H. Bahr, ki pa nista službe niti nastopila, ker je nastal namreč prevrat. Nato so imenovali Wildgansa. o katerem piše »Prager Tag-blatt*, da je morda pesnik, toda ni ravnatelj. Takoj spočetka ni imel nobene avtoritete. Zato so dunajski gledališki krogi zahtevali, naj se imenuje Reinbard Sedaj je Wildgans odstopil in ravnat, posle vodi igralec Maks Panesen.
Hudožestveniki s Kačalo^m na čelu so igrali nekaj časa v Moskvi, v jeseni pa odidejo na veiiko mednarodno turnejo, na kateri bodo nastopali v Berlinu, Skandinaviji Londonu, odkoder od-ideio v Ameriko. Turneja bo trajala leto dni. Med drujimi se udeleže turneje tudi Kačalov, Sužskij in Leonidov.
XXIV. ometnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Zaradi neugodnih okoliščin se mora otvoritev razstave preložiti na konec avgusta. Zadnji rok
za prijave in pošiljatve je 22. avgust. •
•	Razstava tenskih ročnih izdelkov Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v LJubljani. Turjaški trg 6.11. bo odprta v fasu L iugoslovenskega vsesokolskega zleta vsak dan od 9. do 12. ure.
•	Deželni mazel bo z ozirom na množico gostov, prispelih k vsesokolskereu zletu v Ljubljano, odprt v soboto, nedeljo in pondeljek (12., 13. in 14. t. m.) od 8. ure zjutraj dalje do mraka. Pazniško
I službo ie prevzelo sokolstvo samo.
OTVORITEV NOVEGA IORIŠČ4* tPRIMORJE..
Včeraj popoldne so se na novem liri*
šču Primerja v LJubljani nadaljevale v petek začete lahkoatletske tekme. 2e petek sta dospela vLlubllano zastopnika J. N. S. gg. Schossberger ln Kanders, da
prisostvujeta otvoritvi Igrišča, včeraj pa je dospel tudi predsednik. Jugosl. atletskega saveza g. Ugrtalč. Vsi zagrebški športniki so se zelo laskavo Izrazili o le. pem Igrišču Prlmorja.
Pri lahkoatletsklh tekmah, pri kata« rem smo opazili mnogo ambicije med posameznimi klubi so bili doseženi nastopni rezultati:
Tek na 200 m: 1. Perpar (Prlmorje) 25, 2. Bellen (Hašk) 25.8, 3. Prelec (Hašk) 272.
200 m dame: 1. Skof (Jadran) 33.5, 2. Wider (Ilirija) 34, 3.) Zupančič.
Skok v daliavo brez zaleta: l. Perpat (Primorje) 2.79, 2. Slezineer (Hašk) 3. Spirter (Hašk). Skok v ddlavo brez zaleta za dame:
1.	Perpar (Prlmorje) 2.15. 2. Erbežnik (Jadran) 1.98, 3. Cimpermann (Prlmorje) 1.95.
Skok v daljavo i zaletom: U VIdmaler
(Ilirija) 6.07. (nov slovenski rekord), 2. Pažur (Concordia Zagreb) 5.75, 3. Perpar (Primorje) 5.58.
Skok v daljavo z zaletom, za dame: 1 Santel (Prlmorje) 4.60, 2. Cimpermann (Primorje) 3.94, 3. Erbežnik (Jadran) 3.75.
Skok v vlSino z zaletom, za dame: 1.
Santel (Primorje) 1.165, 2. Cimpermann (Primorje) 1.115, 3. Vidmar (Jadran).
Tek na 400 m, gospodje: 1. Kojlč (Hašk) 57.4, 2. Belan (Hašk) 59.6, 3. Beneš (Ilirija).
Tek na 3000 m, gospod je: l. Bončte* (Jadran) 10:31.6, 2. Butkovič (Concordlaj 10-31.7, 3. Praunseis (Jadran). Skok ob palici: I. Kovačič (HaJk) 2.70
2.	Skodler (Ilirija) 2.30.
Metanje kopja: 1. Sendrlč (Concorde 46 30, 2. Vldmajer (Ilirija) 37.25 (nov slo. venski rekord). 3. Kojlč (Hašk) 35.50.
Metanje kroglje: 1. Koiič (Hašk) 8.59 2. Trlč (Hašk) 8.43, 3. Kovačič (Ha»b
Hoja na 6000 m: Dobrin (Halk) 34:S.
2. Bašln II. (Prlmorje) 36:41.
Po lahkoatletičnlh tekmah se Je vrSlla nogometna tekma med kombinlranhi moštvom Hašk-Concordia in Primorjem Tekma Je končala kliub temu, da so bil »Primorjanl. nekaj bolfši od včeraj, J izredno veliko zmago Zagrebčanov 13:5 (6 : 0). Upamo, da bodo naši Primorci iJ tega poraza spoznali, da se v športu n« dosežejo uspehi od danes do Jutri. Moštvo ne bi smelo pozvati tako močnega tekmeca, ker s tem le škoduje ugledu svojega kluba. Naj bo ta tekma svarile našemu sicer izredno agihiemu klubu »Primorue*. ki mu v ostalem na celi prireditvi ln res lepem igrišču iskreno častit amo.
Plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije so se vršile v soboto in nedeljo v Beogradu. Oiicielnih rezultatov ne moremo dobiti niti od edinega faktorja v Ljubljani, ki bi bil za to merodajen, namreč od »Ljubljanskega plivačkega pod-saveza*. Ker vemo, da se naša javnost zelo zanima, objavimo Izide, ki smo Jib dobili. Dosežene čase objavimo takoj, ka dobimo oficielne rezultate. Po naših informacijah, ki jih moramo smatrati za točne, so izidi nastopni: 100 m sprinl 1. Blažič (Hašk), 2. Szentgyorgy (Som-bor). 50 m juniorji: 1. Margreiter (Viktorija, Sušak), 2. Venturini (Viktorija, Sušak); 100 m dame prosto: 1. Julika Krizmanič (Sombor); 100 m. hrbtno: 1. Deak (Sombor), 100 m, stransko: 1. Jambor (Sombor), 400 m gospodje, prosti stil: 1. Szentgyorgy, 1500 m prosti stil: 1. Szentgy6rgy (Sombor). 300 m dame, prosto: Julika Krizmanič (Sombor) 200 m gospodje, prsno: 1. Hrkalovič (Gradjanski-Karlovac), 2. Kern Srečko (Primorje), 400 m gospodje, prsno: 1. Hrkalovič (Gradjanski-Karlovac), 2. Trn-koczy (LSK.), 3. Kern (Primorje); potapljanje: 1. Muller (Baluni-Snlit) 66 m; 4krat 200 m štafeta, gospodje, prosto:
1.	Viktorija-Sušak, 2. Hašk-Zagreb, 4krai 100 m štafeta dame. prosto: 1. in edina Viktoriia-Sušak; skoki: 1. Grilc (LSK.),
2.	Kovačec (Hašk-Zagreb), 3. Kordelič (Ilirija-Ljubljana); vaterpolo: Sombor : Viktorija (Sušak) 10 : 0. Baluni (Split) : Ha«k (4 : 0), Sombor : Baluni 7 : 2, Viktorija (Sušak) : Hašk 3 : 2, Viktorija (Sušak) : Baluni (Split) 3 : 3. Končna kvalifikacija v ^vaterpolu je nastopna: 1. Sombor, 2. Baluni, 3. Viktorija (Su-£ak). — Kvalifikacija po klubih v splošnem je sledeča: 1. Viktorija (Sušak), 2. Sombor, 3. Hašk, 4. Baluni. — Prehodni pokal za vaterpolo je dobil Sombor, prehodno darilo za štafeto pa Viktorija (Sušak).
Jugoslovanski veslački savez Ima svojo glavno skupščino v nedeljo dne 13. t m. ob 11. uri v posvetovalnici mestnega masistrata.
Klub kolesarjev ln motociklistov <lli-rija» v Ljubljani, naproša vse športne klube, da naslavljajo vse dopise le pod naslovom »Klub kolesarjev m motocik-I listov »Iliriia* v Ljubljani, kavarna Prešerni.. — Odbnr.
Jugoslovanski zimsko-športni savez se ustanovi v nedeljo. 13. L m. ter Ima svojo glavno skupščino ob 9. url dopoldne v posvetovalnici magistrata.
i nsvih naročnikov!
DomaČe vesti
*	Parastoa po kralju Petru Osvodo-BMjn. b kabinetne pisarne ministrskega predsednika se poroča: V pondeljek, dn« 14. avgusta se vrši v vseh cerkvah ▼ drfavi letni paraštos po blago pok ij-nan Petru Velikemu Osvoboditelju.
*	Proslava Kumanovske bitke. Sve-Sana proslava Kumanovske bitke se vrši dne 11- oktobra letos. Na Kumanov-ekem polju se vrše izključno vojaške svečanosti, katerih se udeleže delegati iz cele Jugoslavije. Narodna proslava bo v Beogradu. Dne 11. oktobra bo de-setletnica slavne bitke.
*	Gradba železnice Kočevje - Brod Moravice. Dne 10. t m. se je vršila v Kočevju seja akcijskega odbora sa grad bo železnice Kočevje - Brod Moravice. Zastopane so bile tudi vse intere-Hiane občine. Soglasno je bilo sklenjeno, da se akcija za gradbo te, Sloveniji prepoirebne železnioe, krepko nadaljuje.
*	Razmejitev z Italijo nikakor ne gre naprej, ker Italijani zavlačujejo delo na najrazličnejše načina. Pa ne morda iz političnih vzrokov, ampak tehnično osobje, ki je pri tem zaposleno, ima prav lepe doklade in zato si želi, da bi dela trajala čim dalje. Ampak naj bo temu tako ali taku, z razmejitvijo se mora že enkrat končati, ker radi visokih dnevnic italijanskega tehničnega osobja pri razmejitvi mi ne bomo čakali sto let na razmejitev.
*	Še nekaj o dogodkih na Krnu. Dne 6. avgusta so bili vsi mladeniči, ki so bili aretirani zaradi dogodkov na Krnu, izpuščeni na svobodo. Proti trem je vložil kr. prokurator tožbo zaradi tatvine, izvršene v družbi in poškodbe javne stavbe. V zadevi je bilo zaslišanih ne-broj [lrič. Obtoženci se pritožujejo, da eo bili v zajioru tepenL
*	Na otoku Hvaru. Romantični dalmatinski otok H vaj je bil vedno vabljiva točka za pisatelje in ljubitelje lepe narave. Pripoveduje se, da je bival tamkaj dalj časa Tician in slikal svojie večno lepe umotvore. Sedaj bivajo na Hvaru znani češki pisatelj in reditelj narodnega gledališča praškega Kvapil ter glasovita nemška književnika Kel-larmann in Evers. Kvapil je prišel pired kratkim s svojo rodbino.
*	Iz »Uradnega lista». »Uradni liet» pokrajinske uprave ia Slovenijo objavlja t včerajšnji številki zakon o deželni komisiji za promet > zemljišči na Slovenskem ter predpise za izvrševanje odločbe o pobiranju nadavka na luksuzno blago; nadalje naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, s katero se zvišuje občinska davščina na obrtoma izvrševana prenočišča v Celju ter naredbo o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostilen in kavarn ln na igranje i kartami v Celju.
*	Razpisano notarsko mesto. Ker je dosedanji notar v Trebnjem g. dr. Ivan Stojan premeščen v Ljutomer, razpisuje notarska zbornica notarsko mesto v Trebnjem, odnosno drugo notarsko mesto, ki b! se po premestitvi morebiti izpraznilo. Prošnje je vložiti do dne 25. av gnsta 1922.
*	Notar v Idriji. It Idrije poročajo »Edinosti*: Po dolgem času smo končno vendarle dobili notarja v osebi gospoda dr. Josipa G rušo vina iz Gorice, ki ima pisarno v gradu.
*	Imenovanje. Absolvlrani pravnik g. Stanko Erhartič is Celja je imenovan za pisarja prvega razreda pri ministrstvu za vnaeje zadeve.
*	Svoj ambulatorij v Gradišču St 2 je dal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani na razpolago sokolskemu zletnemu odboru. Občinstvo se opozarja, da bo posebno za časa slavnostne povorke v torek dopoldne v slučajih omedlelosti, solnčarice in drugih nezgod lahko našlo zavetišče v tem v neposredni bližini ležečem ambulatoriju. Za zdrav niško službo poskrbi zletni odbor; razen tega bosta imeli stalno službo dve skrbstveni sestri okrožnega urada. Službeni avtomobil urada bo pa v nedeljo in torek popoldne med telovadnimi prireditvami na zletnem prostoru na razpolago kot rešilni avtomobil.
*	Konec sodnih počitnic. Jutri, dne 14. avgusta se končajo letošnje sodne počitnice in se prične zopet redno delovanje sodišč v vsej državi
*	Draginjske doklade za oficirje. Mi nister vojne in mornarice je odredd, da
■okolstcega tetevtuEKa Je bSo Vandl Zupan ukradena tapestna ura, vredna 8000 kron, Antoniji VojeviS B« Tržaški cesti pa Istotako »rebrna tn is njenega stanovanj*.
•	Boj proti malariji. V zadnjem času je boj proti malariji precej intenziven. V io svrho je bil t« dni v Trogiru v Dalmaciji ustanovljen institut ia pobijanje malarije. Za šefa tega instituta je imenovan dr. Sfarčič, ki je cfcve leti prou-čaval malarijo ▼ tropskem Institutu t Hamburgu, institut v Trogiru je opremljen x vsem potrebnim in je le pričel svoje delovanje. Podoben institut se kma lu otvori t bdi v Skoplju.
•	Slomškov oreh. Na Slomškovem orehu na Ponikvi se namerava razbita plošča nadomestiti v kratkem z novo. Ce bo mogoče dotlej vse potrebno pripraviti se nova plošča odkrije dne 24. septembra ot priliki 601etnice Slomškove smrti.
•	Tvornica tobaka za nosljanje. Ljubljanska tobačna tovarna bo v kratkem prejela lz Nemčije nove stroje za izdelovanje tobaka ta noelanje. To ho prva tvornica te vrste v naši državi.
•	Rusko »rebro v Kotoru. Leta 1920 je prispela v Kotor ruska ladja oasna-ra», ki je pripeljala srebrne zaloge Pe-trogiaj«ke depozit ne banke v teži nad 100.000 kg. Ta zaloga je spravljena v nekem vojaškem poslopju. Preteklo leto je bil del te zaloge prodan in na nekem anarleškem parobrodu odpravljen y inozemstvo. Sedaj se prodaja teh srebrnih zalog nadaljuje ter so kupci večinoma angleški agenti
•	Na komislp ... Redki so svetli dne-vi državnega uradnika, si je mislil gospod I. L višji državni funkcionar, ko je lepega poletnega dne komisioniral v mariborski okolici in je vsled tega malo prerveč kršil pravila Svete vojske. Z ve Iiko težavo je priromal zvečer do gostilne »Wlleon» pred mariborskim kolodvorom. Tam pa se ga je usmilil Frane Brajkovič, sedlar brez stalnega bivališča in ga spravil v sobo za tujce. Ko pa se je drugo jutro Izletnik ves čemeren prebudil, je zaman iskal svojo zlato uro, vredno 10.000 kron. Potlačil je svoj moški ponos, javil nesrečo policiji, ki je kmalu izsledila »amaritanca Brajkoviča in v njegovem raztrganem rokavu zlato uro. Okrožno sodišče v Mariboru je v petek prisodilo Brajkoviču 8 me*ece težke ječe.
•	Atentat na lastnika beograjske bor- i
. v-eni opoldu* f doslej še neznani
zločinec javno na uliol napadel lastnika I beograjske borze, Lazarja Paviča, in ga j dvakrat sunil z nožem v prsa, nakar j je pobegnil. Pavič je bil težko ranjen j prepeljan v bolnico.
•	Samomor avijatlka Stilrmerja. Ruski kapetan, znani letalec Stilrmer, je vče- ' rai v Novem Sadu izvršil samomor. Osta-vil je pismo, v katerem naznanja da ga j je sedanji njegov bedni položaj pognal v smrt.
žalitev kraljice Marije. »Slovenec* prinaša pod naslovom »Žalitev kralji o« Marije* sledeče: »Delomrfna Ivana Bjl-bič je dne 23. junija z zelo grdimi besedami v družbi vojakov pogranične čete žalila v Mojstrani našo kraljico. Deželno sodišče je Rabičevi zato prisodilo 1 leto zapora*. — Uredništvo je pozabilo komentirati, da je to posledica klerikalnega hujskanja, kateremu je sledila oziroma nasedla tudi Rabičeva, kar ji je nadelo eno leto joče • klerikalnim blagoslovom.
*	Posebni vlak v Kamnik vozi v dneh IS., 14. in 15. avgusta namesto ob 20.80 šele ob 21.28 lz Ljubljane, drž. kol
Izdelava zimske službene obleke za pottne uslužbence Dne 21. avgusta «e bo vršila v ekonomskem oddelku poštnega ministrstva druga javna ofertalna licitacija za izdelavo zimske obleke ln čepic sa poštne uslužbence. Pogoji licitacije so vsakomur na vpogled pri poštni direkciji (gospodarski odsek v Ljubljani.
*	Malo Je pomagalo! Od vseh strani se je apeliralo na ljubljanske trgovce, gostilničarje in druge obrtnike, da naj bodo ljudje, naj ne Izkoriščajo sokolskega zleta, od katerega bodo imeli tako in tako lep zaslužek in naj ne odirajo gostov. Pa veliko to ni pomagalo, ker že prve dni se slišijo pritožbe, da so dvignjene cene povsod vsaj za en dinar pri litru vina itd. Dot;čn' ki tako delajo, se menda niti ne zavedajo, da je njihovo postopanje sramotno in nevredno. —
•	Iz Zgornje Polskave nam poročajo: Dne 15. avgusta ob 11. uri dopoldne se vrši pri Kacu občni zbor »Družbe za /srradbo ceste Bojtina-Zgomja Potekava* Kdor pozna razmere in kraje, kjer naj bi vodila ta cesta, bo uvidel ogromen pomen tega podjetja za najširšji okoliš, vštevši meeto Maribor, ter tudi strategič-ni moment, ker bi cesta vezala državno cesto s slemenom Pohorja V soteskah na južnovzhodnem pobočju Pohorja gni-jejo ogromne množine vsakovrstnega lesa katerih vsled pomanjkanja komunikacij ni mogoče spraviti v promet. Vsi interesenti, zlasti pa gg. poslanci so na-prošeni, da se udeleže občnega zbora.
R,—r.
*	Slika iz mariborske poštne carinarnice: Ko je vlada dovolila pošiljanje poštnih paketov iz inozemstva, eo mariborski gospodarski krogi upali na znatno olajšavo gospodarskega prometa z inozemstvom. Na kolodvoru v Mariboru se je osnoval posebni carinski oddelek za carinjenje poštnih paketov; ta oddelek pa je kmalu razočaral trgovstvo. Carinjenje je namreč trajalo tudi tu celo večnost in imamo sedaj v Mariboru celih U vagonov poštnih paketov, ki čakajo o carinjenja. Vsak dan ocarinijo komaj 60 do 100 paketov, prihaja pa jih po dve do tri sto in je tako zaostanek vedno večji. Carinjenje teh 11 vagonov bo trajalo najmanj S mesece in Bi je torej predstavljati, kaka ogromna škoda na staja pri tem.
•	Gospodarstvo v mariborski »Vesni*. Dekliški zavod »Vesna* v Mariboru, kjer je gospudinjska šola in tudi nekaj učenk iz ostalih šol, ima po prevratu slabo gospodarstvo. Magistratna večina je pa letošnjo pomlad nastavila za gospodinjo Nemko Sirk, sestro znanega živinozdrav-nika dr. Sirka ki je to gospodarstvo še bolj zavozila. Neki trgovec toži sedaj mestno občino za v »Vesni* dodano blago na znesek 135.000 kron, kar pa se mestna občina po zastopniku SLS občinskem svetniku dr. Leskovarju brani plačati. Občinski svet je v zadnji tajni seji sklenil mesto voditeljice »Vesne* razpisati in je torej upati, da dobi zavod kako zmožno slovensko gospodinjo. ______
•	Nenavaden dogodek v Sarajevu, avgusta, ob 20. uri v veliki dvorani »Me-Predvčerajšnjim popoldne se je v Sara- j stnega doma*. Društvena pisarna daje jevu odigral nenavaden dogodek. Ob | članom dnevno od 18. do 20. ure Infor-
Otvoritev obrtne
razstave v Celju
•••■-.T:	Celje, 12. avgusta.
Danes dopoldne se Je slovesno otvorila obrtna razstava v prostorih celjske mestne osnovne šole. Razstavo Je otvoril predsednik Obrtnega društva v Celju g. Ivan Rebek in pozdravil načelnika oddelka ministrstva za trgovino ln industrijo g. dr. Rudolfa Marna, zastopnika finančne delegacije v Ljubljani g. dr. Martina Spindlerja, komandanta mesta pukovni-ka g. Nauraoviča, predsednika ljubljanske trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza, celjskega župana g. dr .Juro Hra-šovca, narodnega poslanca g. dr. Veko-slava Kukovca, zastopnika pokrajinske uprave vladnega svetnika dr. 2užka. H koncu ie predlagal udanostno brzojavko NJ. Vel. kralju Aleksandru, kar je prisotno občinstvo pozdravilo z navdušenim: Živio kralj Aleksander. Nato ie zaigralo Celjsko godbeno društvo »Bože pravde*.
Za g. Rebekom je imel v imenu mesta Celja pozdravni nagovor župan g. dr. Hrašovec, v Imenu ministrstva za trgovino in industrijo pa g. dr. Mam. Na koncu Je govoril Se narodni poslanec dr. Kukovec. Govorniki so povdarjal! važnost te prireditve za razvol obrtništva in pozdravljali podjetnost obrtnikov, ki se niso strašili stroškov za to prireditev. Nato se je razstava otvorila.
Razstavni predmeti so razvrščeni v 27 sobah, po garderobah in na razstavnem in veseličnem prostoru na dvorišču. Sobe so zelo okusno okrašene. Na zabavišču igra Celjsko godbeno društvo. Raz-stavnikl so obrtniki, tovarnarji in trgovci v veliki večini iz štajerske, drugI Iz Kranjske, Koroške in drugod, eden "celo iz Velikega Bečkereka. Razstavljalcev ie za celjske razmere ogromno število. Med razstavljenimi predmeti Je najti tudi industrijske izdelke, o katerih malokdo ve, da se izdelujejo v Celju oziroma njegovi bližnji okolici. Med razstavljenimi predmeti se nahajajo lepi mizarski, kolarski, sedlarski, kovaški, čevljarski Izdelki, kiparska dela; usnje, tapetniški predmeti, leseni cveki, kopita, razno pohištvo, kro-
jaški predmet!, perilo, obleKe, Krznarsko blago, mlinski kamni, opeka, livarski Izdelki, sodi, kemikalije, zlatnina, ctnastl predmeti, konjske opreme, štedilniki, glinaste peči Jedilno orodje, barve itd. Splošno žensko društvo v Celju Je razstavilo lepa ženska ročna dela, izvršena od raznih dam, v sobi, ki Jo Je za razstavo preslikal slikar g. Holubar po vzgledu spalnice kraljeve vile na Bledu. Na veseličnem prostoru ima tudi Kolo jugoslovanskih sester svoj paviljon, kjer prodaja mrzla ledila in brezalkoholne pijače. Med posebnimi zanimivostmi je omeniti električno uro, ki Jo Je razstavil izumitelj g. Motnikar Ferdo Iz Zagorja ob Savi. Ura teče 24 ur. O. Filip Orešnik Je razstavil velikanski sod, tkalnica Prebold tkalni stroj itd.
Kljub temu, da se vršijo sedaj sokolske slavnosti. Je bil prvi dan obisk razstave razmeroma velik. Razstavo si la vredno ogledati
Borza
Zagreb, 12. avgusta (Izv.) Borza včeraj ni poslovala, Izvecborzni promet pa
je bil zelo živahen in so se tuje devize močno okrepile. Tendenca Je postala šele okoli poldne mirnejša. Največ se je zahtevala Praga no 212.50 — 213, dolar S3.50, blago 83.75. Berlin 10 10. Pešta je oslabela na 6 — 6.10. popustil ie tudi Dunaj, ki je notiral 0.1525. Pariz se ie zahteval po 677.50 — 6S0, Milan 385 — 386.25, London 377.501.
Curih: Berlin 0.6525, Newyork 525.50, London 23.43, Pariz 42.S0, Milan 24.08, Praga 13.5750, Budimpešta 0.39, Zagreb 1.5750, Sofija 3.12, Varšava 0.0725, Duna' 0.01, avsrt. krone 0J1125.
Berlin: Italija 3365.50 — 3594.50, London 3495.60 - 3504.40, Nevvyork 781.52 _ 783.48, Pariz 6367 - 6383, Švica HJR8I.35 — 14.918.65. Duna) 1.38 — 1.42, Praga 2072.40 — 2077.60. Budimpešta 5493 — 5507, Bukarršta 590, Zagreb 960 Sofija 454.40 — 455.601
'Mgovornl areduik Fr. B rožo v 16. lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Obfave
•	Pevci! Zbirališče pevcev (v civiioJ, ki po]o, danes zjutraj na grobu dr. Ivana Orazna Je točno ob V. uri zjutraj pred \ sv. Krištotom. Nai Vas pride mnogo!
*	Legitimacije za obisk obrtne razsta- J ve v Celju, ki se vrši v času od 12. do! 22. avgusta t l dobe interesenti v pisar-1 nI trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Obiskovalci te razstave uživajo na poglagl teh legitimacij ugodnost polovične vožnje potniških vlakov na progah južne ln državne železnice
*	Gostilničarji in kavarnarji v LJubljani se obveščajo, da se bodo izdajali davčni bloki tudi v nedeljo od 8. do tO. ure dopoldne v mestnem knjigovodstvu.
•	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihod-na javna odborova seja v sredo, dne 16.
Milko Jeslh, veletrZec in posestnik v Rudniku, Dolenjska cesta, naznanja v svojem in v imenu soproge ter ostalih sorodnikov, žalostno vest, da je njega mati, os. tašča, sestra in stara mati, gospa
1
n
roj. Windisch
v soboto dne 12. avgusta, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v pondeljek dne 14. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Rudnik štev. 24 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12, avgusta 1922.
treh popoldne je prišel policijski stražnik Voger pred hišo 6vojega narednika Loje, katerega je sovražil zaradi službenih razmei. Ko je Loja opazil, da ima stražnik v rokah revolver, zaprl je vrata in okna, nakar je Voger oddal nekoliko strelov v zaklenjena vrata ter kričal: »Odpri, da te ustrelim!« Nato je Voger šel v neko sosedno hišo ter 6kozi okno začel streljati na pasante. Ranil je več oseb. šele po triurnem obleganju je ■jolicija Vogerja ustrelila. Voger zapušča ženo in dva otroka. * Most čez Pesnico na okrajni cesti
velja člen" 89 zakona o draainiskih' do- Ptuj-Ormož, v župniji Sv. Marjeta nižje kladah z dne 25. februara 1922 za ofi- i Ptuja, se zaradi nujnega popravila za te
... .	.	...	______i__.l.-nn	Clpor	7Jit.VO
cirje in ukazne vojaške uradnike tudi tedaj, ako se zdravijo v bolnici Ln da jim pripadajo vse draginjske doklade brez ozira na to, da^Ii so oženjem ali ne — s pridržkom, da imajo plačati bolnici odškodnino ra stvarne troške v znesku ene petine plače.
*	Smrtna kosa. Na Rudniku pri Ljubljani je umrla gospa Ana Je'ih," ro j. Win-diseh, mati uglednega trgovca in posestnika, g. Milka Jesiha. N. v m. p.!
•	Otvoritev restavracije »Zvezda*. Včeraj so udeležniki ljnblianskega zleta že popoldne gledali zadnje priprave na vrtu restavracije »Zvezda*, kjer so se dovrševala Se zadnja dela. Zvečer ob Efdmik so bila vitna vrata odprta te vkijuh temu. da je plapolal nad vratom nap;s. da je vrt reze-viran samo za tuje go?te, se j" obsežni vrt o'o osmih napolnil. tako da lii bilo več pro-tora. Krasna razsvetljava ie <Uj„i'a vrtu ie 0<1 da!«č posebno 'lavnosten izr.iz. Spomni li smo se časov, ko je tu goM.ov.ila nemška gospoda in so smeli Sbvcnci ie od dalečglehri, kako se na m.jV;.Sem kraju Ljubljane zabavajo Nemci Naši sokolski gostje m otvorili novo restavracijo. ki bo Dosiei naia »Zvezdt*.
žak promet zatvori in sicer velja zatvo-ritev za čas od 20. avgusta do dne L oktobra 1922. Avtomobili in vozniki naj vozijo po drugih prikladnih cestah iz Ptuja na Ormož ali obratno: čez Polen-šak ali na Borlski most in Zavrč.
• Drobne vesti Dijaku Vladimiru VI-čiču iz Bosenskega Broda je bilo v vlaku med vožnjo iz Novega mesta v Ljubljano ročni kovček z vsebino, vredno 3000 kron ukraden. — V garderobi vse-
macije Sv. Petra cesta štev, 12, pritlično, desno.
• Občina Dev. Marija v Polju bo oddala v najkrajšem času službo občinskega tajnika. Prošnje za sprejem je treba vložiti najkasneje 14. avgusta dopoldne pri občinskem uradu Dev Marija v Polju. Opremiti jih Je treba s prilogami. Dokazila o šolski izobrazbi, domovinska pristojnost Itd.
B&sagigaBKgg $4
Po zunanjosti
pozna ie rečin« naših gospodinj testenine „Pekatete". Odločno zavračajo vsake druge, ker so -poinale, da z njimi najbolje postrežejo svojo družino,	42 11
Odvetnik dr. Vekoslav Kukovec
naznanja, da se je preselil in začel izvrševati odvetniško službo
v Mariboru, Vrazova ul. 2.

Krasna
2833
v sredini me3ta Ljubljano
se ugodno pnoda
Poizve se: Konjušna olioa 13.
trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki na veliko Ss. Pstra cesta št. 3B Lfubl'?na Su. Petra nasip st. 27
Brzojavni naslov: Faoli Ljubljana,
Sprejemanje oglasov za vse tu- ln Inozemske časopise, koledarje, kataloge itd.
Telefon 174
Plakatiranje -v Ljubljani ln ostalih jugoslovanskih mestih
anončna in reklamna družba z o. z.
Ljubljana, Hongresm trg št. 3.
2687
Ppodaja legitimacij za razne vzorčne velesejme
Telefon 174
Propafiunl, nasveti in pojasnila brezplačno
ZA AVTO IN KOLESA
ZA AVTO IN KOLESA
USTANOVLJENO 1896.
K3VSR!
P. MAGDI t
Ljubljana >
vseh sokolskih potrebščin
slavnostnih In telovadnih krojev
za člane, članice in naraščaj; dalje telovadnih čevljev, ovratnikov in jahalnih odej, vse po tneri. — Vsa naročila se izdelujejo najkesneje v osnih dneh. — Ceniki na zahtevo zastonj.
PETER CAPUDER
dobavitelj J« S. S.
LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 2.
areskrbaja nakazila, in inkasso na vsa ta- in inozemska bančna tržišča.— Eskomolči e in vnovčaje meniceSprejema denarne vloge na tekoči račmt. — Hreni n oskrbnje vrednostne papirja J.l*fon SOS.	Ud.	Tmlefon 508.
Hranilne vloge obrestuje po 4^2%
nssprvti glavne pošt*

Prvi in najstarejši spedjahd artistični atelji
za črkoslikarstvo
na steklo, kovine, les, tid, platno 11 d.
Ljubljana, „H*tei ph Kamor.
Modna tn športna trgovina
za dame in gospode.

Tovarna
Amerikanska strojna in cilin-derska olja, tovotna mast itd. Avtobenoin in avtoolja ima stalno v zalogi
Podružnica Maribor.
MERAKL LJUBLJANA.
Priznano oajboljSa in zanesljiva kakovost: bar-e za oblek«. we suhe	|
mavec (Gips), mastenec (Federweiss ■, strojno .Oje, ^bolrnej, «*•	f
larski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarska čopiči, kakor tndi drag!	;
v to stroko rpadajoči predmeti.	:
BKASL" Uk sa pcis. „MERAKL" LtnctaumlaK za pode. ..SSSBiKL" Emsjlal lak. „KERAKL" BraseHoe.	:
Ceniki se račasno ne razpošiljalo t
%&wm«mm<.mmmmim«......m."!.«."......................................mmmiimm.mm:
Brzojavni naslov nToplko
POZOR' Pravkar izšel!
Pravkar Je tndi izšel Rudolfa Fadiure	««
_ _ ——f « » r 0 Kažipot po Triglarsktm pogorja. Za. f% !sv B VV/f//Vl7i f famč«. izletnike, tportriikr. tojc* in JL fLjfttlUi prijatelje krasot rtaie dcnovine.
Izdata Ig. Klelnmayr & Fed. Baraberg v Ljubljani. — Cen- » ZMn,
raiMS* tiadii dopoMa&
Gf% CpU\A/i5iR Ljubljana, Dvorni trg 3
II	n	= (pod Narodno kavarno) ==
(prej Schwab & Bizjak)
________ specialno angleško in češko sukno, modne in športne obleke,
pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd. itd.	**2
e sokolske potrebščine za članstvo in naraščaj po predpisih »Jugoslovanskega Sokoiskega Saveza«.
_	Založnik =====
sokolskih potrebščin
zlet::
Priporočamo v avaievanje naslednje domače tvrdke s
Prva priloga ,Jutra« it. 190, <fne 18. avgusta 1929,
oslovanski vsesokolski zlet 1922
Pozdrav Sokoistru
Videli zt smo najmlajše med nami, kri žt na pol strohnelih kosti; s smehom, žarečih lic so prišli, to je še dremal dan za gorami.
Pa je šla ž niimi mati Libuša in jim zaorila v jutra smehljaj: ,,Dosti se je naplakala duša, širna skopnela je, došel je maj! Vstani, deca, in roko podaj !!l
Da ste jih videli! Seme kosti? O, to ie bilo seme življenja! O, to je bila kal hrepenenja
kvišku, do solnca, do velikih dru! *
• Nov del se pričenja. Naših sanj mladeniški cvet ptopa na pezorišče: ves razplamten cd mladih moči, z nožem opasan, s strele prepe*, ni ma več lice vobsko-sanjavo; ne, kot da skritega vraga išče. — Zdravo, vcjnici, zdra/o'
4
fe se 5e ns jenja! Za vrsto koraka vrsta, h vsaka je čvrsta in drugi enaka.
Kar včeraj še v šoli je pazno sedelo, te dni se z zanosom in dvignjeno glav ie zbralo za vojsko veselo. —
Zdravo, dijaška armada, zdravo! -. *
la glej! Za jutranjo procesijo — ni se še dan do poldneva razpel -ie Nemanja, Dušan in Črni Juri odpirajo solncu nebeške duri. In razobesijo
prapore, Vi ostrina njih žel ?eže do smrti
ro vragu. a bratu in sestri potiti tolažba je v žalostni uri.
3 le j, ako moreš, štej, ako znaš: z vojsko pomlajeno stopa na plan kraljevič Marko, ob njem kralj Matjaž.
Kakor da tromba je znova zapela »ti se razlegla prek naših poljan, kakor da veliki dan je nad sela dahnil in zgrnil se v morje peneče! Solnce v zenitu stoji in od sreče noče v zaton, ker pod njim sc krdela zgrinjajo v valujoči orkan.
Prvi naš Sokol, naš narodni kraj!}, v naši je sredi, ker z nami čuti. — Ko utrdi se najšibkejša dlan, l>o Sokoli čem zrasto še peruti, jata vsa švigne v jadransko obal, dngne nad Krn se, Snežnik, Trst, Gorico,
čez Karavanke nad naš Korotan in se spusti med vinograde Soče dajat ljubezen in terjat pravico. — Kdor hoče
oholo-zvedavo in z glavo krvavo se staviti v bran ji, naj morje prebrede in Triglav razor je! Zdravo, zdravo, zdravo!
Joža Beks.
PnEtorsldiB Sokolom
Tudi ti lepi dnevi niso brez bridkosti. Med sokolskimi prapori jih .je nekaj ovitih z žalnim trakom in v sokolskem t-prevodu bomo pogrešali Sokole od
sinje Adrije in zelene Soče--Oj,
težka rana, nikdar zaceljena, vedno
bolj boleča, vsak dan bolj krvaveča!} svobod- črti M zameta resnico, bi želel. nerazdelni domovini ste se. bratje m se-Kda: Vam bo konec trpljenja, bratje? j z.itreti vašo delnliufmost in v vale duše Vemo, da ste z nami. Presilna j*|«saditi želo strupene sebičnosti! S>okol-'	--	-- --= jarek materialmn do^nn za
da ste z nami. Presilna moč sokolske ideje, vcepljene v Vas tekom desetletij, da bi jo moglo zbri-
su o pa nt posameznika.
lego ono je neizčrpni slap telesnega zdravja, ki ne
je dal Savezu poljski » Vcleki atlet * Varšavi leta 1921. Prva naloga je bila, vzgojiti pred-sokolske učitelje za gimnastiko.
sati nasilje nekaterih let: pretnina je duševnega in tesnega
da bi mogla raztrgati volja i T>ozna ovire n zapreke, .impak nosi moč ljubezen do in življenje z vedno stopnjujočo se silo od
vez krvi.
samodržcev; prevroča skupna domovine, da bi jo iztrgali iz trpečih src. Preko vseh umetnih meja sredo želje in gre hrepenenja, in prišli ste tudi Vi.
Prišli et3 k nam kot gostje, kot najdražji nam gostje izmed vseh. Prišli ste kot odposlanci vseh tistih, katere je napravila može sokolska vzgoja: vseh tistih, ki eo se učili v sokolskih telovadnicah, da biva od Soč« do Var-! dar j a, cm narod; vseh tistih, ki se s sol- j rami v oceh spominjajo kratkega sna j ob dnevih prevrata.
Bedite nam pozdravljeni! In ko se vrnete, ponesito s seboj vest, 'ia, je vzrastla v naši državi mogočna so ska armada, ki ima pred očmi en c _ da so strnjena v njej vsa plemena in vsa veroizpovedanja in vsi sloji in vsi stanovi v eno samo telo; da ji ?toji ob čtrani narodna vojaka s čilim Sokolom na čelu; da so to stebri držaje, ki so jaki in nezrusljivi! Povejte, da smo v dneh veselja mislili na tužne brate!
Nefcite jim vero v, bodočnost!
Dr. Dinko Ptic.
roda v rod, iz veka v vek!	j nepremagljive moči!
ln tej veličastni, neumrjoč! sokolski j	Zdravo!
ideii, ki je roditeljica bodočega našega za- j y Ljubljan} dne 8 av2uita ,«v>? roda, ki je jamstvo nase nacionalne m dr- •
7'avne svobode, ki je porok ujedinjenju; Starešinstvo Jugcslo venskega Sokol-
vsega našega naroda v eni edinstveni In |	skega Saveza.
stre dijaki 'n dij. kinie 'n Sokoli vojaki, zaobljubili služiti z vsemi svojimi teles- ■ nim.i 'n duševnimi silami do zadniega či -: ,
ha! To zaklet« je slovesno izreklo vaše -	^ vojni silijo Upe-
radostjo to jemlje na znanje vsa i 1	J ,	.. \'.."7* V
ki bo deleina menih plodov v la; neprestano so secez pcl ske .emlia dneh svoje nove slave in ; valile armade: nemstce, avsmjžJte, ru-j ske, naprej in nazaj. V teh siiniS bojih j so Poljaki sami bili na eni in na drugi ' strani. Izgubiti so silno mnogo sokol-j skih delavcev in sokolskih naprav. Vse
delo! Z
demo-« ina, bodočih dneh, v
Veličastna organizacija
-•Vol-
Dijaštvu ia v
Naš 11. predzietm dan, ki nas ie po tnaknil tjkoma do vstopa v vciičastvo | zletnih dni, je uspe! po našem pričako-; vanju tako. da mislimo nau; s ponesom J in -adostjo in da smo ca uvrstili med naj-' lepše svoje spomine: zarisan ostane v zlati knjigi zgodovine Sokolstva kot prva prireditev tega naslova,-takega pomena in tolikega obsega!
Vam, diiaki in dijakinie, vam, 'okolsk. oaši bratje vojnikl, ki vam je bil
E as vej češkoslovaškega Sokolska
Ideia Sokolstv a ie v tesni zvezi z idejo husitske obrane proti narodom tuie vere in tuie narodnosti. Posebno dtustvo, ki nai bi skrbelo ra duševno in telesno po-vzdigo češkega naroda. Ustanovitelji društva so bili: Pr. .Miroslav T vri'. lin-drich Fugner, dr. Ureger in ostali prvaki sokolskega pokreta. Dobro poznanie naših narodnih pesmi in običajev so dali temu p'jkretu ime: Sokol in idejo pobra-timstva, bratstva. Dne 9. decembra leta 1863. je Fvgner za večno utrdil idejo Sokolstva. Tako se je ie takoj v prvem letu osnovalo na češkem 7 društev, ena na Moravskem in kmalu nai o tudi prvo sokolsko društvo v Ljubljani, j Uspeh sokolskega dela jc bil veličasten, društva so ra.stla, število telovadcev sc je množilo od leta do leta. Leta 18(55. pa ic umrl duša češkega Sokolstva br. Jiadrich Fii.enor. Naslednje ie'o je >z-
2e leta 1S9? pa re >p v rsil UI. vsesokolski zlet. Prisotnih je bilo 346 društev s 7533 člani. Ob tej priliki je bila izdana svetoma clavska resolucija, kjer se ie :kle-nilo pr>U'z telesnega vezbanja organizira >\ iudi. prosvetno delo. Na^ledn.iega leta se je tako prerojeno Sokoistvo zdru->avez česko-sloven. Sokolstva.
' to je bilo treba sedaj nadomestiti Sa-j vez je odredil šesttedenske kurzs učitelje telovadbe; ti kurzi so stalni ter 'se vrše po provincionalnih mestih, zh-: to v takih manjših mestih, Ca -o udeležniki korzo v oddaljeni M meetne luke. Poleg teh kurzov in štd, ki jih prireja centralni Savez, prirpja-io ruce in društva tako zvane pripta""-1 jalne tečaje ki trajajo 14 dni. Nadalii je kakor smo že omenili, Savez iz?m-msni! vso dosedanjo organizacijo; opustil ie dosedania sredisča, ki so na-
VT?il IV. vsesokolski zlet i stala včasi bolj iz zadrege nego iz na-
ta daii j
namenjen, veljaj nsša zahvala in —še j sit1'l primanje za vašo pripravljenost, iz katere i; f " se je rodiio v vsakem pogledu dovršeno' delo. delo sokolske požrtvovalnosti, vztrajnosti in discipline! Izvršili ste prostovoljno prevzeto dolžnost točno in vestno, kakor ob tako iskrenem pojmovanju bi-1 stva in jedra veličine sokolske misli, drugače tudi ne more biti!
Sami ste bili priča, s kalnim navdušenjem in s koliko ljubeznijo so vas pozdravljale tisočbrojr.e množice ob va?em pohodu po Ljubljani ln ob vaših nastopih na zletnem teiovadišču. Kralj in kraljica sta dospela, da vidita v gibih vaših zdra-j vih teles izraženo lepoto vaše nravnosti, da vidita plodove sokolske vzgoje, ki je ob tej priliki dokazab, da je izvir plemenitega nacienaljzma, žarišče državnega iedinstva in vrelec nepotvorienega aenio-kratizma! In ko stopite iz sedanjih dolžnosti iu obveznosti v samostojno življenje in zavzamete kjerkoli širom domovine po službi in poklicu vsak svoj položaj, boste poleg prej označenih prvin našega vzgojnega delovanja uveljavljali tudi načelo socialne pravičnosti, da bo iz vaSih del in iz vaših besed, ki naj bodo znak in odmev vašega znanja in mišljenja, vselej in povsod odsevala lepota, vedrost in stalnost sokolske misli!
Sestre in bratje, ki ste s svojim delom izpolnili II. naš predzletni dan, ite ponos in ščit domovine! Toda — čujte sokolsko zapoved: Hvala naj te ne mami, graja naj te ne napr^vlja maloduSnega! — Sokoistvo hoče zaradi sebe samega neprestanega deh, ki samo sebe dcpolnujc in vznaša iznad plitvin ^vsakdanjosti k solncu svobode, k luči resnice! Le tisti, kdor
bruhnila rusko-praska vojska. Sokoistvo je takoj zbiralo svoje čete. da zaščiti češke meje, a vlada je to prepovedala. Po končani vojni pa je sokoNka misel s podvojeno siio planila na plan. Tikoi po ustanovitvi Sokolskega dm- j
P.-iii se js sokolska ideja pričela Sokolska društva so se raz puščala, so-tuai preko me,e češke ociele. Le^a! kolski vodniki pa pometali v ječe in se ustanov .io razna društva v Ame- i!:a v8šala. Toda česki vojaxi-sokoli so na
žilo
l eta 1901..........- ---------------,	-	- -
in je bil naive!ieastnei;i od vseh prejšnjih.) ravne potrebe, ter. za Sokoistvo tasae-Zletu je prisostvovalo že 571 društev z:iil poljsko ozemhe v sledečih 7 okro* 11.055 člani, med katerimi je Hk> 6705 j ^ "(oblasti): oblast mazovieeka s se-telovadcev. Ker pa se ie ideja Sokolstva I poženi v VarSav«, oblast ^-dikosoljska s razširila -ie po vseh krajih Slovan stva, J	v Poznanju, oblast krakovska
ie bil leta 1.90«. ustanovljen Savez slo-. g g	Krakovu, oblast malopolj-
vanskega S-okolstva. Leta 1910. ena C.	, . . ' ,,
O. S. PI6 društev Z *0.49J člani, razen | ska s sedežem v Lvovn oblast o.on]-tega 14.585 članic in 10.981 naraščala. 16 i ska s sedežem v Grudziadza (arau-tisoč sokolske molke dece in 11.088 žen-' denz, ob Visli, prej na Pruskem). c.> ske dece.	i last gornješlezijska s sedežem v Kato-
Leta 1°07. se ie vriil vsesokolski i vjcah, oblast berlinska (zagranična) s zlet. Leta 1912, ko se je obhajala SO-let-1 sadežem v Berlinu. Vsaka oblast i<5
župe imajo p?
10 društev.
niča ustanovitve Sokolstva. pa je bi! pri- j ra7delierp	na župe, 3 reien V. rlet. ki ie bil obenem prvi vse- •
slovanski /let. Telovadilo ie 12.420 te-', , ,	, .. _ „ c
lovadrev. 5457 članic. Bil jc to zlet. orli Na čelu	Sokolstva stoji -Odbor Si.
ideja Slovanstva dospela do i veza Sokolstva na Poljskem',' (Zaiz^d
katerem je vrhunca. V naporni sokolske moči je do-I hitela idejo Sokolstva vo'na leta 191-4.. ki ie bila težka preizkušnja Sokolst.-a.
riki, kmalu nato tudi na Dunaju, v Lvo- razi.ih frontkb trumoma prekoračili me-1»'
vu, v Rusiji, leta 1874. pa se ustanovi pno sckolsko društvo v Zagrebu.
V tej dobi sc jc začutila potreba, ustanoviti sokolsko glasilo. i"ako je leta 1871. Tj rš izdal prvo rev ijo, ki je nosila naslov «Sokoi.-. Uspeh tega sokolskega glasila je bi; tako velik, da ie sokolsko idejo vzljubilo celokupno Slpvanstvo. 25a-to je Tjtš še istega leta skušal ustanoviti iedinstveno sokolsko organizacijo — vseslovansko. To se mu takrat sicer šc ni posrečilo, zbral pa ie vež sokolskih društev v župe, kar je bil začetek krepke sokolske organizacije. Toda Tyrš ie s svojim delom nadaljeval in po desetih letih se je že vršil I. vsesokolski zlet v Pragi. V sokolski povorki je korakalo takrat 1000 članov iz raznih krajev Češke, Ljubljane, Zagreba iu Amerike.
Dve leti nato — 1SS4. — je izdihnil svrtio dušo najplemenitejši Sokol br. dr. Miroslav Tjtš. Njegova smrt je znaeila, za Sokoistvo ogromno izgubo, toda on j je v svojem življenju vzgojil mnogo so-' kolskih de!avc.ev: ki so tudi po njegovi smrti kerakali po začrtani poti naprej. Ko so se vse češke sokolske župe združile v Češko Obee Sokolsko, tedaj je tudi češko Sokoistvo odhitelo v Pariz, kjer si ie pri mednarodni tekmi priborilo prve tri nagrade od 11. Leta 1891. je priredila C. O. S. IL vsesokolski zlet, ki se ga je udeležilo 207 društev s 5520 člani v so-fudi Francozi in Poljaki. Naslednje leto kolskem kroju, ter razen Jugoslovanov se je ustanovila Moravsko-šleska Obec Sokolska.
Zwiazku Sokolstva w Polsce) v Vaj-šavi, a ta odbor voli zopet Predseduj-štvo Saveza. Starosta Saveza je sedaj brat Bernard Churanowski iz Poznanja. "tehniško etran zastopa in vodi šavezni odbor telesnega obrabo v?-io ia prestopih kot dobrovoljci k srbski |n]a", ki mu je na čelu velezaslužm in in ruski armadi. Češki Sokol iz Pariza i slovanskemu SokolsKu znam brat Kuje prvi ined prvimi cdhitel na bojišče, cinski — in sicet že 37 iei. kjer so skoro vsi žrtvovali svoje življenj.- pol:skemu Sokd^ gr£ usluga, da za svobodo m sokolsko čast. Preteklo je .	.	■
mnogo krvi. a iz krvi teb padlih junakov ministrstvo javnega zdravja izdelalo ie vzklilo novo življenje, ki ie prineslo načrt o obligatnem telesnem obrazov a-svobodo čelkemn in našemu narodu ' nju mladeži in odraslih od 24. iio 3j.
Kmalu po prevratu leta 1920. se jc že j leta. vršil VII. vsesokolski zlet v znaku svo- j Kakor feško -m ju?0s1ovensko Sokol-bode la svobodno države. V svnhodi je,	poljsko Sokoistvo tesue
naraslo število eians'ra ra 322.966 cla- '	, - , „ , • -
Krasen uspeh na polju telesne in' s^poljsko vojsko; celo kroj poij.
nov.
duševne kulture!
Današnje poljsko Sokoistvo
(Deloma po članku br. Dušana M. Bo-gunoviča v 176. štev. „Riječi".)
Tretji slovanski narod se krepko organizira v Sokolstvu. Za Čehi in Jugo-j sloveni prihajajo Pcljaki.
Pred vojno je bil poljski narod razdeljen med tri države, Rusijo, Nemčijo in Avstrijo. Na Ruskem je bil Sokol
skega Sokola je stičen uniformi polj' stega vojaka.
Naiživabneie se giblje poljski Sokol v bivših pruskih delih poljskega naro. da; tu se neprestano prirejajo zleiij sokolski shodi, predavanja ter se izda-jajo propagandni listi, brošure in kniv
ge-
V vprašanju: Ali Sokoistvo ali gimnastika? je Sokoistvo seveda oa strani sokolskih načel.
Politično je poljsko Sokoistvo doslej .bilo blizu političnim nazorom Narodna tako rekoč nemogoč, zlasti poljski. La-' demokracije, t. j. stranke, ki je do sveže se je organiziral v ostalih dveh dr- j tovne vojne in pozneje delala za direk-žavah; Lvov in Fozaanj sta bila so- i ten sporazum z Rusijo. Narodna de-kolfki centri.	j molcracija je v svojih načelih prilično
Po osvobojenju in ujedinjenju se je' konservativna ter tvori danes jedvo poljsko Sokoistvo koncentriralo ter se i desnice v Sejmu (državnem zboru).
združilo v »Savez Sokolstva na Polj-,	_
skem". Smernice nadaljnemu delovanja '
Naša pot
Sokoli, domu smo čuvarji io bcrci smo za njega čast, saj so krepili nas viharji, pogum in meč nam dali v last!
Nihče ne bedi rob krivice, v svobode dan iz teme zmot vsakogar dvigne luč resnice — naprej, navzgor gre naša pot!
E. Gongi.
Sokolski voditelji
t Dr. Ivan O razen.
V teh slavnostnih dneh, ko triumfira v naši beli Ljubljani sokolska ideja, se moramo spomniti tudi našega prvega Sokola in prvega staroste »Jugoslovanskega sokolskega saveza>, brata drja. Ivana Oražna. Dne 11. marca L 1921. .ie jeknil glas zvona in naznanil smrt brata, v katerem je bila utelešena jugoslovanska državna in sokolska ideja tako popolno in mogočno, kakor v n> benem drugem bratu. Dr. Ivan Oražen. prvi starosta ujedinjenja jugoslovanskega sokolstva, je bil vzor človeka, ld je ostal do sn.jega zadnjega dihljaja ivest eokolskemu nauku: No koristi, ne slave! Kako vzhioena in kako radosti polna bi bila njegova duša, ko M videla danes nrsd seboi trmne Sokol-
stva, ki manifestirajo za idejo, za katero je on žrtvoval vss svoje sile in celo svojo srčno kri! Da bo vse v Ljubljani zbrano Sokoistvo. ki se pokloni njegovemu grobu, zualo pravilno ceniti rasluge velikega pokojnika, naj podamo obris njegovega, požrtvovalnega sokolskega delovanja.
Dr. Ivaa Oražen je bil starosta Slovenske sokolske i veze od leta 1907.. torej v dobi, ko je pangermanski duh osvajal .jug in vzhod Evrope. Dasi je biia ta doba temna, se je vendar rod njegovim vodstvom posrečilo Slovenski sokolski zvezi, da je ponesla v Luksemburg, v Pariz in Turin glas slo-i venskega nareda, da hoče kvišku k solncu svobode. Kot podstarosta Vse-sokolske zveze je dr. Oražen udejstvo-val svoj najmilejši ideal: svobodo Slo-vanstva. Ko so na Balkanu grmeli topovi, je leta 1912. hitel med svoja rojake, da kot zdravnik celi in hladi bratske rane. To mu je veleval cut. ker ni bil le Jugoslovan, nego Slovan, Sokol in človek, ki ie delil dobroto za dobroto. Zaradi te njegove dobrote je bil vpisan v knjigo obsojencev. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so imeli pripravljeno celico tudi zanj. Vse to pa ga ni potrlo, nego je delal dalje in polagal kamne v stavbo ujedinjenega jugoslovanskega Sokolstva.
Vidovdan leta 1919. je v Novem Sadu kronal njegov trud, ko se je obnovila vses! o vanska sokolska organizacija. masročra zaščitni ca slovanska kul-
turne misli. Dr. Ivan Oražen je hii tudi eden izmed tistih redkih slovtasidh mož, ki je že pred letom 1910. na vso moč deli načrte o Jugoslaviji, Id naj obse.ga ves naš narod in ves naš narodni jugoslovanski teritorij Tudi te njegove sanje so se uresničile, in usoda mu je bila Še tako mila, da mu je bilo i dano gledati dan svobode, dan vsta je-|nja jugos! cvanskega caroda.
Ko ga je nenadoma ugrabila Sokol-Iftvu in narodu smrt, smo začutili vsi ' pezo bolesti, a ne obupa.. Iz njegovega I groba se dviga sijajen zgled in kliče trumam Sokolstva, ki se klanjajo nj«-igovemn duhu: Brat je, na delo!
Bodimo zvesti njegovim načelom in počastimo spomin prvega našega staroste s krepkim sokolskim delom!
Slava spominu dr. Ivana Oražna!
Dr. Josip Scheiner.
Dr. Josip Scheiner. staros»a Česko-sloveuske Obce Sokolske in Čežko-slo-i venskega-jugoslovf oskega Sokolskega 'Saveza,* so je rodil dre 21. septembra leta 1961. v Benešoru. prijaznem mestecu južno od Prage. Ondi je dovršil ljudsko šolo in nižjo gimnazijo. Svoje študije .ie potem nadaljeval v Pragi, kjer se je tudi vpisal na češko vseučilišče in se počvetil pravniškim študijam. Že v nežni mladosti je vzljubil eo-kokko idejo; postal j? učenec velikega sokolskega učitelja Tvrša in kot tak tudi telovadil v njegovem zavodu. 2e lata 1834. ie bil toraiet v vaditeliski
zbor praškega Sokola, leta 1«89. pa je sodeloval pri ustanovitvi ČOS. in bil j takoj izvoljen v predseds tvo. Prev zel i je tajniške posle. Kot tajnik in pozneje tudi kot predsednik zletnih odborov je sodeloval pp vseh vsesokolskih zJetih. Bil js neuii.oren sokolild delavec in je kot tak leta 1S96. na. uovo organiziral vzlic vsem zaprekam Zvezo Češko-sl>> vanskega. Sokolstva. Le M 1904. pa je postal starosta. Ce-ke Obce. Sokolske. ki je postala središče v-ega češkega Sokolstva. Leta 190S. je bil izvoljen za starosto «Vsečlovanske sokolske Zve-ze>, katera organizacija je tudi njegovo delo. Idejo sokolstva .ie razlagal ic širil povsod, hitel iz kraja v kraj ter SejaJ seme sokolske misli.
Iskrena ljubezen do jugoslovanskega iiaroda ga je ponovno privedla tudi med Slovence in Hrvate ter med nase Sokoistvo. Tudi danes, ko manifestira združeno češkoslovaško in jugoslovansko Sokoistvo v Ljubljani, biva v nisi ! sredi ge čil in krepak, poln novih misli in načrtov. Velikemu Sokolu in našemu zvestemu pehratimu kličemo naš krepki: Zdravo'.
Dr. Jindrich Vaniček.
Dr. Jindfich Vaniček. liačelrik Česko-slovenske Obce Sokolske in Češko-slo-venskega-jugoslovenskega Sokolskega Saveza, s j je roiil dne 1. januarja leta 1802. v Pragi na Hradčanih. Po končanih Študijah ee je posvetil pravoslovj u 2e v cimnaELŠki doli ia vzplamtel
Vaniček za Sokoistvo. katerem'- i« posvetil vse svoje življenje. Pr--o leti svojega sokol o vanja je pr«veui Dr. Vaniček predvsem kstni vzgoji, se poglabljal v sokolsko idejo in ko je prišla doba .esnejšci spojitve češkega S<>-kolstva v <Česko Obec Sokolsko*, je 'stal tu že popolnoma dovršen in 4o-! zorel Sokol. Leta 1SS?. je bij Urvolhn •za načelnika v smicfcc* .'rc^a S-rkc!., ;'etf> nato pa je postal .;3Čeia:k »Strel > | češke župe*. Leta 18S9. je bilo pover-!jeco Vanžčku vodstvo prve češke tts4.3 | pri mednarodni tekmi v Parizu, pri ka-j teri ie dobila vrsta tretje mesto. Kma-;lu nato je bil izvoljen za načelni'.: i ' ČOS. — Ko je bila leta 1908. ustanov-ji jena "Zveza Slovanskega Sokolstvu, j je dobil Vaniček vodilDo načelniško ! mesto. Izpolnil je vse nade. ki so se i stavile vanj. Tudi uspehi čeSkib Sokr>-;!ov pri mednarodnih tekmah sq v glav-:oem zasluga Vaničkova. Prvenstvo ;m:'-dnarodni tekmi v Pragi leta. 1907., H. mesto v težki luksemfcurski tekmi 'leta 1909., prvenstvo pri teknji ii 'srebrni ščit v Londonu leta 1910. ia j prvenstvo v Turinu leta 1911. — vse j te sijajne uspehe je pripisati v veh*' !meri napornemu delu V anička. I Poleg praktičnega sokokkega dela j pa ima br. Vaniček lepe zaslugo tudi ' na literarnem polju. Kakor Scheiner, ta-j ko ie tudi Vaniček le č-il in krepak, i« j globine naših src kličemo -udi r?jem:u Zdravo in na mnoga leta!
Jugoslovansko Sokolstvo
Do L 1919. ga ni bilo. Poznali cmo (e slovenskega, hrvatskega in srbskega. Ha veliko (Sat naših dedov pa je, da 80 dali prvemu slovenskemu Sokolu v Ljubljani ime, ki kaže Široko obzorje: »Južni Sokol*! Mari so hoteli z besedo »južni* reči »jugoslovenski*? — Dejstvo je, da niso hoteli biti izključno slovenski, nego univerzalni za ves naš jug. Torej je bil ljubljanski Južni v atini hkratu slovenski, hrvatski in srbski. Zato ga je tudi vlada tako hitro razpustila in dovolila, le ljubljansko Ime.
Takoj po vojni je Slovenska Sokolska Zveza marljivo in vztrajno pripravljala ujedinjenje jugoslovenskega Sokolstva in na Vidovo, 28. junija 1919. so se združile hrvatska, slovenska in srbska sokolska zveza v Sokolski Savez Srba, Hrvata i Slovenaca, ravnajoč se po geslu:
Kjer Jugoslavije moč se v eno stika,
tam pade sila še tako velika.
In nato se je lotil SS evoje organizacije. Težko, a slavno dovršeno delo.
Gotovo je, da je šele sokolski sabor y Novem Sadu L 1919. ustvaril Sokol-stvu prvo jugoslovensko ustavo. Na temelju Tyrš-Fiignerjevih načel je ta sabor ustanovil smernice, ki so poslej zakon vsem jugoslovenskim sokolskim društvom, župam in zvezani, zakon, ld mn je cilj in smoter duševno, narodno in državno ujedinjenje treh istokrvnih, po jeziku in usodi nerazdruženih plemen. Odtlej torej imamo Jugoslovansko Sokolstvo.
Za novosadskim je prišel leta 1920. mariborski, 1- 1921. oseški zlet in leta 1922. se vrši kot krona obema I. jugo-slovenski zlet v Ljubljani. Narodno je-dinstvo Sokolstvu ni bilo le prazna beseda, nego pozitivno delo in pozitiven uspeh. Sokolski jezik je skupen, sokolske vežbe so skupne, zleti skupni,
na zunaj fn znotraj eno, vseobče, nafe in veliko! Od Jadrana do Vardara, od grških, bolgarskih in albanskih mej do nemških, italijanskih in ogrskih mejnikov objema Jugoslovensko Sokolstvo mogočno rodbino, enotno v enotni državi, ki ne pozablja v vojem delu in svojih triumfih nikoli bratov ln sester, katerim še vedno ni bila ura svobode.
Upravo Saveza tvorijo bratje Srbi, Hrvatje in Slovenci ter sestre vseh treh plemen. Koncem 1. 1921. je štel SS 26 žup s 385 društvi in 7 odsekov; izven žup pa je včlanjenih še 11 društev. Sokolsko slovstvo se razvija ln sokolsko časopisje postaja vedno bogatejša, kle-nejše in razširjen o jše. Župe in društva so: Banjaluka (1920), Beograd (1920), Bjelovar (1920), Bitolj (1921), Celje (1910), Krasnijevac (1920), Kranj (1910) Ljubi iana (1910), Ljubljana L (1909), Maribor (1913), Mostar (1920), Niš (1921), Novi Sad (1920), Novo Mesto (1910), Osijek (1920), Priština (1921), Rijeka - Kraljeviča (1919), Sarajevo (1920), Skoplje (1921), Split (1919), Šabac (1921), Tuzla (1919), Veliki Be čkerek (1920), Zagreb (1920), Zajaear (1920) in končno sokolska društva_ izven žup v Bihaču, Clevelandu, Nikšiču. Fasellu (Amerika), v Pragi, Podgorici, Johanesburgu (Juž. Afrika), Ooklandu (Kalifornija), San Francisco (Kalifornija), Chicago (Amerika).
V treh svetovnih delih, v Evropi, Ameriki in Afriki, ima torej SS svoj delokrog! Na vsako župo prihaja povprečno do 16 društev, L. 1921. je štel SS okroglo 44.000 pravih članov ter 12.543 + 7000 naraščaja. K Sokolu Jugoslavije se je priznavalo leta 1921. okoli 63.000 oseb, gotovo pa je, da se je to število doslej dvignilo na okroglo 70.000 oseb.
A SS še daleko nI dosegel svojega začrtanga cilja, nego leti, leti z orjaškim vzmahom naprej ln kvišku višje in višje.
Problemi Sokolstva
Sokolstvo in država
Ko se je prejšnji teden v ministrskem svetu govorilo o sokolskem zletu, je prišlo do malega incidenta seveda docela prijateljske narave. Minister poljopri-yrede je priporočal čim večjo udeležbo na sokolskem zletu, na kar je minister prosvete izjavil, da spada to v njegov resort, zato naj se drugi ministri v zadevi zleta obračajo nanj, ki bo vlado zastopal kot resortni minister. Nato pa so začeli po vrsti godrnjati razni ministri: minister vojne, minister narodnega zdravja in tudi minister za socialno politiko so trdili vsak za svoj resor, da ima Sokolstvo z njegovim resortom obilo posla, celo morda več kakor z ministrstvom, ki upravlja naše šolstvo.
Celokupna vlada in vsa država je in-Ceresirana na Sokolstvu, saj vrši same naloge, ki so v programu vsake prosvet-ljene in narodne državne uprave. Sokolstvo razbremenjuje upravo. Svoje delo vrši po metodah, ki jih država nima na razpolago. Prostovoljno vrši Sokolstvo svoj poklic V tej prostovoljnosti je nravna sila nepregledne važnosti!
Sokolstvo in državna uprava delujeta povsem nezavisno druga od druge-; vendar bi noben državni funkcijonar nikdar ne smel pozabiti, da je cilj isti in da treba v vsem delati roko v roki. Še se spominjamo poskusov, ki so hoteli, da bi se sokolska organizacija stavila na isto stopnjo z drugimi društvi, ki goje telovadbo. Država je te poskuse z rahlo, vendar nedvomno gesto odklonila. Nastati so mogli le iz nezadostnih informacij, trenotnih političnih zvez in iz nepoznanja nalog, katere si je postavilo jugoslovensko Sokolstvo.
Sokolstvo ne uživa nikakšnih privilegijev in jih ne zahteva. Sokolstvo zahteva samo priznanja državotvornosti in socialne koristnosti svojega dela in odprto pot, da more to svoje delo razviti v vseh slojih naroda brez razlike krajev, stanov, spola in starosti. Kakor se Sokolstvo ne vmešava v državno upravo, tako tudi ono ne potrebuje nikakršnega državnega varuštva.
Sokolska ideja nam je prišla od češkega naroda. Sedaj se prilagoduje potrebam jugoslovenskih mas. Zato nahajamo med vodilnimi sokolskimi idejami pri nas na prvem mestu idejo narodnega uj edini en j a: Ne samo političnega njedinjenja, kjer bo treba svoj čas izbrisati še poslednje bridke izjeme. Sokolstvo dela na ujedinjenju src in glav, misli in cuvstev, ki so danes marsikje še zelo zastarela. Jugoslovenstvo ni negacija Srbstva, Hrvatstva in Slovenstva, temveč integracija. Brez razvoja v tej smeri ni mogoče, da bi prestali notranje boje, ki nas pretresajo.
Zato je izvrševanje nalog Sokolstva za prvih deset, dvajset let največja usluga, ki jo Sokolstvo stori državi.
V sokolskem tabora je Jugoslavija.
G. 2.
Dr. P. Pestotnlk:
Sokolska načela
in sedanjost
Skoro bo 40 let, odkar le nepričakovana smrt iztrgala iz sokolskih vrst velikega ustanovitelja Tyrša. Pred 27 leti le češko Sokolstvo priredilo svoj vsesokolski zlet v obsegu sedanjega jugoslovenskega vsesokolskega zleta. 2e tedal le bilo češko Sokolstvo nekako na enaki stopnji razvoja In organizacijske zrelosti, ki smo Jo Jugosloveni dosegli danes. Bujno kot nobena druga organizacija je zrastlo Sokolstvo na severu, se proširilo in poglobilo. Zadnji zlet v Pragi leta 1920. nam je nudil sliko neverjetne popolnosti in sile. Zadivljenl so se izpraše-vali oni, ki so prvič občudovali pozori-šče češke narodne vojske, odkod to, kako je to mogoče?
Tyrš je bil kot znanstvenik, filozof in estet prožet helenistične kulture; druga sestavina njegove notranjosti pa so bile ideje buditeljske dobe čeških romantikov. Temeljna načela je postavil na trdo etično osnovo v okviru premišljene realnosti, zato ga danes pogosto Imenujejo prednika Masarykovega. Nasledniki v vodstvu češkega Sokolstva so se zvesto držali Tyršovega učenja, njegove ideje, so razvijali nadalje ln lih vedno srečno aplicirali na razmere sedanjosti.
V dnevih, ko v toplem navdušenju sprejemamo v svoll sredi najodličnejše zastopnike Tyršovega učenja in najboljše sokolske delavce, nas spremila goreča želja, da bi se z enako brzim korakom razvilo Sokolstvo tudi ▼ Jugoslaviji iu da bi postalo enako važen preporoden činitelj med nami kakor je na severu. V dnevih veličastnih manifestacij sokolske misli in pri doseženih uspehih trdega sokolskega dela, v času, ko naša srca radosti prekipevajo, pa imejmo tudi smisel za trezno ln hladno premišljevanje Tyr ševih naukov, zlasti onih odstavkov, ki imajo najbol] tesno zvezo v sedanjosti: »Mi Sokoli smo pred vsemi poklicani da ohranimo narod pri tej vsestranski svežosti, ki ne dopusti narodom umreti, — pri tej trajno mladi sili, pri tem telesnem, duševnem in moralnem zdravja, ki nikdar ne dopusti, da se razvile kakšna pokvarjenost ah zastoj ali celo nazadnja-štvo, ki je najhujši, da, samomorilen zločin, izvršen nad narodom.
Tyrševo stališče k verstvu: »In ako-ravno smatramo za pravico, di, za dolžnost vsakega posameznika, da se brezpogojno priznava k katolicizmu ali prote-stantizmu (piše za razmere na Češkem pred 50 leti), vendar s tem nismo mnenja, nai bi naša društva kakorkoli v tel aii oni smeri demonstrirala, nego bo potrebno, da se v času, ki pride kaj kmalu, izogibalo vsemu, kar bi se moglo razlagati kot direktno izpovedanje v tem ali onem smislu.*
O razmerju Sokolstva k državi uči Tyrš: »Svoboden biti v družbi se pravi, ne le nje zakon nad seboj priznavati, nego obenem se iz lastnega nagiba temu zakonu podrejati. Kjer ni reda, nI svobode, ni trajne in zajamčene prostosti.* Država je skupina ljudi, ki so si sorodni po krvi ali ki jih vežejo skupni interesi na gotovem ozemlju. Ta skupina ljudi se dogovori o skupnih načelih glede gospodarskih, kulturnih in političnih odnoša-jev. Državo, ki je utemeljena na takih načelih, mora Sokolstvo spoštovati in čuvati. Glavni temelj vsake urejene države Da so zakoni in UDOŠtevanie zakonov.
Zakone si državljan! dajejo sam! po svobodno Izvoljenih odposlancih; zakoni so takšni, kakoršne hoče Imeti večinska vo-Ua državljanov. Večina ln državni Interes—ta dva pojma se formalno ln stvarno v demokratičnih ustavnih državah krijeta. Na to dejstvo Je pojem svobode ogranlčen tudi za Sokolstvo. Kdor z danimi zakoni ali s smerlo državnega vodstva ni zadovoljen ali meni, da so težnje enega stanu, stranke ali časovnega duševnega razpoloženja gotove skupine ljudi v zakonodaji upoštevane preveč ln na škodo ostalih, ta mora pridobiti večino za svoje nazlranje. Ako je nazlranje pravo, z resnim delom zmaga. To delo pa mora temeljiti na prvovrstnem vzgojnem In gospodarskem temelju.
In tu smo pri vprašanju politike. Te nI mogoče ločiti od življenja, kot nI mogoče ločiti mišljenja glede države in vobče človeške družbe od lastne osebe. Od politike je v veliki meri odvisno uresničenje idealov. Nihče ne uteče politiki, če ima še tako averzijo proti njej, ker med političnim in nepolitičnim delovanjem ni mogoče potegniti stroge meje. Sokolstvo se Je dosledno branilo proti zanašanju politike v svoje vrste.
Tyrš pravi:
»Politično strankarstvo, Id naša društva slabi In uničuje, pustimo na strani. Sokolska društva so društva narodna in domoljubna, ne pa društva politična v ožjem smislu. Sokolska stvar mora služiti vsemu narodu s splošno in trajno svojo vsebino; s telesno in nravno narodovo vzgojo Je vzvišena nad dnevnimi vprašanji.*
Jasno Je, da se nanašajo Tyrševl nauki edino na »trankarsko politiko, ne pa na politiko vobče. V pravi splošni narodni politiki pa Je Sokolstvo delovalo od svojega pričetka, deluje danes ln bo delovalo. Sokolstvo 1« torej in mora biti v tem smislu predstavitellica gotove politične močL NI se nam treba bati tega priznanja, s tem ničesar ne menjamo na svojih načelih. Politično delo Sokolstva kot celote pa bo stalo vedno izven politične stranke.
Sokolstvo ne more biti ravnodušno, aH to politične stranke, nositelllce vse Javne moči, moralno zdrave ali ne. Iz tega sledi naravna posledica: vsak Sokol naj se politično organizira In sodeluje v stranki, ki le njegovemu prepričanju najbližja, ln tam naj na polju strankarske politike uveljavila sokolska načela. Naj pomaga politiko naprednih strank poso-kolitil Sokoli naj pomagalo ozdraviti politično življenje, morajo dobiti vpliv v vodstvih političnih strank, da lažle Izločujejo vse lz lavnega življenja, kar Jo osebno In nizko. Sokolska načela ledna-kostl, bratstva, discipline, značajnosti, odkritosrčnosti ln ljubezni do domovine, ki veljajo za Sokola v telovadnici fn pri vseh društvenih sokolskih dejanjih, moralo priti v veljavo tudi na polju političnega tekmovanja.
Tako smo neznačajni in hinavski, da
razne stvari označujemo z isto besedo, in isto stvar z raznimi besedami.
Pokvarjena, hinavska morala, ki preračunava, nas je tako naučila. Pred oltarjem Gospodovim klečita dva v uda-no molitev zatopljena. Ob zgodnji jutranji uri. Popoldan sem videi enega, ki je s svojo družino sedel v vrtu, trgal cvetove in z njimi obsipaval svojo ženo, hčere in sinove in jim govoril o ljubezni —; drugega pa sem videl ženo pretepati, sina sovražiti in hčer z vso silo svoejga povraštva preklinjati. Ljudstvo spoštuje oba in nazivlja oba bogaboječim. Za razne stvari, za moralo in nemoralo, imamo isto lepo besedo, ker imamo dvojno moralo.
Sokolstvo ima samo eno moralo in je razcepilo moralo od nemorale, da loči prijatelja od sovražnika.
Med narou vidimo hoditi dva človeka. Eden nosi v srcu ljubezen in poštenje. Narodov blagor mu je najvišji blagor. Drugi ima sebične namene, načrti goljufije in izkoriščanja spremljajo njegovo delo. Pa oba sta isti: vere in
stranke — in oba mo krstili ■ čistim
imenom: poštenjak in oba z enakim spoštovanjem spoštujemo, ker smo naučeni nemorale.
Sokolstvo pa ne pozna nemorale —■ ter se klanja prvemu, drugega pa obsoja in ga izključuje iz svoje srede.
Med narod vidimo hoditi dva človeka. Ljubezen in poštenje je v njih srcih in nesebičnost spremlja njih delo. Pa eden je druge vere in druge stranke — a mi enega proklinjamo, sovražimo in uničujemo njegovo eksistenco — drugemu se klanjamo, ljubimo ga in spoštujemo. Za ljubezen in poštenje, za isto lepo stvar imamo razne besede. Ker v nas ni one nad vere in stranke vzvišene morale!
Sokolstvo pa ima moralo, ki gre preko ver in strank, preko oseb in prijateljev in jasno izpove, da je nepoštenost nemoralna in da je moralna samo po-štenosL
Sokolska politika je politika morale. V tem čistem Tyrševem znamenju bo Sokolstvo zmagalo in peklenska vrata ga ne bodo premagala.	J-B.
Na sokolski razstavi
Sokolska politika
Sokolstvo s svojim vzvišenim etično-moralnim programom je namenjeno, da služi celemu narodu. Zato ne more svoje moči naslanjati niti na politične stranke niti na verske organizacije. V tem trenutku bi sokolstvo postalo enostranska organizacija in bi ne moglo biti več nosilec uspehov, ki morajo priti v dobro celemu narodu brez ozira na spol in stan, na politično prepričanje ali na versko pripadnost. Sokolstvo ima, da v jugoslovenskem in slovanskem narodu vrši sveto misijo bratstva in ljubezni in da narod usposobi, da se dvigne iz močvirnih globin dnevnega sovraštva v višave etične popolnosti. Sokolstvo je poklicano, da tvori zlati most od stranke do stranke, od vere do vere, od plemena do plemena, da po njem prehaja sovraštvo v ljubezen, ljubezen v bratstvo in bratstvo v enakost. Kakor se v Ligi miru združujejo vsa plemena, vsa verstva, vsi sloji in stanovi vseh narodov, da s to združitvijo oživotvorijo ideal, ki je skupen vsem plemenom in vsem verstvom, vsem slojem in stanovom vseh narodov, tako so v Sokolstvo poklicani vsi, ki hočejo, da množica ne bo otrovana od slepega sovraštva do vsega, kar je druge vere, druge politične pripadnosti, drugih mi sli in drugih stremljenj. Sokolstvo po zna samo eno sovraštvo, ki mu daje silo in moč podzemeljskih orkanov, sovraštvo do krivice in neresnice, do nemorale, do družabnega izkoriščanja, do hinavščine in neodkritosti, do korupcije in brezobzirnosti, do nadutosti in li-zunstva, do vsega, ki meče narod v etično propalost To sokolsko sovraštvo je neupoglivo in neizprosno in išče predstavnike slabega, predmet svojega sovraštva v družinah in v družbah, v javnih zastopih, med lažiprijatelji, med svojimi lastnimi vrstami, vsepovsod v javnem in zasebnem življenju. Udar sokolskega sovraštva mora biti strašan in pod tem udarcem se mora zrušiti vse, kar je narodu zastavilo pot v kraljestvo miru in zadovoljstva.
Kdor blati in gazi sokolski duh, njegovo moralo in jasno odločnost, seje med narod pogubo. Ni pšenice brez plevela iri radi plevela kmet ne bo za-žgal cele njive, ki leži preko ravnine, kakor mašni plašč pred oltarjem Go-i soodovim.
V prostorih' naše lepe obrtne (tehnične srednje) šole je te dni posebno živo, kajti gostje iz daljnih in bližnjih krajev si hočejo ogledati razstavo, ki nam predočuje zgodovino sokolskega dela in življenja Ta razstava je velika odprta knjiga, v kateri čitamo narodne dogodke zadnjih 60 let Sobe so nabito polne najlepših spominov, ld jih bj ohranila bodočnosti sokolska in narodna zgodovina.
Vemo, da ni na sokolski razstavi vsega, kar hrani naš narod v svojih hišah. Mnogo je še ostalo doma po društvih in v privatnih stanovanjih. Nemo goče je bilo zbrati prav vse, — saj bi za to ne zadostovali vsi obširni prostori obrtne šole. A že vse to, kar ee aara kaže na preobloženih mizah in stenah, nam zadostuje, da vsaj površno pregledamo ogromno sokolsko delo ta narodno vzgojo in prosveto. Mislimo, da ni na svetu organizacije, ki H mogla pokazati na tako obširno svoje delovanje.
Ko tako hodimo po razstavi, nam
nehote prihaja na misel, kako resničen je pregovor, da »čez sedem let vse prav pride*. S kako radostjo n. pr. zagledamo med zbirkami gledališke listke, ki naznanjajo (1872) gledališke predstave v ljubljanski čitalnici s sodelovanjem Sokola! Koliko takih ln enakih gledaliških listov se je poizgu-bilo! Koliko lejiih spominov na one stare čase je bilo uničenih, ker se ni mislilo na to, da ph bodo potomci z zanimanjem gledali! Pa tudi mi bomo enkrat stari in naši potomci bodo gledali na razstavah spomine naših današnjih dnij, prvih let narodne države. Zato bi bilo ob tej priliki treba izpre-zovoriti resno besedo o sokolskih arhivih in muzejih.
Sokolstvo je organizacija, ki se je ob nji razvijal naš narod kakor ob svetlem svetoiiisemskem stebru, ki ga je vodil iz dežele sovražnikov v obljubljeno deželo. V sokolstvu je shranjena
vendar bi bflo treba vse to čim preje spraviti v sokolske domove. Tu naj se zbirajo vsi spomini sokolskega in narodnega dela. Na ta način bi dobil vsak večji kraj nekak svoj sokolski muzej, ki bi bil važen za naše narodno življenje in za ljudsko prosveta Mislimo, da bi k temu 6padali tudi spomini na svetovno vojno in sploh na vse velike narodne dogodke. Razni časopisi, proklamacije, pisma, letala, pozivi itd. — vse to tvori zanimivo zbirko za našo bodočnost. Naša mladina bo v zrelejših leub rada b b pridom gledala te spomine, ki ji bodo kazali težko našo borbo za osvobojenje. Po posameznih krajih je mnogo zbiralcev, ki so U nabrali lepe zbirke; bilo bi prav, ko bi take zbirke prešle v last sokolstva. Sokolski tajniki in arhivarji so zbrali marsikaj, mnogo pa se je razgubllo in sedaj bi bilo Čas, da se še najde in spravi v sokolske muzeje. Marsikdo bo šele sedaj na razstavi videl pomen takega zbiranja. Tu in tam se nam zdi kaka stvar malenkostna in brezpomembna — čez čas pa dobi svojo vrednost Mislimo n. pr. samo na čas nas« deklaracije! Koliko bi se dalo zanimivega zbrati samo iz te dobe! Ali prvi čas osvobojenja!
Poleg listin so posebne važnosti slike in fotografije. Na razstavi se vidi, kako je zanimivo pogledati n. pr. zbirko plakatov. Vsako sokolsko družt -o jih sprejema od bratskih društev in po večini se razgube. Vse to je treba »pravljati. Istotako razna vabila.. *az-flednice itd. Letošnji veliki zietni plakat bo n. pr. pravi okras za vse sokolske in tudi druge dvorane, treba bi ga bilo shraniti in spraviti v okvir. Tn vendar: koliko teh plakatov bo uničenih. Cez nekaj let bo to lep spomin na sedanje lepe dni v LjubljanL	.
Mnoga društva v tem oziru nimajo ničesar, morebiti jih bo sokolska razstava navdušila, da vsaj s<xlaj taZio zbirati. Na delo torej, bratje, za sotol-
no flezeio. v sokoisivu jo
» sar^	.s*
prave in zdrave, telesne in duševne na '
,	_____: .-A.lA.^nOrii hft.
rodne vzsroje. Se pozni zgodovinarji bodo v sokolstvu iskali virov zz svoja dela. Zato je treba, da sokolstvo zbira dokaze svojega dela v preteklosti jn sedanjosti. Vsako društvo bi moralo zbirati ne le svoje lastne zgodovinske spomine, ampak tudi vse. kar nna vaz nost za duševni in kulturni razvoj njegovega okraja Spominu ki se hranijo v privatni lasti, so vedno v nevarnosti, da ee porazgube. Nekatere rodbine se hranijo razne stare spomine, kar je sreča, ker so ee na ta način ohranili —
ki bi si ne ogledal sokolske razstave. Saj na t.ji obhaja vsakega Sokola po-uos da je član organizacije, ki more [Ukazati na takšno svojo zgodovino. Poseben oddelek o zdravju bo vsakega tem bolj navdušil za splošno vzgojo, da bomo zdrav in srečen narod. Ob zbirkah se bomo spomnili, ali nismo videli kje doma kaj primernega, -car tjo treba ohraniti v sokolskih muzejih za bodočnost — in se bomo vračali domov navdušeni za novo delo, da bodo tudi zanamci gledali spomine naSega dela, sliko našega razvoja.
<t».|. M 20 b.Mdl Ol«. 8--.	HdS!|»|lh S	« 01». - Trsov,* .g.«.,
eo „.,.„, 6 Din.	-.d.,,*.* 5 ....« 9 01». - PM. m.^ _ ,„mk.k> N. .pr.t.nl. M .d9«.rl. «"• t. »pr.»...|« »rtloton.	«* vlgeror.
Soreapondentinjo,
perfektno, porabno tudi za druga pisarniška dela, išče industrijsko podjetje. Pogoj popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v pisavi in stenografiji. Ponudbe z zahtevo plače na upr vnižtvo lista »Jutra* pod BKoresp<'n denea". 2601
£26« se genska,
srednjih let, samostojna po jpodinja b družini brez otrok. ObSirne ponudbo z naslovom za odgovora pod »Svoboda* do 29. avgusta t. L na upravo »Jutra*, Celja. 2668
i velikimi kletmi in trgov-' skim lokalom, »e proda v Gaberju pri Celju. Staoovanje j takoj. Naslov v npravništvu j »Jutra*, Celje. 2622
Soliden trgovso
Skoraj nova hlSa,
enonadstropaa, ob cesti, z »alikina vrtam >» dvoriSčcm,
i išče tihega družabnika s ka-I pitalom. Dopise pod »Tihi | družabnik* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 2639
. , , AbsolTlrao* visok*
pristna, temperamentna fok- !	ioloa	2627
?tCr,S ^una1roadarmP0C i Davorin in Božo Judnič, Ljub-m samica- sta naprouaj. j ^ Vodovodna MllU 28/1.,
poučujeta nižjo, srednjo, višjo matematiko in druge za življenj« potrebns znanosti
--- t -
ljanska cesta št 59.
Klad trg. poslovodja
se želi seznaniti z gospod čnn lju like junanjosti f starosti od 20 do 25 let v svrbo že-nitve. Prednost imajo trg. naobražene z nekaj premoženja. Cenjene ponudbe s sliko se prosi pod »Ljubezen-
Sprstas nakupovalo«
za les proti dobri proviziji sprejme lesna dražba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
t* 67
Plavalne pasove
Sl,to se prosi yvm-- , iz plutoviue itdeluje tovarna Eksistenca* na upravo ,Jutra', i zamaškov Jelačm & Komp. Tainost zajamčena. 2H661	Ljubimi*-	<»
Gospodarska vprašanja
pred ljubljanskim velikim sejmom
(2. do 11. septembra 1922.)
Po vsesokolskem zletu, ki bo pokazal telesno silo in zdravje jugoslovanskega zaroda, se bo vršila v Ljubljani septembra druga velika prireditev — Ljubljanski veliki sejem, ki bo pokazala razvija^ jočo se gospodarsko mož jugoslovanskega naroda, v prvi vrsti njegovega slovenskega dela. Lepi uspehi lanskega velikega sejma v Ljubljani, prve takšne prireditve v Jugoslaviji, so znani. Letošnji sejem se bo vršil na mnogo obširnejšem prostoru, nego lani, in bo ta prireditev mnogo večjega obsega, nego je bila lanska in nego je bil celo pomladni zagrebški veliki sejem. Sejmišče ee je letos moralo povečati za 15.000 kvadratnih metrov, tako da obsega star ri in novi prostor skupno preko 40.000 kvadratnih metrov.
Prijave razstavljalcev so letos tako na-rastle, da so bili že do 1. julija zasedeni razstavni prostori starega sejmišča. Prijavilo se je nad 600 tvrdk, med temi mnoge svetovnoznane veletvrdke, kakor Ferrum—Zagreb, Wolf—Magdeburg, Av-etro-Daimler Puchwerke, Montecatini— Milan, Čehojug—Ljubljana, Ceškomorav-ska Kolben—Praga, Eisen- und Stahl-industrie—Essen-Ruhr, Titaaia-Werke— Wels, Vogel & Noot—Dunaj itd.
Letos se je tudi prostor lepše preuredil Med drugim sta se postavila dva nova lepa razstavna paviljona. Na ve-seličnem prostoru bo v polni meri poskrbljeno za zabavo. Poleg prodaje prvovrstnih vin in piva bosta na tem prostoru velesejmska restavracija s toplimi jedili in prvi bar v Ljubljani Tudi godbe ne bo manjkalo. Veselični prostor je lanskim obiskovalcem sejma gotovo še v dobrem spominu, zlasti zaradi pristne domače kapljice, ki je mnnogokatere-ga obiskovalca omotila.
Letošnji sejem se bo vršil že zelo po vzgledu svetovnih velikih sejmov, ker je letos mnogo boljše organiziran, nego lani in se bo marsikaj popravilo in preuredilo, na kar se je lani pozabilo, oziroma za kar se lani vsled premalib tozadevnih izkušenj še ni vedelo. Mirno lahko rečemo, da bodo obiskovalci letos s prireditvijo v vsakem oziru zadovoljni, saj je še lanski sejem navdušil zlasti one iz južnejših krajev naše kraljevine, ker mnogi do sejma niso vedeli, da se tudi v naši državi izdelujejo gotovi industrijski izdelki, katere so do takrat naročali le iz inozemstva- Mnoge domače tvrdke, ki so lani razstavile, še sedaj dobivajo naročilo od istih odjemalcev, ki so na lanskem velikem sejmu naročili pri njih blago.
Prodaja sejmskih legitimacij se vrši po vseh večjih mestih in trgih sirom države potom denarirh tavodov in velesejmskih zasiupuikov ter pri velesejmskem uradu direktno. Permanentne legitimacije stanejo po 40 Din. Na podlagi teh velja za posetnike polovična vožnja po železnici Dnevne vstopnice stanejo po 10 Din. Za prenočišča posetnikov bo preskrbljeno. Glede zamuduikov-razstavljalcev poroča velesejmski urad, da se bodo vpo-števali le po možnosti razpoložljivega prostora, oziroma če se kakšna prijavljena tvrdka odjavi.
Na letošnji veliki sejem je pričakovati tudi mnogo večjega poseta inozeuieev, nego lani. Slovenska solidnost, ki je še pri lanski prireditvi zaslovela, bo gotovo žela letos še večje uspehe, tako da bosta zadovoljna razstavljalec, ki bo prodal, in posetnik, ki bo kupiL
K problemu avstrijske krone
Pred vojno za Časa Avstro-ogrske se je v širši javnosti malokdo zanimal za notiranje krone na tej ali oni zunanji borzi Spremembe meničnih tečajev so bile male. Dobre ali slabe posledice teh sprememb niso bile tolike, da bi jih širša javnost opazila. Med vojno pa je zajela avstro-ogrska krona občutno padar ti. To padanje je našlo izraza v vedno večji draginji, ki si jo sicer širša javnost ni znala prav tolmačiti, ker si je pod avstrijsko strahovlado upal malokdo govoriti o padanju valute tako, kot danes, ko se pri nas že splošno na deželi «rešuje» valutni problem in se če-sto iščejo vzroki slabega valutnega star nja tudi tam, kjer jih ni.
Razvoj krone od početka vojne do danes v novi Avstriji je naravnost katastrofalen. Istina je, da se je vrednost ruskega rublja razvijala Še strašnejše, vendar nam je Rusija preoddaljena, da bi si mogli katastrofo rabljeve vrednosti tako predočiti kot padanje k"506: kar smo deloma sami doživljali. Razvoj avstro-ogrske krone za časa vojne je razviden iz nastopne tabele:
Obtok bankovcev v Avstro-ogrskL (Prve številke pomenijo obtok bankovcev v milijonih kron, druge kovinsko kritje, tretje menične tečaje za 100 kron v Zil-richu.)
23. VII. 14.	2.129	74.62 %		104.50
31. xn. 14.	5.136	23.40	<	90.50
81. xn. 15.	7.162	11.50	c	66.67
31. XII. 16.	10.888	3.20	<	52.75
81. XII. 17.	18.439	2.00	«	52.00
31. xn. 18.	35.588	0.90	«	30.25
Iz tabele je razvidno, kako se je vojna finansirala potom tiskanja bankovcev. Vidi pa se tudi, da vrednost denarja ni padala niti daleko ne v razmerju z množenjem bankovcev in manjšanjem kovinskega kritja Avstrijske zmage so vrednost krone vendar le še precej držale. Mnogo katastrofalnejše se je razvijala krona po preobratu v novi Avstriji, kar je razvidno iz nastopne tabele:
Obtok bankovcev v sedanji Avstriji: (Prve številke pomenijo obtok bankovcev v milijonih kron, druge menične tečaje za 100 kron v Zilrichu.)
23. m. 19.	4.804	21.50
31. XIL19.	12.134 8.15
81. XII. 20.	80.645 1-55
31. XII. 21.	174.114 0.20
15. IV. 22	321.925 0.06
81. VIL 22.	ca. 780.000 0.01V2
Vrednost krone v Ziiricbu je padla od 23. VE. 1914. do 3L VIL 1922. za skoro
99.99 %.
Iz sledeče tabele je razviden razvoj cen nekaterim devizam na dunajski borzi od početka tega leta: (Na prvem mestu dne 30. XII. 1921., na drugem 12. Vi. 1922., na tretjem 19. VL 1922.. ua četrtem 9. VUL 1922.) London 22.300 97.200 61.000 230.900 5.340 21.600 13.750 51.775 1.012 4.125 2.600 9.843 79 420 270 1.254 18 75 46 156
Vrednost avstrijske krone je padala do junija t. L večinoma le polagoma- potem pa je zabelo hitro nazadovanje, kakor ga do takrat avstrijska krona še ni poznala in ki je trajalo do 12. junija, ko je nastopila avstrijska vlada s svojim projektom o novi notni banki, kar je vzbudilo med dunajskim prebivalstvom zopet upanje v zboljšanje valute. Začel se je naval lahkovernih malih imejite-ljev tujih valut na banke in menjalnice. Vsi ti mali valutni hrčki so hoteli čim-
Newvork Ziirich Praga ca. Zagreb ca.
prej znebiti se evojih malih prihrankov v tujih valutah. Velikih ponudnikov tujih valut ni bilo. Zato vidimo na gornji tabeli, da eo cene tujim devizam na dunajski borzi od 12. do 19. junija zopet znatno padle. To je bil zaenkrat ve3 uspeh načrta o notni banki, ki pa je izvabil le male hrčke, velikih pa ni spra^ vil iz gnezd. Medtem je postal znan tudi finančni načrt, ki naj bi omogočil po gotovi predhodni dobi ustavitev tiskanja bankovcev in ki je predvideval povišanje davkov in drugih dajatev ter prisilno posojilo za kritje ogromnega državnega primanjkljaja. Ta ni spravil nikogar več na led in začel se je ponovno smrtni ples avstrijske krone. Valutni špekulanti so začeli ponovno svoje orgije. Naredba b zabrani prostega prometa z devizami, ki jo je izdal finančni minister Segur, ni pokozala uspeha.
Z gornjimi načrti je avstrijska vlada pokazala — sicer malo kesno — vendar končno dobro voljo za zboljšanje avstrijskih finančnih razmer. Doslej se je Avstrija preveč igrala sama s seboj. Nova notna banka z glavnico 100 milijonov švicarskih frankov se osnuje 15. septembra. Glavna njena naloga je čuvati z vsemi sredstvi avstrijsko krono pred nadaljnjim padanjem in zajeziti nadaljnje tiskanje bankovcev. Država ne bo smela brez kritja v zlatu ln devizah iskati plačilnih sredstev pri novi banki.
To so sicer lepi načrti, toda kako se naj izvedejo pri ogromnem primanjkljaju v državnem proračunu in pri vedno večji pasivnosti plačilne bilance. Vse, kar vlada predlaga, so končno le teh-ničnofinančni ukrepi in s temi se Avstriji ne da več pomagati Kar Avstrija potrebuje, ni notna banka, ne finančni načrt, temveč taktično zboljšanje njenih brezupnih gospodarskih razmer, to je povečanje produkcije in zmanjšanje uporabe. Gotovo največje zlo za Avstrijo je Dunaj — velik želodec malega možica, ki mnogo pojš, pa malo pridela. Država, ki plačuje letno 750 milijonov zlatih kron več v inozemstvo, nego dobi iz inozemstva, sicer še dolgo ne more priti do kolikortoliko znosnih gospodarskih in finančnih razmer, vendar je treba nar praviti začetek.
Prvo, kar mora Avstrija začeti, je sistematično delovanje na to, da se produkcija poveča. Treba bi bilo poskibeti, da dobe brezposelni delo in da izpreme-nijo svoje poklice vsi oni ki ne dobijo v svojem sedanjem poklicu pravega posla, kar velja predvsem za Dunaj, ki v sedanjih razmerah ne potrebuje ne toliko trgovine ne uradništva. Zlasti bi bila potrebna tudi temeljita redukcija državnega uradništva. da se državni račun razbremeni, vendar bi se moralo poskrbeti da odpuščeno uradništvo ne ostaue na cesti Končno pa bi bilo treba v Avstriji v teh izrednih razmerah vsaj začaBno povečati osemumi delavnik. To vse bi bile sicer radikalne mere. toda le-te bi bile v zvezi z uovo notno banko, z znosnim povišanjem davkov, z izdatnim zunanjim posojilom in eventuel-no znosno oddajo premoženja pomagale Avstriji na noge.
Te mere uvesti je v vseh ozirih zelo težavna zadeva, ker bi se jim upiralo zlasti uradništvo in delavstvo. 7.at.o je seveda dvomljivo, če se bo kedaj znašla v Avstriji vlada, ki bi imela takšno avtoriteto in ki bi znala vsem slojem dopovedati nujnost teh radikalnih mer. Prošnje in beračenje po svetu ne pomagajo. Najprej je treba začeti s samopo-močjo, potem bi tudi zunanje posojilo zaleglo. Razpravljanje o avstrijskem problemu na mednarodnih konferencah tudi ne more rešiti Avstrije. Tudi londonska konferenca ne bo prinesla rešitve — kvečjemu, čo se dovoli Avstriji
priključitev k Nemčiji, kax pa za enkrat ne pomeni še rešitev Avstrije, ker gre Nemčija isto rakovo pot kot Avstrija, vendar pa ima Nemčija vsaj pogoje, da bo mogla zopet vzpostaviti svoje gospodarstvo.
■= Razne dobave: Dobava mesa. Dne
19. avgusta oh tO. uri dopoldno ce sklene v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi • oj nega okruga v Celju pismena pogodla jhde dobave mesa za garnizijo Celje za mesec september. — Do iava kai to na. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 25. avgusta ob 11. uri dopoldne ofertalno licitacijo glo-de dobave 52.000 kg kartona — Dobava vreč. Dne 26. avgusta se sklene v pisarni ekonomskega "odelenja vojnega ministrstva v Beogradu pogodba glede do bave 100.000 komadov vreč iz jute. — Dobava ekonomskega in knjigoveškega materiala, vreč in papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisu: je na dan 26. avgusta ofertalno licitacijo glede dobave ekonomskega in knjigoveškega materiala, na dan 2. septembra ofertalno licitacijo glede dobave 400.000 komadov vreč iz jute in na dan 0. septembra ofertalno licitacijo glede dobave 35 vagonov ovojnega papirja. — Predmetni oglasi s podatki so ua vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
Kaj zahtevajo Angleži od policajev ?
Dober detektiv mora, kakor dokazujo
primer Sherlock Holmesa, pravzaprav vse vedeti Toda, da se iste tajne znanosti zahtevajo tudi od navadnih redarjev, to je posebnost Anglije. Neki londonski Ust pripoveduje, da stavijo na te mladeniče najvišje zahteve. Naj navedemo samo ne-i kaj vprašanj, na katera mora odgovoriti vsakdo, kdor hoče biti sprejet v redarsko službo. Redarji morajo na primer vedeti, kako je sestavljena gornja zbornica, kakšne so davčne razmere, pa tudi, kako se napravijo razne torte in pletejo nogavice. V Liverpoolu je bil neki redar pri izpitu vprašan, kako dolg in širok je navaden biljard, koliko nog ima rak ali pajk. Redarji morajo poznati daije najmanj 10 imen raznih avtomobilnih iabrikantov in S raznih vrst jabolk. Nato jih izprašujejo
0	vzgojni vrednosti stenografije, o raznih železniških zvezah za tu- in inozemstvo in podati morajo kratek opis raznih osebnosti, kakor življenjepis angleškega vladarja, papeža itd- Vsekakor precej velike zahteve.
Ženski porotniki
V Angliji imajo, kakor znano, tudi ženske porotnike. V tem resnem delovanju pa jih mnogokrat premaga sočutje, prirojeno nežnemu spr.lu, katerim dajo duška s solzami. Nedavno se je v l.eedsu vršil proces proti nekemu možu. ki je iz ljubosumnosti prerezal svoji ženi vrat. Bil I je obsojen na smrt Med porotniki so bi-j ie tudi tri dame, ki so soglasno glaso-
1	vale za smrtno obsodbo Ijubosumneža. Ko so se porotniki po posvetovanju vrnili v dvorano na svoje sedeže, se je sodnik pokril s čepico, se obrnil k obtožencu in mu lepo razložil da ga bodo obesili
I Sodnikove besede so silno vplivale na i ženske porotnike, in iz treh porotmških 1 klopi se je nenadoma začulo tiho ihtense, , ki se je končno razvilo v glasen jok. I Solze so ravno tako nalezljive, kakor I smeh: v jok se je spustila tudi publika, j Porotniki so izrabili to priliko in hitro i predložili sodniku prošnjo za pomilo-; ščenje. Sodnik je prošnjo prebral in nato 'dejal obsojencu: .Prošnjo odpošljem, ne ! morem pa reči, da vas pomilostijo,. Sod-; nik torej edini ni bil sentimentalec.
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Minimai, katera izdeluje svetovno znano najboljše roČDe briz-galne, kajti samopomoč v trenutku potrebe je vendar najsignrneje sredstvo, da se nevarnost in nesreča preprečita. __2566/3
Slaščičarna
Emallich,Maribor
Slovenska ulica 5. 2682
Vsak dan sveže pecivo. Ob sezoni sladoled Zalogi vseh vrst fla-čic, čokolade in finih Ik>u bonov. NaroČila za gosli je. veselice itd. se toi-uo izvršijo Gostiinič-a.rj<-m, kavarnar-
jem in trg><»cein posebui popust. Kajnižje osne Solidna postrežba.
Kolesarji in ceaj. dame!
Prepričajte se v lastn«. korist in oglejte ti veliko zalogo vokoieR in otroških vozičkoj novih modelov	23
TRIBUNA', tovarna dvokolei
in otroških vozičkov, LjubiJua. Karlovska cesta it. 4. TrgO"tn&: Stari trg ii. 23.
m m @ m m m
Ali ste že okueili	^jj^^jfl	_ jjfj^ ^ ^ ^	^^
naš prvi, edini domači jd*d izvleček (zabela), kateri prekosi vskd izdatnosti okusa in cene m druge izdelke.
Izdeluje: „Lukul", družba z omej. zavezo, Ljubljana. Zahtevajte v vseh trgovinah!	Ne pošiljajte našega denarja v tujino:
Kil
Leopold Boget & sin
stavbeno kiepsrstvo žre vodovodna inštalaciia
Ljubljana, Gosposvefska 18
Podružnica Kranj.
M73
2689
Staroznana gostilna
„Fri belem Kranjcu"
Ljubljana, Sv. Florijana ulica št 4
otvorjena.	-
Naznanjam, da je vsled restavriiauja hiše začasno »tvorjena atara gostilna „pri belem Kranjcu", ki se sedaj vodi po vzorcu moiih bivših in daleč na okrog znanih in renomirauih dunajskih restavracij, na novo otvorjena. Poskrbel sem, da se točijo najboljša, izrecno samo domača vtna po najnižjih cenah, kakor tudi za dobro in ceno kuhinjo. V hiši so moderno urejena prenočišča z največjo sn»go in točno postrežbo. Hlevi aa konje se otvorijo po Vses kolskem zletu.	^
Za obilni poset se priporoča	A' KajlCŽ.
Ovratnik, zapestnice, srajce,
batist-btuze ksner druge pralne obleke
pere ln avetlolika tovarna
Jos.Reich, Ljubljana
Sprejeaiabšče:	2680
Šelenburgova ulioa štev. 4. Podružnice; Maribor, Zagreb. Kočevje, Novo mesto.
Gradbeno podjetje
;fHitrozid4S
I v Mariboru, Vetrinjska ul. 30
| zida s oementno votlo opeko, izdeluje stene iz heraklitove mase in deske iz mavca, j Dobavi gramoz in pesek iz
i	lastnili iam. 2635
J. N. Soštarič
Ksjmja In najemna mariborska trgoma hiša Maribor
Aleksandrova cesta štev 13.
Trgovina z modnim, mannlakturnim, snknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
Na debelo in drobno.
Požtui čekovni račun štev. 12.666.	Telefon štev.

PISALNI ROJ I
Ant. Rud. Legat
Prva specijaJna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami.
traži parna pllana u Sloveniji. Reflsktanti, koji imadu praksa n sličnim poslovlma neka pošalju ponuda na npravu „Jutra" pod br. 2546.	25«
]	Vlite hiSe
Mestni stavbeni svetnik ZoUiagar^ v ;G6ttingenu je izumil gradbeni aaKn, ' ki ga v strokovnih krogih po njem imenujejo <Zollbauweise>. Pri Zollingerje-vih gradnjah se stene ne zidajo več, marveč se vlivajo iz zmesi cementa, kremenskega peska in žlindre med iz-gotovljene, po zakonu zavarovane ogra. de. Zollingarjev gradbeni način omo-I goča hitro in ceneno gradnjo^ ob asle-! kosežni uporabi neizučenega delavstva. V Merseburgu stoje že cele vrste in skupine takih vlitih poslopij. Letos nastajajo take naselbine v okolici Magde-| burga, Halls in Kassela. V Gottmgenu ] je lotos »Družba za gradnjo železničar-'skih domov* pričala " grfdnjo po Zol-lingerjevem sistemu. Tadi v JTortheimu stoji že več vlitih hiš. <Krstnc hišo Amerike.
V nekem malem mestecu v Vogezih, v Saint Dč, stoji hiša, v kateri k bilo v XVI. stoletju predlagano ime Amerika za novo odkriti del zemlje. Letos se ie vr?ila v tej »krstni hiši* ameriška spominska slavnost Udeležila se je je tudi soproga ameriškega veleposlanika v Parizu, ki ie izjavila mestnim korpo.acijam, da je pripravljena kupiti hišo in Jo podariti občini Toda, ko ie hotela izvesti svoj načrt. Je dobila naznanilo, da bo morala razen drugih visokih davkov plačati še po-darstvenl davek v znesku 28% vrednosti hiše. Dar je seveda nato izostal in hoče s&dauji laitnik uporabljati hišo Še naprej za stanovanja, dokler mu ne razpace. Dosedaj se ni še nikdo javil, ki bi hotel rešiti zgodovinsko hišico razpada. Praktični Ame.r;,-ancj. kakor vidimo, torej niso preveč dostopi sentimentalnim nagnjenjem in nimajo za tradicije nobenega smisla.
v
Ravnokar na novo došla

najboljših svetovnoznanih tvrdk
se dobi pri tvrdki
PR/JNC FLORJ/INCICU
LJUPLJflNd, $ELENBURQOYd (IL.6
itn
Velik* izbira otroških vozičkov, dvokolee ln ilvalnih stroje? po ceni.; F. BAT je l, ljubljana, STARI TRO 2S.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje kolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. „Tribuna*. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4 - Zvonarska ulica 1.
SNOJ & MODIC in modna trgovina
Ljubljana, Prešernova ulica 3 ;
priporočava si. občinstvu najmodernejšo zalogo tnanufakturnega blaga za dame in gospode. Blago za perilo in preproge (tepihe).
Steznike po meri in oblikovalce bokov za dame, kakor tudi prsnike in lepcticna steznike po najnovejših modelih izvršuje točno SS78
Morijo Hepeš, Maribor,
Slovenska ulica IS II,
Sprejemajo m vsi t to stroko snadajcfa pepravila.
JOS. MARTINZ
V MARIBOR &
Gosposka ulica štev. 18.
v
Ustanovljeno 5890.
GALANTERIJA
En gros.	En detail.
GIE. GLE.TR ANSATLANTIQU
FRANCOSKA LINIJA.
udobnejša vožnja v AMERIKO.
Slama iaslcpslio n logoMc: Sia^etiska tenka. d. S. i Is greha.
"Vozil® listke in tozadevna pojasnila za to progo daje
IVAN KRAKER
^ zastopnik /
LJUBLJANA
.•»v
-vlolodioreka ulica M;A
«sn
r&aršb®?. StoSna ulica S.
Effktro- mehanika delavnica. Popravila iu
novo-ovijanje elekt- ^-strojev .,1 aparatov; eiektr. likalniki, peči, kuha!ni lonci itd. »o najhitreje popravijo Nakup in prodaja električnih strojev. Solidna postrežba.	Nizke eene.
Restavracija Lloyd
Ljubljana, Sv. Petra cesta.	»71
Vedno gorka In mrzla Jedila ter fzborna pijača. — Zmerne cene,
Pravi malinovec
citronov sok i. t. d. — Esenci ra brezalkoholne pijače. — Esenci za rnm in likerje. — Sadni eteri za pecivo, kandite i. t. d. priporoča
Srečko Potnik
tvornica sadnih sokov in esenc V Ljubljani, Metelkova ulica.
F
Celovška cesto čtev. 71
KM
sprejema vsakovrstne sode v popravilo ter izdeluje tudi nove po najnižji ceni.
ŠSaiant@riJa9 drobnarija
rn ctebelo! ©rai® ftosina Ita dro »nai
Maribor.	zrn
ZZSSSBBBH
iie d. d. y Zagrebu.
Po ovlasti glavne sk«Fštine dioniiara od 5. aprila x9«. objavljuje potpisano ravnateljstvo povlšenje dOSada upiafelte d?oniike glavnic
od Din 2,500.000*— na Din 5,000.000-—
izdanjem novih 25.-o komada dionica Fo nominaii od Din z00- s pravom na razmjernu dividendu prve poslovne godine od 30. septembra :9«. dalje
Upis ovih dionica provesti ce se pod slijedeam uvjetima:	...	. , _	r. m__„
Starim dioničarima i svim dobrovoljcima nedioničarima osigurano je p-venstvo kod upisa a smisla § 9. zavodskih pravna. Upis 1 oolagac': uplate ra nove dionice poiinje 1. avgusta i traje do ukljačivo 30. septembra 19«. god. t to.
t	,U SpHCu: koJ Oblasnog Save« dobrovsljaea ra Dalmadj«, te kod «vft m}«n& organi.
»2 Cetaju: kad baveza dofcrovoijana za Crru goro.	w '
M J,|u2»!JaR3: sod Oblasnog Saveza dobrovoljaca za Slovenijo, te kod seih mjesr.ii organi-	« n*™"** kod Oblasnog Saveza dobrovoljaca za Banat, kod «vih mfesnih
zacija dobrovoljaca u Sloveniji.	U or„ ™z^a "obrovoljaca u Banatu, te kod Eanatske trgovaike agencije « Velikom
u Movom Sadit: kod Oblasnog Sa cza dobrovoljata za Baiku. Eiranja 1 Sr.jem, te kod	org^mzaaja docrovo. a« u -
..	Bc^kereku ^raiia. uuc* or. 3-7.
svih mjesnih organizacija dobrovoljaca u Bačkoj, Baran)i i Sri;caiu.	„ . ,p. r,0brovoliačk«> banke d. d., kcd Oblasnog Saveza dobrovoliaca, tš
u Sarajevu t kod Oblaanog Saveza dobrovoljaca za Bcsnu i Hercegovino, te kod svib sresk* j «	iS o-Sza"I do^ro^jaca u Hrvatsko}, Slavoniji i Istri
t rajcsaih organizacija dobrovoliac; u Besni i Hercegovini.	11	K°3 srm m'esnjl	'
Cijena je novim dionicama itvrdjena za dioničare i sve dobrovoljce na OSnO»U prava prvenstva sa Din no- po dionia t. J^« »T-
i Dm xow u ime upisnine po dionici. Za ostale upisivače bez prava prvenstva cijena je novim dionicama Dm 115- po dioma t.Dm 105- nommale 1
Din io'— u ime upisnine.
Kod opisa imade se ujedanpat sve uplatiti u roku kako je gore navedeno.
Ravnateljstvo pridržaie si pravo rscarticije upisanih dionica.	# .
Na položene uplate izdati če banka za sada privremenu potvrdu, a kasnije <fe u zamjenu za ovu pctvrdn izdati diomce.
Poseban sindikat zajamčuj« uspjeh upisa. te preuama sve neupisan? dionice. Ravnateljstvo DobrovoljaČke baake d,- da U Zegrebu.
8697


Vraga priloga ^TretraP št. 190, dne 1&. avgusta 1922.
Iz sokolske prošljosti
PETER GRASSELLI:
Rojstvo jugoslovanskega Sokolstva
(Reminiscence.)
Ob koncu šeste in začetku sedme de-kade prejšnjega stoletja se je shajala na „Drenikovem vrhu" nad Dolnim Rožnikom (ali — kakor ga je nekdo leta 1868. krstil — :.,Podcvetličnikom") vesela družba mladih ljudi Tamkaj so gojili gimnastiko io si poleg tega kratili Čas s petjem ter uganjali razne burke med sabo. Spadali so v to kolo predvsem domači sinovi, bratje Dreniki. Najmlajši med njimi, sedanji »veteran" Fran Drenik je pred skoro enajstimi leti muhasto popisal v „Slovenskem Narodu" začetek in razvoj te popolnoma nezakonite .organizacije" brez vseh „pravil" in drugih takih pritiklin, ki jo sam nazivlje „divje" društvo.
Duša tega „društva" pa je bil mož, ki ga je zanesla usoda zelo proti njegovi volji v naše kraje in v Ljubljano: Štefan Mandič. Markantna in velesim-patična ličnost, katere se gotovo še spominjajo nekateri naših starejših občanov.
Rodil se je Mandič leta 1813. kot sin krajišniškega častnika v Grašcu in prišel v vojničko akademijo v Dunajskem Novem mestu; neki konflikt, ki ga je ondi imel s tovarišem, je bil končan z dvobojem, pri katerem je Mandič ranil svojega nasprotnika. Zaradi te častne afere se je moral posloviti od vojaške službe in — iti po svetu. V Ljubljani se je vsekako pojavil pred letom 1840., ker mu je bila to leto tukaj rojena hči in za njo še dva sina, eden 1841., drugi 1843. leta
Preživljal se je s poučevanjem telovadbe, borjenja in jahanja. Bil je mojster v vseh teh umetnostih in zlasti odličen borilec. Gimnastiko, t j. telovadbo je učil tudi na javnih učnih zavodih, kakor pričajo „Programmi" oziroma „Jahresberichti in Programmi" c. kr. akademskega gimnazija Ljubljanskega iz let 1851—1854. Telovadilo se je na gimnaziju samo poleti in sicer na dvorišču za vojaško glavno stražnico, ki je stala med licejskim poslopjem in Mahrovo (nekdaj „Bahabirtovo") hišo.
Živo se spominjam, kako smo zavistno gledali „maii" gimnazijci skozi okna na stopnicah, ko smo hodili iz šole, na dvorišče, kjer so telovadili ,,veliki" gimnazijci. Med njimi. se je posebno odlikoval pri voltižiranju (že takrat!) preko Jtozla" in „konja" poznejši prosluli baron Schwegel, tačas „Zvegl Josef aus Obergorjach", ki je dovršil gimnazij 1854. leta kot prvi praemifer VIII. classis.
Iz poznejših letnih poročil Gimnazija ljubljanskega je izginil neobligatni predmet „Gymnastik"; za koliko časa, ne vem. Zato pa so se jeli zanimati intenzivneje za sistematično telovadbo drugi krogi in to največ po zaslugi Mandičevi.
Nevede je pripravljal jugoslovanski brat pri nas tla za seme, ki je vzklilo ;-aed severnimi našimi brati, in ko smo mi prejeli to seme in ga položili v vzrahljano svojo zemljo, je pognalo čvrsto in krepko rastlo. Prav hitro se pač ni razvijala mlada rastlina, vsaj ne tako hitro kakor smo si želeli: — boriti se ji je bilo s premnogimi težko čami in neizprosno ljuti sovražniki so
ji stregli po življenju. A šibka bilka se je v neprestanem razmahu navzlic vsem oviram zredila v krasno mogočno deblo s košatim vejevjem, ki se razprostira po vsem slovanskem jugu!
Stevo Mandič! Pavle Drachsler! Avgust Koblar! Viktor Coloretto! Ko bi Vi mogli danes gledati sad svojega truda, svoje vneme in svoje skrbi, ko bi mogli videti, kaj je vzrastlo iz ubitega „Južnega Sokola", koliko čilih junaških Sokolov premore danes Ljubljana, koliko Slovenija, koliko vsa Jugoslavija, in če bi videli, koliko navdušenih bratov Sokolov je privrelo te dni iz vseh koncev in krajev v belo Ljubljano na praznik Sokolstva, na I. Jugoslo-venski Svesokolski Zlet — ko bi Vi to videli, moralo bi se Vam milo storiti, a vendar bi Vam morale oči žareti od radosti in ponosa, kajti smete si reči:
„Naš trud ni bil zaman!"
Da, prijatelji! Da, bratje! Iniajator-ji sokolske misli in sokolskega dela na slovanskem jugu!
Vaš trud za razširjenje TyrSevega nauka ni bil zaman! Slava Vam! m
Izmed svojedobnih dobrovoljcev nekdanje telovadske bratovščine na Dreni-kovem, ki je in corpore pristopila k „Južnemu Sokolu" o njega ustanovitvi in predstavljala njega elitni telovadski cadre, živi še edini brat Fran Drenik. Prvi telovadski načelnik „Južnega" in pozneje „Ljubljanskega Sokola". Štefan Mandič, ki je bil nekaj let tudi uradnik Ljubljanske cukrarne in potem, ko je le-ta pogorela, dobil službo pri ljubljanskem mestnem magistratu, je umrl 25. novembra 1880.
„Dijaški Sokol" v Celja
(Reminiscenca.)
V nedeljo je bfl dan našega v sokol-skem duhu vzgojenega dijaštva, ki je o priliki prvega jugosiovenskega vseso-kolskega zleta nastopilo ramo ob rami z našim vojaštvom. Ta dan se mi zdi najvažnejši za potrditev dejstva, da smo v resnici svobodni, da smo sami gospodarji svoje domovine, da je minul čas, ko smo bili Sokoli veleizdajniki in ru-šilci tuje države. Danes je vpeljan so-kolski telovadni sistem v našo vojsko, ki ramo ob rami z dijaštvom v skupnem nastopu kaže svetu, kaj zmore sokolska vzgoja in sokolski duh.
Ob tej priliki se spominjam sledečega, dogodka: O priliki odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani sem jo mahnil kot mlad gimnazijček celjske gimna-zije v Ljubljano, da prisostvujem veliki narodni slavnostl. Biti 6em hotel navzoč pri odkritju spomenika velikemu našemu pesniku, da ob tej priliki vidim in slišim govoriti može, ki sem jih doslej poznal le iz njih del, a jih še nisem poznal osebno. Srce mi je drhtelo navdušenja, ko sem, stoječ pri frančiškanski cerkvi, poslušal govor dr. Tavčarja, Jaroslava Vrchlickega L dr. Vsi slovanski narodi so se po svojih odposlancih klanjali geniju velikega Prešerna. Ta dan se mi je zdel kot celjskemu študentu, ki sem že v zadnjih mladostnih letih občutil vso ostrino narodnega boja, prvi praznik protiavstrijskega, vseslo-vanskega čustvovanja. V slavo Prešernu sem tedaj napisal kot petnajstletni dijak v «Zvončku» dramatični prizor »Prijatelj mladine*.
Povabil me je na, slavnost ustanovitelj Južnega Sokola in njegov zastavonoša. stric Fran Drenik. Pri njem sem bil gost in od njega in njegovega sina Bojana, sem se vračal v Celje z velikim načrtom v srcu: zasejati v 6rca celjske-
ga diJaStva eokolski dut, fa na-sa bo krepil dušo in telo za odpor proti avstrijskemu suženjstvu, da bomo moralno in telesno močni in silni, ko pride odločilni trenutek — boj za svobodo!
Prišedži domov, sem šel takoj na de-
' telovadili po dvakrat na, teden. To je bilo v tistih časih, ko je bila v Celju že veleizdaja, če si na ulici malo glasneje govoril slovensko.
In danes je vpeljan sokolski telovadni sistem v naše šole in dijaštvo nas to-
Fnfedi domov, sem ki	» - - -	6okolskem zletu! Kako ve-
n" trt^lTv Clu int^: "k mloček med nekdaj in sedaj, med ^ b£6dSSST-S Tt™ *lo dobo suženjstva in dobo svobode! A na cij Bojana ureniKa ^ ° ,	tisoge ^ih bratov je še sužnjev, ki mo-
SzaSo^dS^Cs^ Z!-jo še danes pridati skrivne sestan-gamzacijo aijasiva. o	. ... ke ^ katerih si dajejo moc m pogum
svojo knjižnico. T,^^^ S veliki trenutek, ki mora priti. Tedaj
^^dvorir Pri °^XvcduJ v * bodo tudi oni javno nastopili v naši sre-
£ši	ulici> pa smo imeli di - v veliki, svobodni domovim
svojo telovadnico, kjer smo na skrivaj |	Mr. Fedor P-ai.>mk.
Sestre
Srbske Sokolice
Sokolice
Brat Fr. Hofman je bfl. ki ie začel uvajati sokolsko misel in sokolski telovadni sistem tudi med srbsko ženstvo.
Srbkinja je že po svoji vzgoji, po svoji tradiciji prožeta z idejo Sokolstva. V vseh borbah za svobodo je Igrala Srbkinja prevažno ulogo, in njene zasluge so zabeležene v srbski historiji in narodni pesmi. Srbska žena je bila dolga stoletja junaška čuvarica srbske narodne zavesti in neomahljiva prvoboriteljica za srbski jezik, srbske običaje in srbsko narodno umetnost. Ponos in pogum, redka bistroumnost in vzorna nravnost, muče-niška samopožrtvovalnost in uprav fanatična ljubezen do rodne grude so razvite v Srbkinji do idealnosti. Srbska majka, srbska sestra in srbska ljubica so naj-krasnejši cvetovi na njivi srbskega naroda.
Majka Jugovičev in Kosovska devojka sta le dva tipa iz nebrojnega števila junaških in plemenitih Srbkinj, nastopajočih že davno pred smrtjo carja Lazarja in prav do poslednjih dni svetovne vojne.
Srbkinja je bila in je Sokolka tudi brez sokolskega telovadnega sistema. Danes pa je v Srbiji že 12 ženskih sokol-skih društev in v samem Beogradu 2. Kakor pri nas so organizirana skupno z moškimi ter združena v župe: fruško-gorska, beograjska, bosansko-hercegov-ska, zagrebška, baška. primorska itd Načeljujejo jim načelnlce; v Beogradu s. Mila Jovanovičeva. Vsako leto prirejajo javne nastope, akademije, javna vežba-uja. izlete, župna vežban.ia i. dr. Ooje se tudi telovadni plesi ter dosezajo najres-nejši uspehi.
Po prevratu so se sklenili ozki stiki s hrvatskimi in srbskimi sestrami ter prihajajo načelnice iz Zagreba, Ljubljane in od drugod v Beograd ter odondot na Hrvatsko in v Slovenijo. Med sestrami se sklepajo trdna prijateljstva ter je občevanje med njimi resnično sestrsko. Ideja sokolska je postala duševna vez, ki oklepa Srbkinje, Hrvatice in Slovenke v trdno enotnost. Najvišje stoje doslej ženske sokolske skupine v Beogradu, Nišu, Kra-gujevcu in v Užicah.
Sorazmerno z moškim naraščajem le dosti tudi ženskega. Goil se pa tudi skautstvo ter so prav letos srbski moški in ženski skauti pod nadzorstvom Sokolov in Sokolic prebili več tednov ob blejski Zaki na počitnicah.
V	Beogradu se zdaj deluje za zgradbo velikega sokolskega doma, ki postane za razvoj sokolskega dela največjega pomena. Med članicami so po večini učenke raznih šol, dijakinje, vseučiliščnice ter vobče hčerke srbske inteligence.
V	Ljubljano je dospelo samo iz beograjske župe (Beograd-Zemun-Stara Pa-zova-Pančevo-Kovin-Palanka-Smederevo)
106 članic, a zastopane so z močnimi amputacijami tudi druge župe; šabaška žu-
svedočile svojo vztrajnost in plamtečo navdušenost za Sokolstvo in I. jugoslo-venski vsesokolski zlet Večina med njimi ni bila še nikoli v Sloveniji, maloka-tera v Ljubljani. Uverjenl smo, da jih sprejmo Slovenke z odprtim srcem. Pozdravljene, sestre!
Češkoslovaške Sokolice
Kakor si je priborila češkoslovaška žena popolno enakopravnost na političnem, socijalnem in kulturnem polju ter nastopajo Čehoslovakinje pgvsem samostojno v vseh poklicih in najrazličnejših strokah javnega življenja, tako je tudi vodstvo vseh sokolskih ženskih oddelkov v češkoslovaški republiki izključno samo v ženskih rokah. Ženski prednjaški zbori delujejo torej docela neodvisno od moških. Po nekaterih močnih društvih štejejo ti prednjaški ženski zbori nad 50
Prirejalo se teft Žensfi-	ft-
čaji, ki trajajo nepretrgoma mesec dni, vsak dan od polsedmih zjutraj do sedmih zvečer s kratkim odmorom opoldne. Predavanja imajo večinoma starejše sestre, odlične in odlikovane prednjačiče; le o organizaciji, fiziologij:, anatomiji ln prvi pomoči predavajo Sokoli, zdravniki, i. dr. Predavanja in praktične vežbe se vrše v Sokolovni »u Strudanki> v 7. praškem okraju. Poleg teorije se hkratn podajajo praktične vežbe, tako da pouk lahko urno napreduje. Vrhu tega 6e po-semice tečaja udeležujejo kot gledalke telovadbe vseh ženskih sokolskih oddelkov po vseh praških društvih, raznil> akademij in obče javnih nastopov.
Meseca aprila m. L se je udeležila takega praškega žen. vaditeljskega tečaja Slovenka s. Anuška Cigojeva, članica žli-pe Ljubljana L Ona pripoveduje, da je življenje po praških žen. telovadnicah jako živahno. Od 4. popoldne do pozne noči £0 vse telovadnice polne vsak dan Tako so spričo velikanske udeležbe prostori vseh telovadnic često premajhni Zahteva se najstrožja točnost Telovadba vsakega oddelka traja samo po eno uro; vsaka telovadka si mora po načrtu vadi-teljice v tej dobi razgibati vse ude svojega telesa. Med češkoslovaškimi sestrami vlada najlepše soglasje, jasno pa ie: da prednjači Praga vsem drugim mestom.
Kakor vselej so tudi to pot češkoslovaške sestre prihitele v Ljubljano, aa nam pokažejo svojo Idealno dovršene sokolsko umetnost, prekrasni plod svojega neumornega truda in sistematskega delovanja. Še nikdar pa ni došlo med nas toliko češkoslovaških sokolskih sester kakor o priliki I. jugoslovanskega sokolskega zleta. Svobodna češkoslovaška re-
-----,----- ------ ---	publika je odposlala cvet svojih mladih
članic. In značilno je za češkoslovaške; -en jn deklet v svobodno jugoslovansko
o v sestrski poset Slovenkam,
i u	— ------; Zen in a
učiteljice, da tvorijo marsikje večino. Ce- kraijestv, škoslovaška učitcljica, vobče najagilnei-ša socijalna in kulturna delavka stoji torej tudi v Sokolstvu na prvem mestu.
Razvoj češkoslovaškega ženskega Sokolstva je dandanes že tako ogromen, da nju ne zadoščajo več le vaditeljice in voditeljice amaterke, ki delujejo le v službe svobodnih urah, nego imajo že celo vrsto Sokolic po poklicu.
Hrvaticam in Srbkinjam. Pozdravljene najprisrčnejše, vredne hčerke neumrle Libuše!
Posebej pozdravljena, praška načeln:-ca s. Mala! Opetovano je prihajala z brezprimerno požrtvovalnostjo kot učiteljica in organizatorka naših Sokolic ter je spoštovana in ljubljena v BeogTadc, Splitu, Zagrebu, Ljubljani in še marsikje!
Misli ob zletu
Sokolstvo in šport | jg^jg	^
Pod naslovom »Jugoslovanski vseso- ; prevzela v narodni državi šola in javna kolski zlet* priobčuje zadnja številka uprava, zato pa je stopila zo]>et v naše športne revije »Šport* zanimiv ospredje z vso silo glavna prvotna
članek o razmerju med športom in So-kolstvom. Ta članek lahko razčisti mar sikako nesporazumljenje in pomaga odstraniti še vedno obstoječe medsebojno nezaupanje, zato ga ponatiskujemo v celoti: Glasi se:
Sokolstvo, ta, naša lepa in velika narodna organizacija, žanje te dni sadove svojega polstoletnega vztrajnega hi smo-trenega dela na polju narodne telesne in duševne vzgoje. Častni in silni so
stavina sokolske misli: telesna vzgoja. Potreba po njej je bila po uničujočem delovanju svetovne vojne še mnogo večia kakor prej. Telesno ojačenje najširših narodnih vrst je postalo ravno teko nujna zahteva kakor zahteva po moralni obnovi. Zato se je Sokolstvo v smotreni preorientaciji s podvojeno energijo posvetilo tej strani svojega programa; še bolj sistematično in vztrajno je začelo gojiti gimnastiko kot sredstvo
LU uusevue »i-guj^.	| je zaceiO gOjlll gunjiiunjvu sui
uspehi tega dela. Ogromne mase naroda j te]esne vzgoje. Povsod opažamo zato nov so organizirane v Sokolstvu, daleč se ; razVeseljiv razmah: vzgoja naraščaja na-raztesa delokrog Sokola v vse ljudske rateanj4° sokolskih domov in telovadnic, sloje, ki se zbirajo te dni v Ljubljani, | narrlščarije števila telovadcem in telc-da*— čeprav oddaljeni in neznani — va^k. Delo se je še bolj osredotočilo_ v " * " telovadnici in postajalo vedno intenziv-
merijo med seboj v bratski tekmi svoje sile.
Ni še dolgo, ko je ležalo težišče Sokolstva v mjega narodnopolitičnem pomenu. Sokolstvo je bilo predstavnik narodnega odpora proti tujerodnemu na-silju; bilo je šola za neustrašene narodne borce, opora in uteha za ogrožene narodne pokrajine. Da pri tem ni zanemarilo druge strani svoje naloge, smo-
puiaujouu lun. uius«,	---------trene in vztrajne telesne vzgoje, v tem
pa je poslala blizu 100 članic, župe kra- leži pojasnilo za silen razmah bo^olstva, _. .... .	_ l ___i ______ «...	iirimori'.11 no-
nejše. V teh slavnostnih dneh polaga Sokol časten in razveseljiv obračun tega dela.
Vendar pa telovadnica danes ne zadošča več vsem. Ko so odpadle umetne ovire za naš razvoj, se tudi mi nismo mogli in nismo smeli več upirati po-kretu, ki je bil v tem okupiral že ves svet in ki zasleduje v bistva isti cilj kakor gimnastika — športu. Odveč b;
r>ri\a.smlr, za Silen razaia:i . u..'"^. *	^	. .
ske meje ter župl bosanske in hercegovske so takisto prav častno zastopane.
V današnjih prometnih razmerah, ko so se morala nekatera društva voziti z železnico skoraj 4 dni in so imela do nekaterih postaj skoraj dan vožnje ali peš-hoje, so srbske Sokolice še posebno po-
ZdaTud? SSS ne V teTtoS ! ob strani ghnnastike, Sokolova. Ja,ne-ki ^ je ii Srok dale "kois^o ^ ! je cd vseh razmotri^j in dokazovanj držalo svoje pozicije in si jih še okre- govori dejstvo, da si je šport v prav pilo tudi po narodnem osvobojenju in i kratki dobi osvojil ves kul umi svet m osamosvojenju, čeprav je s tem odpada . da j- dosegel sdm razmah taca med na-važna idejna sila, ki mu je poprej do- | rodi, ki so ze imeli visoko razvito m
Meti z Bleda
Včasih poslušam zanimive pogovore. Naši bratje z juga in severa čakajo v Lescah vlaka, da se vrnejo domov. In zagledajo Bled ter govore:
cčudno. Zdaj šele, ko odhajam, vidim odtod, kako krasno okolico ima Bled. Vse tedne, ki sem jih preživel ondi, pa nisem videl skoraj ničesar. Razen izleta v Vintgar in z železnico v Bohinj nisem imel na Bledu nobenega doživljaja. Saj se nisem upal nikamor. Ako sem vprašal Blejca, kako bi dospel na to ali na ono goro, do tega ali onega gozda, sem vselej preje! odgovor: «Da, lepo je ondi, — ampak tjakaj more le veleturist.» Tako smo se torej kopali dan na dan ter sedeli nepremično na Bledu. A dasl je na iezeru divno, če večno tičiš v malem kotlu, ti končno le začne presedati in te obide občutek, da je včasih nekam eno-lično.j.
Neki Rus je dejal: »Bled je pravcat bijou. Ko ga zagledaš prvič, si resnično očaran. Zaljubiš se vanj, da bi ga najrajši celo v postelj jemal s seboj, kakor delajo to otroci s svojimi najljubšimi igračami. Toda čez 5—6 dni bi ga takisto najrajši postavil v kot, kakor otroci presežno igračo. Zakaj Bled je resnično pre-r.ežen, preveč sanjarski za zdravega človeka, ki kipi od energije. Ako nisi turist, na Bledu težko vzdržiš daljšo dobo.«
Take kritike so pravilne in hkratu povsem napačne. Pravilne, ker dela Bled
resnično tak vtisk, ako ne poznaš njegove okolice; napačne, ker ni nikjer lepših partij za pešca kakor z Bleda Izletavaš lahko brez truda in marsikam v komod-nih čevljih. Treba bi bilo le malega »Vodnika po blejski okolici* s preprosto karto, da bi se gostje hitro orljentirali, kako lepi in prijetni izleti so jim na ponudbo, Hvaležni bi bili za tako knjižico in ljubili bi »naš otok bleski, kinč nebeški« le še bolj in še vztrajneje.
Mar ne mislite, da bi znalo naše prometno društvo to prav dobro napraviti? — V takem blejskem «baeaekerju» bi se čitalo n. pr.: Izlet proti jugu:
Kamna Gorica. V promenadnih čevljih in promenadni obleki ali z iz-voščkom. Greš skozi Ribno, lično vas med bujnimi polji in travniki, pod Bodeščami, zgrajenimi romantično na visoki pečini, preko mostu čez ljubeznivo Bohinjko, po njenem desnem bregu do Lančeva ves čas po ravnem. Odtod se vije cesta po ovinkih četrt ure po gozdu navzgor, nato teče znova po ravnem med gozdovi in tratami ob vznožju Jelovice prav do Kamne Gorice. Njena lega sredi gozda in njene velike kmetiške stavbe bodo vsakomur všeč. Iz Kapusovega skrbno gojenega vrta imaš krasen razgled po sočno zelenih gozdovih in z mahom poraslih pečinah. Hkratu je tudi dobra gostilna. Vrneš se lahko po isti cesti ali pa na postajo v Podnartu, kamor dospeš v eni uri. Nato z vlakom domov na Bled. Daljave: do Ribna Vz, do Bodešč Vz, do
! Lanceva Vz, do Kamne Gorice 1 in do ' Podnarta 1 uro, skupno torej ure hoje.
Proti zahoduT Boh. Bela-Kuplje-nik. Takisto izprehod. Po cesti za Su-voborom polagoma vkreber. Krasen razgled preko doline Bohinjke, na Babji zob. dokler ne dospeš do cerkve v Boh. Beli. Tu vprašaj za pot v Kupljenik in kreneš na levo po stranski poti, ki se vije nekoliko v kreber po holmu Kuplje-uiku, poraslem s sadnim drevjem. Odtod uživaš lahko slikovit razgled preko Bleda, preko hribcev, in po dolini med Radovljico in Žirovnico s premnogimi cerkvicami in vasicami med zelenjem in drevjem, kakor da gledaš en sam ogromen naravni park. V vasi Kupljenik najdeš dobro gostilno. Potem se vrneš po cesti do Sela, greš preko Save in dospeš vedno po cesti hodeč zopet na Bled. Vsa partija zahteva 3Ys ure pešhoda, torej prijeten Izlet za pol dneva.
Takih manjših izletov je možno napraviti z Bleda še celo vrsto na vse strani. Opozorim naj le še na krasen izlet za ves dan, na partijo, ki je zelo zanimiva, ki je pa večinoma povsem neznana. To je izlet na Jelovico k Martinčku in na Selško planino.
Naša Jelovica nudi toliko gozdnih krasot, da ne razumem, da jo tako malo posečajo. A vsak kmet ti poreče: »Naša Jelovica je tako lepa. da ji ni para*. Prepotovala sem Češki les, poznam zahodnje Karavanke in lahko trdim, da nadkriljuje
j Jelovica s svojo krasoto vse druge, ker ' tvorita temelj njegovega značaja skaio-vito planinstvo ln bujna, uprav pragozdna vegetacija.
Četrt ure od Radovljice ali poldrugo uro od Bleda leži vas Lancevo. Tam zveš pot do Martinčka Spočetka stopaš vkreber med tratami in gozdovi; kmalu pa postanejo travniki redki in po eni uri hoje si v globokem gozdu. Pot je včasih strma, tudi kamenita, a pazi na markacije, da ne zaideš! Poti se namreč često križajo. Če zaideš na Jelovici, bi moral prenočiti pod milim nebom, zakaj gozd je kakor morje? prostran in globok. Toda markacije so pogoste in dobro vidne, da se ne moreš izgubiti, ako količkaj paziš. Veličastvo gozda vplivatako očarjajoče na našo dušo, da se otresamo vseh ma- j lenkostnih skrbi vsakdanjosti in le še uži-vamo bohotnost gozda z vso njegovo! oživljajočo tišino.
Kdor pozna Bocklinovo sliko »Molk v j gozdu®, si bo lahko često domišljal, da | vidi, kako jezdi velikovka gozdna vila j na predpotopnem samorožcu med debli: tako počasi in tiho, da se ne zgane niti vejica.	j
Po triinpolurni hoji od Lanceva dospeš | do gozdne planote, kjer stoji gozdarska hiša. Tu je Martinček. Zala gozdarjeva sestra ti postreže s surovim maslom in mlekom. In odtod uživaš razgled! — pojdi in uživaj ga sam!
Preko Martinčka teče lepa cesta, po kateri bi lahko vozili avtomobili. Tehnično
! dovršeno izvedena, pelje do Soteske, po-! staje v bohinjski dolini. Lesna podjetja so zgradila to cesto, a vojaštvo jo je med vojno dovršilo. Po tej cesti stopaš eno uro po ravnem do Selške planine, kjer ti pastirji radi postrežejo z mlekom. Potem greš dve uri polagoma navzdol do Soteske, vedno skozi divni gozd in sem ter tja uživajoč razgled preko gorske planote Jelovice in na Triglavovo skupino. Ni je impozantnejše alpske panorame! — Z železnico si iz Soteske kmalu zopet na Bledu. Hodil pa si vsega skupa; osem ur.
S seboj vzemi v nahrbtniku nekaj pi»-grizka, površnik, palico, dobre, neoko-vane čevlje z nizkimi petami In solidno obleko. Vrneš se navdušen!
In ne pozabi posetiti Vrbe, Prešernove rojstne vasi, ki leži tako idilično med sočnimi polji ter med bujnim drevjem. Z Bleda si v treh urah tja in nazaj. In ne pozabi se vpisati v spominsko knjigo v Prešernovi hiši, ki je danes Vovkova! Tudi Zlatousta Pogačaria, vrlega škofa Slovenca rojstna hiša te bo na Vrbi zanimala.
Skratka: uživaj Bled z okolico; šele potem lahko porečeš, da poznaš najlepši kot naše domovine. Zakaj že Prešeren je pel v »Krstu pri Savici« o Bledu: »Dežela Kranjska nima lepšega kraja, ko je z o k o 1 š 2' n o ta, podoba rajal
O. B.
tnočno giiknastiČno organizaciji Francozi, Belgijci, Nemci in — nam najbližji — Čehi. Bilo bi nezmiselno, da bi 88 ravno mi- upirali temu splošnemu po-fcretu.
Bilo bi pa tudi narodnopolitično Ikodljivo. Premalo smo bili in premalo smo še znani v širokem svetu. Danes pa morda ni sredstva, s katerim bi lažje vzbudili zanimanje sicer težko dostopne zapadne javnosti za sebe kakor ravno s> športom. Menite, da so angleški listi, namenjeni širši publiki, kdaj prej toliko pisali o Cehih in Češki, kakor pred meseci, ko je bil v Pragi te-pen angleški nogometni prvak »Celtic», aii pa ko je žela praška »Sparta* svoje trivmfe po zapadni Evropi? In koliko smo ft mi zamudili, ker se še ne moremo meriti z drugimi narodi na velikih mednarodnih tekmah! Vsem je še v živem številu, kakšno zanimanje so vzbudili na zadnji olimpiadi v Anversu finski športniki s svojimi nepričakovanimi uspehi. Česar niso mogli doseči fin3ki državniki, to se je posrečilo finskim športnikom: popularizacija Finske po vsem kulturnem svetu. V tem pogledu pripada tudi našemu športu še izredno važna naloga; naloga, ki je Sokolstvo ir taki meri ne more vršiti.
Šport — gimnastika; dva sistema telesne vzgoje, oba z enakim plemenitim riljem: dvigniti telesno .sposobnost posameznika do čim popolnejše stopnje, obmiti vso pažnjo na smotreno vzgojo telesa, na izpopolnjevanje lastnega ne-izkoriščancga organizma do one stopnje, ki so jo odlikovali stari Grki z olimpijsko nagrado ter tako dvignili zdravstveni nivo vsega naroda z vzgojo krepkih in zdravih posameznikov. Z izpopolnjevanjem telesnega zdravja se pa dviga tndi duševni in moralni nivo posameznika. Ideja discipline do samega sebe, odpravljanje telesnemu razvoju škodljivega načina življenja, boj nemorali, alkoholu in nikotinu — vse to globoko vpliva tudi na duševno in moralno vzgojo mladine.
V	tem oziru vrši tudi Sokolstvo izredno važno nalogo. S srvojim velikim razmahom po. deželi osvaja tudi kmečko ljudstvo, zbira mladino v telovadnicah in ji poleg telesne vzgoje vceplja zmisel discipline in požrtvovalnega dela. To je tem važnejše, ker si je ravno na deželi težko misliti možnost drugačnega sistema kakor sokolskega, V tem oziru gre Sokolstvu brez dvoma prednost pred športom.
V	dneh sokolskih praznikov se vno-ivič pojavljajo vprašanja o razmerju Sokolstva do športa. Mnogo se je že pisalo in razpravljalo o tem pri nas in drugod, zlasti še pri Čehih. Vendar mislimo, da je razmerje povsod enostavno in ni nikake potrebe, da bi tvorilo kak »problemi. Na vprašanje »šport ali Sokolstvo?* je najboljši in najpravilnej-si odgovor: »šport in Sokolstvo!* Delo obeh organizacij je paralelno in stremi za istim ciljem, za povzdigo telesne in moralne moči naroda. Pobijanje ene izmed obeh panog bi bilo brezplodno delo, ker sta se obe v svetu že tako glo boko ukoreninili, da ju je nemogoče zahirati. Vsak medsebojni napad pa škoduje s tem narodu samemu.
Tudi o kvarni konkurenci med športom in Sokolstvom ne more biti govora, ker je za končni, obema skupni vzvišeni cilj pač vseeno, kako stremi kdo za Djim. Glavno je, da prodira zavest važnosti in potrebe smotreno telesne vzgoje v najširše sloje in da so vedno številnejše vrste onih, ki hočejo na tem polju delati, pa najsibo potem v telovadnici ali v športu. Čim bolj se prilega ta ali oni sistem naravi posameznika, tem večji bodo uspehi.
Letošnji vsesokolski izlet pa postane /.a nas tudi velike mednarodne važnosti, ker je združena z njim mednarodna telovadna, tekma, ki bo zbrala v Ljubljani iz vseh delov sveta mnogo tujcev, ki so doslej bore malo vedeli o Jugoslovanih, kaj šele o Ljubljani iu Slovencih. Drugače nas bodo sodili, ko bodo videli zbrane narodne armade Sokolstva, ko bodo spoznali, kako globoko pojmujemo tudi mi ono idejo, ki jo
smatrajo vsj za eno najvažnejših in" najlepših. V svetu bo lahko ljubljanska sokolska olimpiada zalegla v naš prid več, kakor bi mogla doseči dolgoletna draga propaganda kake druge vrste.
Ob slavnostnih dneh sokolske organizacije iskreno pozdravljamo našega sobojevnika ta, veliki cilj narodne telesne in moralne okrepitve. Prvi m ^slovanski vsesokolski izlet naj pokaže svetu naše dosedanje uspešno delo in odpre naj oči tudi onim doma, ki še nimajo pravega umevanja za to stran narodne vzgoje. Tako naj bo bodrilo za podvojeno'nadaljevanje tega dela; potem nas ne bo skrbela bodočnost.
V	Sokolstvu in športu vzgojena mladina bo dala narodu in državi najboljših mož.
Pesem iz bodočih dni
(Iz zbirke »Moje obzorje*.)
Iz dni bodočih k nam buči, kot grom bobni, kot zvon doni in kliče, vabi in budi: Vstanite, bratje, dan žari!
Dovolj je spanja, miru je dovolj! Kdor bol premišlja, boli ga še bolj, junak ne boji se rane.
V	duši bolest je dejanjem izvor, bodočnost rodi pogum in napor, kdor vzdiha in prosi, vzpota ostane!
Izdahne naj, v prsih speči lev, ob tvoji sili pohlevna natura! Že bije, odzvanja usodna ura: vse zdravo zrnje očistimo plev!
Ponos naj dušo vzigra, vzvalovi — in čelo pokonci, v daljavo oči, izkreši iz prešlosti se spoznanje; če sebe imamo, imamo vse; če sebe poznamo, poznamo vse, kar treba, da gremo aa vojevanje!
Ne mimo, ne nad —i ne! — ob bratu brat	>
kot eno telo s tisoč rokam!, ki silo ravna jim ena zavest . „ mi svojo zemljo oplodimo sami, da kralj Matjaž se z vojsko vzdrami, da ena zamahne mogočno pest, da jake nepremagljive volje na grobje — na Gosposvetsko polje naš vojvoda zopet pojde sest!
Iz dni bodočih k nam buči kot grom bobni, kot zvon doni.,. Čuj, kliče, vabi in budi: Vstanite, bratje, vojnikov ni!
Vsak vsem, a najprej sebi zvest," koder jih ni, ne išči cest: v življenje drži le ena — moč! In ena le živi resnica: Tvoja je in ostane pravica, če sam si jo daš, v se upajoč! Iz krhkih tvarin mečev ne kujmo, doma za pečjo nikar ne možujmo, zadosti je že modrostne drobnjave -iz kotov je treba ven na dobrave, koder sovrag pripravljen stoji! Tik njega stopi, poglej mu v oči: Če taka zapoved je, pa se bojujmo! -Nikar načrtov samih ne snujmo — življenje uči, kako se živi!
Tujcu je znoj naš njivo gnojil, tujcu bogastvo naš glad množil. Bratje, v svoje brazde sejmo, sebi obresti od svojega štejmo — če je kdo hlapec, mi nismo več!
Iz dalje plava klic bobneč, kot velikonočni zvon doni: Vstanite, solnce že gori!
E.Gangl.
Vpliv nastopa v mas!
(K nastopna sokolske armade.)
Nastop v masi mora prodreti v grče in mozeg gledalca. Se več: gledalec se ne čuti več gledalca, temveč energija nastopajočih priplava in omami tako, da se čuti z maso nastopajočih eno in isto.
Nastop posameznika nosi na sebi vedno vidne znake osebnosti, celo nastop dvojice, petorice ne napravi drugega vtisa. Gledalec ima namreč priliko, da nemoteno opazuje in motri vsakega posa/-meznika posebej. Moč vtisa in iluzije je deljena na več delov. Pri nastopu mase pa posameznika niti ne opazimo, živo pa na miotsp umi umi umih umih rdgodd nam stopi pred oči nekaj, kar pri manjših skupinah redko zasledimo: osnovna, vodeča ideja nastopajočih. Zato nam mora biti princip: veliki ideji — velika oblika, veliki misli — nastop v masi.
Masa čudovito sugerira. Poglejmo v vsakdanjem življenju na slučaje, ki nam dokazujejo resničnost tega stavka: procesije, demonstracije in parade. Poglejmo v zgodovino: pred uporabo smodnika so vojskovodje razpostavili svoja krdela vedio tako, da jih je bilo veliko videti In to je po navadi napravil tisti vojskovodja, ki je razpolagal i manjšim številom vojakov. — Vladarji, poveljniki in vplivne osebe so kazali ljudstvu svojo moč in slavo s sprevodi. Spomenike takih triumfov najdeš še dandanes zlasti v Rimu. V takem sprevodu je nastopilo poleg častnikov in vojakov velikansko število sužnjev, vojnih ujetnikov z ženami in otroki, celo divje zveri itd. Torej nič drugega kot nastop mase, namenjen, da vpliva na maso. Isto vidimo pozneje v srednjem veku pri slovesnih sprevodih vladarjev ob priliki dobljene zmage, srečno sklenjenega miru, ob rojstvu prestolonaslednika, ob porokah itd. Torej: velika novica, važna vest, slavnosten dogodek — je bil izražan z maso. Kakšni so bili ti slavnostni sprevodi, njih ogromnost in pestrost, nam ohranjeni material natančno opisuje.
Velika in najvažnejša stran nastopa v masi je: prepričevalni vpliv, zmagovalna iluzija, propaganda v najbolj močnem zmislu besede.. Zato so bili taki na^ stopi v prejšnjih časih vedno strogo ce-remonialni, preračunano urejeni, moderni pa železno disciplinirani. Gledalec je vedno posameznik, osamljen slabič, ki ga potisočerjena volja in energija nastopajoče mase brezpogojno vleče za seboj, tudi proti njegovi volji. Ideji, izraženi od mase, se ne moreš izlahka upirati, vkloneš se ji, še predno se zavedaš.
Zanimive stvari se čujejo često ravno o tem poglavju. Pri vprizoritvi neke francoske revolucijske drame, v kateri se obsoja na giljotino, nastopi masa igralcev: eni so za obsodbo, drugi proti. V gledališču je nastal nenavaden mir, toda samo za trenutek, nato pa je polovica gledalcev vdrlo med igralce in hotela rešiti obsojenca, druga polovica pa je kričala: »Smrt!*
Kaj naj potem šele rečemo o nastopu mase pri Sokolu? Pri Sokolu, kjer ni nič gledališča in spektakla, nič izmišljenega, ampak vse živo in resnično! Če so nastopi zgolj telovadni, morajo v masi izvedeni nuditi veličasten vtis; če pa ta gibajoča masa izraža veliko idejo, bo čustva gledalca premagal samo en vtis: misel, ki jo izraža ta idealna množica, je misel neba, misel naše zemlje in krvi — in zato tudi moja! Tudi jaz hočem postati skromen kamenček v veličastni sliki tega ogromnega, nadčloveško silnega mozaika. Zakaj osamljen sem le človek, v krogu enako mislečih in veliki ideji služečih — pa sem Bog!
Veliko zalogo oblek
za gospode in dečke ter raznega perila, kravat In drugega priporoča tvrdka
Ljubljana, Stari trg žt. 22.
8617
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hamburga, Southamptsna in Cherbourga v New-York.
41
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kmetec, zastopnik za Slovenijo,
LJubljana, Kolodvorska ulloa 26._
Pozop!
Žični uložci za postelje! Žični pleteri!
Prva gorenjska Izdelovainica žičnih uložaka (modroca) 1 žičnih pletenina 2563
ŠIMEN SABLATNIK
Jesenice-Fužine (Gorenjsko), Slovenija
I. C. KOTAR
drogerija, parfumerija j fotomanufaktura b
2674
Ljubljana, Wo!tova ulica štev. 3.
Priložnostni nakup!
Ker se ne postavijo v obrat, se prodado nekateri deloma popolnoma novi, deloma rabljeni stroji za obdelovanje
lesa za lastno ceno, in sicer:	. ..
Stružnice, smirkovi stroji, zobotrobniški in stroji za izdelovanje lesenih cvebov, stroji za izdelovanje lesene volne, skobelnik (Diktenhobeli, stroji za tlačenje (Stauchmaschinen), obročni stroji za tlacenje (Radreifstaucn-masehinen), stenska vrtala (Wandbohrmaschinen).	2600
Dalje se oddado:	..	. „
Trakovne in krožna žage, stroji za pukanje žime, šivalni stroji za sedlarje in tapetnike, tolkač (Fellhammer), ventilatorji, sesalci prahu, različni elektromotorji itd. Kupne ponudbe pod šifro: ,.Stroji", MariDor, postni predal 27.
Cerkvice po Jugoslaviji
.Mnogovrstne so zanimivosti naše široke domovine. Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti, ki io odlikujejo pred drugimi, sosednimi deželami. Slovenijo na primer spoznaš po izredni obilici cerkva in cerkvic, ki krasijo naša mesta, \asi in osamljene gorice in vrhove. Izvedenci trdijo, da ni nikjer na svetu ena-Ve dežele, kjer bi bilo toliko božjih hramov, kjer bi prišlo povprečno toliko cerkva na prebivalstvo. Ako se tujec vozi preko naše dežele, mu ostanejo naše i:ekvice v spominu kot glavna naša značilnost. One širijo po svetu mnenje, da smo najpobožnejše ljudstvo na svetu.
Ostanimo za enkrat pri cerkvah. Ako gremo iz Slovenije po državi na jug in vzhod, moremo konstatirati popolnoma drugačne razmere. Le skrajna severoza-padna Hrvatska še precej spominja na Slovenijo. Ako se voziš iz Karlovca v Zagreb, opaziš še prav veliko cerkvic, tudi po višinah; isto je opazovati v hrvatskem Zagorju, na vožnji iz Zagreba na Varaždin. Nadalje pa se število cerkvic silno krči, po Slavoniji jih ie skrajno malo, in ravno tako po Vojvodina Tam so velikanske vasi, vsaka po vec tisoč prebivalcev, a kljub temn le po ena kvečjemu dve cerkvi, razen, kjer so v nji združene različne konfestje.
Ce se vprašamo po vzrokih tega pojava. jih ne bomo našli le v različni po-božnosti, marveč v zgodovini. Bogastvo
v cerkvah je značilno za one predele, kjer turška sila ni nikdar gospodovala. Kjer pa je kdaj bilo stalno turško gospostvo, tam po odhodu Turkov niso posebno pridno gradili cerkva.
V to vrsto spada tudi Srbija. Slovenci, ki prihajajo v Srbijo, takoj opazijo, kako malo cerkva je tamkaj. Celo Beograd, naše največje mesto, ima, če se ne motim, le tri cerkve. Morda da so res Srbi manj pobožni, toda glavni vzrok razliki ie v tem, da je vladal tam še pred sto leti turški režim, ki ni rad videl krščanske hiše božje. Kvečjemu so bile ondi prav majhne, po večini lesene cerkvice. Nasprotno pa je zelo mnogo božjih hiš iz predturške dobe.
Pa še ena zinimivost. Če pridemo v one predele, kjer bivajo Turki oziroma muslimani, tako na primer v Bosni, opazimo nekaj sličnega kot v Sloveniji. Tu imamo preobilico božjih hiš. posvečenih Alahu; po bogastvu džamii in minare-tov se odlikujejo ne le muslimanska mesta marveč tudi vasi. Lahko rečemo, da tako veliko cerkva, kakor Ima džamij muslimanski svet, nima niti slovenska pokrajina. Ali naj iz tega sklepamo na izredno veliko pobožnost muslimanov? Zopet bo menda glavna razlaga v dejstvu, da so še v polpretekli dobi tamkaj gospodovali Turki. Sedaj vidimo povsod propadati džamije: njihovo število se gotovo krči.
Sestaviti statistiko o pobo^nostu je seveda težja stvar..
Inž. 2693
Pečlin
fDaribor
Trubarjeva ulica 4
Telefon Inlerurban SZ
Najstarejša SpecSšciJska Svrstka v Sloveniji
| Liu&Siana
špsdiGijsfca pisarna
Jesenice
i Podjetje «a prevažanje blaga južne železnice. Brzorczni in tovorni nabiralni g nromet is Avstrije in t Avstrijo. Zacannjenje. Podjetje za prevažanje pohištva, g Skladišče • posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.	§
Brzojari: Eanalnger.	Interurban telefon 60. _«
Prostornost
100 m* in više za skladišče in male proizvodnje kemičnih izdelkov išče se neutegoma v Celji ali celjski okolici Pismene ponudbe, s kratkim popisom in ceno na upravništvu „Jutra" pod znamko „Z. K. broj 2670*
2670
l^a/f ^ečj jl dairk:i
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na. to, kjer nakupujete, izrabit, cuai tn imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Snttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani St. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, speojalne znamke »1KO« iz lastDe tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure zapestne ure, svetilne in stenske are, verižice, prstane, zapestnice, uhane namizno orodje, taktna in birmska darila m vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroe, steklorezec, doze za tobak, svalcice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro :n ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 6.
Luka Ahačič
splošno parno mizarstvo
Ljubljana, mm nliea It 8.
WWg»fffffffW
$ Nožar I
1 R. JUVAN i
k Ljabljana, Prešernova nI. 18 1
as 2593	»S5
iaaaainMiini
i osem
m
mesta Ljubljane
in bližnje okolice
▼ šestbarvnem tiska s seznamom cest, ulic, javnih poslopij itd. po najnovejših uradnih podatkih sestavljen od g. ing- C. M. Kocha je izšeL Cena Din 8'—.	«676
Dobi m po vseh knjigarnah. Tisk in «aložb» litopafičnega zavoda Cemažar in drug, Ljubljana, Cesta na jnž. želeanieo.
Serenada na ljubljanskem gradu
Ko smo leta 1914. pripravljali ljubljanski vsesokolski zlet, smo pri sejah govorili tudi o tem, da bi se vršila velika slavnost na ljubljanskem gradu. Nekateri so imeli pomisleke proti temu, ker je bil grajski vrh zanemarjen in bi bil tudi dohod za velike množice nekoliko težaven. Grajsko poslopje Je bilo v slabem stanju in bi bilo treba za oddelke na dvorišču izvršiti razne poprave. Posebno težko vprašanje je bilo: kaj bi se zgodilo v slučaju slabega vremena. O vsem tem smo premišljali. Načrt je bil ta: ljubljanski grad naj bi bil slavnostno razsvetljen, da bi se videlo daleč naokoli, nasprotno naj bi se povsod žgali kresovi, da bi sokolski gostje videli, da jih pozdravlja vsa slovenska domovina od nizkih gričev do najvišjih vrhov.
Šel sem na kresni večer nalašč na ljubljanski grad, da sem si ogledal razgled po vrhovih In sem si zaznamenoval nekaj gor, s katerih bi se bili kresovi posebno dobro videli. Razgled je bil veličasten in sem si mislil, da bi bil za slavnostne goste tak večer na našem gradu nekaj nepozabljenega. Na ta način bi bili združili tudi v mislih vse naše kraje z njenim središčem, ker bi bili kresovi po gorah plamteči pozdravi naroda vsem, ki bi bili prihiteli na ljubljanski zlet 2e zaradi tega razgleda po gorah, kjer bi se svetili kresovi, bi bilo kazalo premagati težave in napraviti veliko so-kolsko slavje na grajskem vrhu. Toda prišlo je drugače. Predno se Je vršila nova seja, na kateri bi bili govorili o tem vprašanju, je čas dozorel za velike dogodke. En mesec na to je izbruhnila voj na in ljubljanski grad je dobil namesto veselih sokolskih gostov — prve Jugo slovanske politične preganjance. Iz Dalmacije in iz vseh naših južnih pokrajin, ki so bile središče jugoslovanskega nacionalističnega pokreta so privedli množice ljudi, med katerimi so bili naši najboljši možje. Ljubljana je pozdravljala te drage, a trpeče goste z žalostjo v srcu in kletvijo na ustih. Kadar smo gledali zvečer slabo razsvetljena okna na gradu, smo stiskali pesti. Vedeli smo, da so tam mnogi, ki so bili namenjeni na naš vsesokolski zlet. Ljubljana jih je že y naprej pričakovala z radostjo v srcu — sedaj pa so bili med nami in nismo smeli k njim... To so bili težki časi, ki bi o njih znal mnogo povedati naš grad. Ravno na dan sokolskega zleta 15. avgusta 1914. so pripeljali na grad Goričane. Prvoboritelji našega goriškega slovenstva so prišli takoj v prvih dneh vojne na goriški grad, kamor so kmalu dobili družbo iz tržaških zaporov. Tam so čakali nadaljne usode, dokler jih niso z velikim transportom odpeljali v
LJubljano. Tako so Je sešel na ljubljanskem gradu v prvih mesecih vojne cvet jugoslovenske inteligence, ld se Je kmalu vživela v nove razmere in Je utrjevala vero v našo zmago tudi v onih, ki so omahovali. V znak zaveze in bratstva so tedanji »prebivalcu ljubljanskega gradu sklenili, da bodo po vojni priredili na gradu velik kongres v spomin na pretekle dni. Ta kongres se, žal, do danes ni vršil Škoda, da se ni sklenil na te sokolske dni.
Ljubljanski grad Je ostal bivališče preganjanih Jugoslovanov do napovedi italijanske vojne, majnika leta 1915. Pozneje ie dobil nove prebivalce, večinoma vojne ujetnike. Med vojno so tam postavili tudi spomenik niemu, ki so ga na tihem preklinjali vsi, ki so iz jugoslovanskih pokrajin postali na nasilen način gostje ljubljanskega gradu. Predlagalo se je, naj bi se spomenik ohranil v spomin vsem, ki so tu trpeli...
In zopet Je sokolski zlet Večji ln veli-častnejši nego bi bil mogel biti leta 1914. Ni dvoma, da bi bil tudi naš zlet leta 1914. impozanten, saj smo živeli v času, ko je bilo treba pokazati naše sile v največjem številu. Še več! Zlet leta 1914. je imel pokazati našo neupognjeno vero v Jugoslovansko edinstvo in naše trdno bratstvo s Srbi. Zato je vlada zlet prepovedala — in danes ga slavimo svobodni, veliki, združeni v svoji državi ln ljubljanski grad gleda molče na šumečo Ljubljano, gleda na slovanske goste, gleda na združeni narod ta se spominja časov iz let 1914-—1915. Le zastava na njegovem stolpu naznanja svetu, da ie izšla zmaga iz njegovih ječ.
Vsled velikih množic, ki obiščejo te
dni Ljubljano, je bilo nemogoč misliti na slavnost na gradu v tem obsegu, kakor se je nameravala leta 1914., dasi bi bil pozdrav vse dežele s kresovi gotovo veličasten prizor, ki bi ga mogli zvečer občudovati naši gostje. Zato pa se bo vršila na gradu serenada fanfar in pevcev, ki se bo razlegala daleč čez mesto. Ob priliki kraljevske poroke smo videli, kako veličasten Je v noči grad, ako Je razsvetljen. Serenada na gradu naj bo torej pozdrav slovenske zemlje našim bratskim gostom v spomin na težke dneve, ki smo jih preživeli v borbi za našo svobodo. Fanfare in pesmi s starega ljubljanskega gradu, ki je bil ječa jugoslovanskih borcev za svobodo, naj oznanjajo svetu, da smd zmagali in bomo v sili sokolske jugoslovanske misli zmagovali tudi v bodoče kot kulturen narod, ki gre v veliko bodočnost preko težkih spomenikov preteklosti.
Slavenska banka
d. d.
podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union-Banka

jjjelovar, JroB n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Raigona, Kranj, jrtaribor, JKonoštor garanja}, JKnrska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina. Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Ško/ja £oka, Velikovec.
Vršac.
Agencija: Jnenos j&m (Argentina). AFILIACIJE:
BUOAPEST: BALKAN BANK R. T.
SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WI£NS BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER.
Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000
Isvrlule vse bančne posle nafkulsntneie.
29
J
Zaloaa klavirjev in pianinov Friderik Sarbec
_	____traovina z mešanim blaaom
najboljSih tovarn BBsendorfer, Csapfca, Ebrbar, HolzL Bohwalghofer, Original Stingl Itd. fV Tudi na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, SgSflife
trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA, Stari trg štev. 4. Nepreiirane cene. m« Prijazna in točna postrežba.
Splošna prometna banka Wien naznanja, da je prešla njena mnogo let v Ljubljani obstoječa podružnica s BO. junijem t. L z vsemi aktivami in pasivami v last
Prve hrvatske štedionice v Zagrebu.
Prvahrvaška štedionica bo poslovala v interesu domačih potreb in varovala interese komitentov dosedanje podružnice v Ljubljani.
Zahvaljuje se najiskreneje za izkazano naklonjenost in prosi, da se ohrani isto tudi njeni pravni naslednici, Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu, glavni podružnici za Slovenijo v Ljubljani.
WIEN, dne 10. avgusta 1922.


Prva hrvatska štedionica v Zagrebu naznanja, da je prešla več let v Ljubljani obstoječa podružnica splošne prometne banke, preje J. C. Majer, dne 30 junija 1922 v njeno posest in bo vodila isto dalje pod naslovom
Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, glavna podružnica z Slovenijo v Ljubljani.
Podružnica bo poslovala v interesu domačih potreb. Varovala interese komitentov dosedanje podružnice Splošne prometne banke v Ljubljani in prosi, da se ohrani tudi njej kot pravni naslednici, ono zaupanje, katero je imela Splošna prometna banka.
ZAGREB, dne 10. avgusta 1922.
FILIP BIZJAK
krznar in izdelovalec čepic Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13 ee priporoča slav. občinstva za vsa krznarska dela, ki jih izvršuje r najmodernejši obliki. Sprejema kožnhovino čez poletje v shrambo. Kupuje kofe divjačine po najvišjih dnevnih cenah in jih sprejema tudi v strojenje.	2585
Kavarna „Merkur"
v Ljubljani, Židovska steza štev. 4
£e priporoča, slav. občinstvu za obilni obisk. - Nudi gostom vedno sveže razne p$ače: vino, pivo v steklenicah ter razni drugi likerji. __ _ _ ~ Točna in solidna postrežba. — — — —
Marija Izlakar, kavarnaric
Sose
Razglednice ln spominski predmeti s slovenskimi narodnimi okraski
se dobe pri tvrdki
M. Tičar, LJubljana
šelenburgova ulica
Društvo krovskib mojstrov sa Slovenijo s sedežem v Ljub i Jani
opozarja rte cenjene hišne posestnike, gospodarja, njih namestnik® i. t d„ da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to t večji meri dogajalo do sedaj.	2332
Taki ljndje pokvarijo, strehe tako da jih strokovnjaki "za njimi popravljati ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvari tel e streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim tako na mesta ustaviti delo.
V Ljubljani, dae 25. julija 1922. J. Križna r,	GtII,
predsednik.	tajnic.
V. Panholzer
Ljubljana, Pražakova ulica štev. 4
nudi očiščene in desinficirane bele in barvaste cunje za snaženj« strojev in kupuje kosti, cunje, stare kovine, železo, ženskine lase
in vse drugo v vsaki količini in po najvišji dnevni ceni.
Si»5
8637
Čevljarski pomočniki
galanterijskih kontes vešči delavci za fino delo se Učejo. Ponudbe na naslov
Jakob?. Schwarza
tvornica galanterijskih inksjsnih čevljev, Slsak.
KNJIGOVODJA
zaposlen v večjem industrijskem podjetju, želi s 1. oktobrom premeniti mesto k večjemu industrijskemu podjetju ali trgovini. Eventuelno tudi na deželo, najraje kam na Štajersko.
Ponudbe sprejema 2654
Drago Beseljak,
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Priporočamo
Ko Itn sko cikorijo'
najboljši domači izdelek.

Na debelo!


Priporočava veliko zalogo stavbenega in pohištvenega okovja, železniških šin, traverz, vsako količino portland-ceraenta kakor tudi raznovrstne druge žeieznine.
Tvrdka Zalta & Žilic
Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Na drobno!
^ven^r plestafca in mv-s&a delavnica SSi,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
pogasite ter se ga obvarujete takoj z
iriimax
ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Uporaba istega je takoj mogoča in popolnoma enostavna, tako da ravnajo pravilno z aparatom tudi gospodinje in celo otroci. Uporablja se lahko v vsakem slučaju. — Pojasnila daje samo Generalno zastopstvo za Slovenijo, Belušič, Ljubljana, Besljeva ceste žt 3. 2565
Haiol Čltajte! 1'repričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvo^oles in otroških ozičkov,' novih modelov in pnevmatike po ceni
„TRIBUHA", tovarna dvokoles
ln otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovska cesta Star. 4.
Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo se popravila za t polno popravo.
Obvestita.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najoiiiib cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Taristovskl čevlji domačega izdelka.	>3
Ant. ia Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1.
2SJSS
L. likuš
Ljubljana Mestni trg 15
2597
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino
v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 16
se priporoča za nakup
orodja, okovja za stavbe In pohištvo, ku s hinjsko opravo in poljedelskih strojev.
ElefctroMa A. VEHBA3S :: Ljubljana r:
Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej)
prodala In dobava* vsakovrstnega Instalacijskega materiala za slabi In močni tok. ilce. telefonov, svetilnih teles, likalnikov. žarnic Itd. Itd.
Sprejema v IzvrSItevi vsakovrstne Instalacije zvonil, telefonov In električnih luči, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
Proračuni In ceniki na zahtevo I	25S3
Priznano najnižje cene I	Točna In eolldna postrežba 1
izdeSovstsli dežnikov
I Ka drobnol	Na debelo!
i Zaloga sprehajalnih palic.
i 18 Popravila točno iu solidno I
izdeluje:
y	__V
Ivan Carman« Zs* Slika 42
===== polia Ljubljana =====
Ciamaše)
preda (udi: skoro novo enovprelno kodi o, konjsko prsno opremo, sedle, dva konja,
veš navadnih vosov itd.
i
Gradbeno podjetje
B
Ing. Dukič in drug J
| Ljubljana, Bohoričeva u!. 20. g | se priporoča «a vsa v to. § I stroko spadajoča dela.
J i ho mir S' Mibševič
carinski posrednik, Špediter tyaribor, Aleksandrova cesta 44
Telefon biterurban broj 185 /(dresa ttligrame: K7rigiaW
tfediunarodno transportno predu^eče. — Siru£no carinjenje robe. Carinsko pravoyasiupništvo. — Reklamacije i informacije po sv ima pitanjima ca-rinske i transportne struke. — Osigurava brju i iačnu otpremu i dopremu robe, kak° u 3^rnim vagonima, tako i brsovosno, prtljažno ili postom. — Jma stalne fsje sa otpremničkim kačama u zemlji i inostrar.stvu.

|Q	ali	s 111!
		
G	Ul	4B8|
V
iserni


Brez konkurence
Prvovrstni
TOVARNA IA GUMBE, SLOV. BISTRICA
Iv. Kravos
Maribor—Tel. int. št. 207
Popolne opreme in razne potrebščine za konje, usnjate torbice, listnice, tobačnice in kovčeki za potovanje, ga-maše, nahrbtniki itd. i
Trgovina: Aleksandrova c. 13 Delavnica: Koroška cesta 17
Gonilni jermeni za stroje.
2retja priloga „Twrran št. ISO, dne IS. avgusta 1999.
Odmevi dnevne politike
Možje trenutka
Protivnlkl narodnega edlnstva.
Veliki možje govore svoje tehtne sodbe. Zadnjič je nekdo zapisal nekje, da nas je !e Se par zadnjih Mohikancev, ki še govorimo o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Drugi se je oglasil in je dokazoval, da je ime Jugoslavija in jugoslovanstvo sploh nezmiselno, ker — tndi ni slovniško pravilno. Zopet nekdo drug se ne more načuditi in na-rogti nevednosti onega, ki piše o jugoslovanski književnosti, pa pri tem ne piše tudi o — Bolgarih. Najmodernejši hočejo biti potemtakem v naši ljubi slovenski deželi oni možje, ki hočejo lahkoverni javnosti sugerirati učeno spoznanje, da je jugoslovanstvo le idi-jotska zabloda, in da so postavljeni v večno življenje trije narodi, ki morejo doseči najvišji življenski smoter le, ako ostanejo lepo vsak zase.
Te vrste pismouki postajajo zadnje čase silno glasni in gostobesedni; smatrajo, da je prišel njihov čas.
Ko je pred leti z deklaracijsko propagando zavladala pri nas jugoslovanska formula kot vodilno geslo v narodni politiki, je vse zaplavalo v tej strujL Kdor bi takrat nastopil s takim bahaškim, napihnjenim separatizmom, kakor se to godi danes, bi postal čez noč nemogoč v naši javnosti. Odkar se je izkazalo, da jugoslovanska realnost ni ča-rodejna sila, ki bi spravila vse težke povojne posledice s sveta, se je seveda vnetost za jugoslovansko formulo močno zmanjšala. In sedaj so prišli možje, da izpolnijo junaško eno mesto, ki ga jim je odkazala usoda: da se vstopijo sredi zbegane množice in ji pokažejo, kako ni jugoslovansko edinstvo nič drugega nego prazna zabloda, zastarelo navdu-ševanje... Ce bi bili gospodje tako junaški, naj bi se oglasili takrat; danes ie junaški zabavljač marsikdo.
Stvarno pa je nehvaležen posel, prerekati se s temi učenostmi. V koliko je potrebno, je drugo vprašanje. Mnogo bolj potrebno bi bilo, ako bi še ne imeli skupne države, to se pravi, ako ne bi imeli dejanske, realne jugoslovanske skupnosti. Vse ono, kar nam znači jugoslovanstvo, se dejansko udejstvuje, živi. In ndejsrvovaio se bo z vsakim dnem, z vsakim letom še bolj in boljše. Mi si prav nič ne zakrivamo oči pred blo-kaškimi absurdnostmi in drugimi neugodnostmi, toda to so težave trenutka, kakor so možje trenutne sedanjosti oni velikani, ki bijejo na samoslovenskem zvoniku plat zvona, rešujoč s tem vesoljni svet...
Možje trenutka, kajti tudi v preteklosti nemškega, francoskega, španskega naroda je nebroj trenutkov in dob, ko bi ne bilo težko dokazati, da tega naroda še ni. Ali iz perspektive stoletij se vidijo takratni možje in takratni pogledi tako majhni, da je razumljivo, kako da niso mogli doznati pravilne slike in pravilno opredeliti vrednosti in značaja svojega časa.
tovo debatirati o tem, če Je ra Beograd in bogato ravno Podonavje najpriklad-nejša zveza na Kotor, toda gotovo je, da je nujno potrebna proga po Drini navzgor in dalje skozi Črno §oro do morja. Ako hočemo ta predel, zlasti pa Črno goro navezati tudi interesno na ostalo državo, moramo zgraditi železnico v deželi.
Toda takoj za gradnjo samo pa mora nastopiti tudi drugi del, podjetnost, Izraba vodnih sil in posebno izraba tal za primerne kulture. —
Upravičeno se Je že opozarjalo, da glavna smer jugoslovanskega eksporta ne bo mogla iti nikdar preko Adrije, marveč v smeri Donave v srednjo Evropo, zlasti njen severozapadni del. Ne glede na to, da na pr. glede lesa to ne velja in da se ravno v srednjem delu države gozdi še ne izrabljajo tako kakor bi bilo mogoče, pa je pomisliti, da mi nikakor ne smemo imeti odprte samo ene izvozne poti. Tudi nekdanja Srbija je izvažala svojo živino v Avstrijo, toda cena njenega Izvoza je bila ravno radi tega mnogo manjša, ker ni imela možnosti izvoziti tudi kam drugam. Potek carinske vojne z Avstrijo je verna priča tega dejstva. Zato nujno rabimo tudi popoln izhod na Adrijo, ki ga more dati šele dobra železnica.
Iz krogov inženjerskega udruženja se Je postavilo načelo, vsekakor popolnoma pravilno, da nam je graditi čim manj prog na Adrijo preko glavnega ginarskega pasu. Ta pas je namreč Izredno širok, masiven in visok in stavlja železniškim projektom silne težave nasproti. Obilica predorov itd. bo provzročala visoke gradbene stroške ter zato manjšala rentabilnost prog. Z imenovane strani se je torej postavilo načelo, naj glavne proge na vzhodnem zbero po več prog, ki prihajajo s širšega ozemlja, dočim naj bodo na drugi strani pristanišča zvezana po po-dolžni obrežni progi. Kolikor se more sklepati iz pičlih poročil, se bo to načelo vendarle začelo izvrševati; kotorska železnica bo imela priključek s Sarajevom, dalje od Kosovske strani in pozneje gotovo tudi od Prizrena. Enako načelo se bo moralo vpoštevati pri unski železnici, o kateri se sicer sedaj malo čuje, ki pa postane nedvomno ena prvih, najvažnejših naših prog. Tudi slovenske železnice na Kvarner spadajo v isto vrsto. —
Čakajo nas pa še sila važni problemi gradbene železniške politike, pred vsemi vprašanje ozkotirnega sistema. Ta stvar danes sicer še ni aktualna, toda ker pojde jadranska železnica ravno po sredi ozkih prog, bomo kmalu prisiljeni se odločiti tudi v tem oziru.
K naši železniški politiki
Tekom zadnjih desetletij je bilo v Evropi pogosto flpazovati, da se pričakovanja, ki so se stavila na nove železnice, niso uresničila. Zgodilo se je, da so se kraji, ležeči v pokrajini, skozi katero se je zgradila na novo železniška proga, uda-jali nadam, kakor da bi imela železna cesta sama po sebi prinesti blagostanje in povsem novo imetno bodočnost. Izkazalo se je, da so kraji tudi poslej ostali brezpomembni in majhni. Železnica sama še ne znači blagostanja, marveč ustvari šele potrebne predpogoje zanj; glavno je podjetnost in stvarna usposobljenost prebivalstva.
Na to izkušnjo se spominjamo sedaj, ko se bližamo gradnji novih železniških prog v Jugoslaviji. Vzemimo n. pr. tako imenovano jadransko železnico. Saj se da go-
Poljski »spiski" (L j. zarote)
Zgodovina naše podzemske revolucije pred prevratom, ko so gledali sovražni orli na nas še iz oken avstr.-pruskonem. kasarn, policij, ječ tn sodišč, še ni pisana in se bo težko kdaj dala točno napisati. Koliko tajnih malih sestankov, koliko prikrite, rekel bi, šifrirane korespondence. koliko «kulture* tam, kjer se je mislila politika!
V	Pragi smo igrali staro gledališče, a gledali smo novo Evropo. Zvez med Prago in Jugoslavijo je bilo mnogo in posredoval je — ironija usode — sam Dunaj, t j., naši ljudje na Dunaju.
V	tajnih organizacijah je pa zgodovina zadnjih 150 let posebno izvežbala Poljake. Vse njih revolucije so bile pripravljene po »spiskih* (t j-, zarotah).
V	Rusiji sami so Poljaki naravno imeli dobre zveze. Vsa Ukrajina je polna poljskih kolonij; poljski uradniki, oficirji so bili raztreseni po vsej ruski državi, sploh so bili Poljaki zaprti po sibirskih ječah.
L. 1918. je bilo v Moskvi središče poljskega življenja v hiši št 8 Krivoni-kolske steze, v salonih Sednickega. Tu so na zaupnih prijateljskih ali diskuzij-skih sestankih ali tudi na širših zborih pred ruskimi poslušalci nastopali poljski
učenjaki, Otereti Id drog! ravni dela vel
ter propagirali misel poljske neodvisnosti.
Tudi v Petrogradu se Je v ruskih krogih vršila taka propaganda. V kadetskih vrstah Jo je vršil Aleksander Babianskl, v vrstah radikalnih in socialističnih pa Aleksander WieckowskL Najvažnejše dejstvo v tej propagandi je bil osnutek »Kola prijateljev neodvisnosti Poljske* že L 1915., ki mu je predsedoval Kužmin Karava j ew in ki so mu med drugimi pripadali: Kierenski, Nlekrasov (pozneje minister v kabinetu kneza Lvova), Ceheid-ze (predsednik petrograiskega sveta delavskih in vojaških delegatov, ki je izdal pozneje znani poziv Poljakom o njih svobodi).
Samo z drugo taktiko in z željo skupnega dela z Rusijo je v Petrogradu deloval poljski »komltet narodowy> in »Kolo poljskih poslancev v Dumi*.
L. 1918. sem se septembra meseca v Lvovu seznanil s prof. medicine dr. Štefanom Dobrovvskim; pri njem so se v Lvovu stekale vse niti tajnih zvez, ki so segale od češke Prage čez Moskvo do poljskih legionarjev v Sibiriji. Dogovorili smo se, da se te niti spleto čez Prago ali direktno čez Dunaj tudi v Jugoslavijo. Odnesel sem seboj več tajnih poljskih brošur. A prišel je prej prevrat...
Dr. Fr. 1.
Pariško pismo
Pariz, 10. avgusta 1922.
Francoska socialistična stranka je izgubila te dni enega svojih najagilnejših prvoboriteljev in vodij. Julija Ouestdea. Ta je že nad dvajset let bolehal na jetiki, kateri je končno po nesrečni operaciji podlegel te dni v starosti 70 let.
Pred vojno je bil ta velezanimivi politik hud pacifist in antimilitarist, toda precej po vpadu Nemcev se Je izprevrgel v najhujšega patriota. »Vojska je druga reč,* je rekel v nekem svojem govoru tiste prve dneve za vojne, »tu se nič ne govori in ne filozofira, ampak se prime za meč.* In res je Guestde ves čas vojne držal za meč, nekaj časa je bil celo vojni minister. Od začetka je bil anarhist, potem pa je postal disident in Clovis Hu-gues mu je dal značilno ime »Torkvemada z lornjonom*. Tiste čase, ko Je bil anarhist, je hotel ves svet osrečiti s stroji, odpraviti armado ter tako dovesti človeštvo do bogatega blagostanja. Proti armadi je delal toliko časa, da je prišel trenutek, ko je smatral za potrebno posetiti svojega smrtnega sovražnika Delcasseja v Borde-auxu in se mu zahvaliti, da je kljub njegovi opoziciji sklenil zvezno pogodbo z Rusijo proti Nemcem.
Skrajna levica, ki so jo podkupili s moskovskim kaviarjem, mu je tedaj očitala, da se je pred vojno povsem drugače ve-deL Vendar pa Je s svojim zadržanjem za časa vojne delal Guestde socializmu, pravemu socializmu, katerega se ne sme zamenjavati z demagoštvom, gotovo vso čast.
Ravno tej skrajni levid se zdi danes še vedno povsem naravno, da obstojajo v Nemčiji društva, ki pripravljajo monarhi-stičen prevrat z dvojnim ciljem: ubiti Poincareja in vzpostaviti Viljema IL Ta skrajna levica je gotovo bolj boljševiška kakor Ljenin sam in v tej svoji lastnosti neprestano očita svoji domovini militari-stične težnje.
Francoski imperializem, pravijo, je največji sovražnik svetovnega miru. Ce govore o imperializmu, gotovo mislijo na montmartersko republiko, katero je ravno pretekle dni zgrabila silna žeja po novih osvojitvah. »Naša bodočnost je ua vodi*, so rekli in od te besede do neumnosti, ki so jo storili, je bil le en sam korak. Spravili so skupaj neke vrste umetniško vojsko, izvolili za vojskovodjo Julesa de Pacqueta in sklenili naslednji dan z naskokom osvojiti pristanišče La Varin sur Marne. Na Plače Clichy se je mobilizirala armada brezhlačnikov in glej! Ko je bila armada postavljena na trgu »v red*, se je izkazalo, da le ravno toliko vojakov, kolikor je bilo komisarjev-častnikov. Potem se Je vesela družba urno odpeljala na nekaj avtomobilih na Quai d"Orsay
kier se le voJsKa Javno ofioroJBa s petardami in žabicami za strah ln vse skupaj je šlo potem proti »sovražniku*. Ve-čerjii in prenočili so hrabri vojščaki na otoku ljubezni, in zjutraj se Je začelo prijetno, povsem nekrvavo obleganje mesta. Ob devetih zjutraj je bilo že vse končano. Napadalci ln napadeni so se zbrali k «vi-
flčnetn rajtrku* s fconJaSam fu di Bijiil
duhovitimi pili In zraven se Je podpisali aneksijska pogodba: Varenne je postal: kolonija montmarterske republike in basta No, naši komunisti so vse to čisto drugače interpretirali kakor jaz. Vsak po svoje Leo £ Orfer,
Iz življenja in sveta
Napoleonova zvezda
Zgodovina velikih mož nam priča, da so bili mnogi med njimi vdani praznoverju v neke nadnaravne sile, ki jim na-klanjajo vso superiornost in jim s posebnimi znaki na zunaj naznanjajo njihovo usodo. Cesar Napoleon I. sicer ni bil lahkoveren v tem smislu, da bi bil veroval v nadnaravna sredstva, tajne sile in duhove, pač pa ga je vse življenje spremljalo trdno prepričanje, da ga je posebna previdnost pozvala, da izvrši veliko misijo in da ga bo vodila od uspeha do uspeha. Trdno je veroval v svojo zvezdo na nebu, ki čuva nad njim in mu kaže smer življenja. V 3ayonnu je nekoč poslal svojega kapitana z važnimi depešami na pot Toda naslednji dan zve, da je kapitan še v mestu. Razburjen zaradi take nepokorščine, ga takoj pozove na odgovor. »Sire«, mu odgovori kapitan, »Angleži blokirajo naše pristanišče in ne radi sebe, temveč radi depeš, ki ste mi jih poverili, nisem od-plul, da ne padejo sovražniku v roke.* Pomirjen odvrne nato Napoleon: »Ne bojte se ničesar, kapitan, in odplujte! Moja zvezdi vas spremlja!* — Posebno je veroval, da konstelacije zvezd odločilno vplivajo na usodo pojedinca- Isto noč, ko se je Bonaparte rodil, je kralj Friderik Veliki, sanjal v Berlinu, da se mu je na obzorju prikazala zvezda njegove kraljevine. Občudoval je njen blesk, kar se nenadoma pojavi nad njo druga zvezda, ki je zatemnela njegovo in se vrgla nanjo. Po hudi borbi je padla nova zvezda z neba In ugasnila, Frideri-kova pa se je povrnila na sveje mesto in pričela sijatl kakor prej. — Te sanje je Napoleon nosil vedno globoko v duši.
Po bitki pri Jeni je dovolil pesniku Wielandu avdijenco in ga v razgovoru vprašal: »Ali poznate sanje Friderika Velikega?* — »Da, sire,* je odgovoril Wieland «Dobro, ali verujte v konstelacije?* — »O teh sanjah morem reči !e, da so resnične.* — »Ah, gospod, te sanje pomenijo ostro pretnjo! Zvezda onega, ki je že mrtev, bo triumflrala nad zvezdo živega!*
Po obleganju Gdanskega (1. 1806.) je hotel general Rapp javiti Napoleonu važno poročilo. Brez prijave je vstopil v njegov kabinet m našel cesarja globoko zamišljenega, da se ga ni upal nagovoriti. Cesar se ni zganil In general, meneč, da mu je morda slabo, nalašč zažvenklja z ostrogo. Napoleon se naglo okrene, prime generala za roko in ga povede k oknu: »Ali jo vidite? To je moja zvezda! Tu glejte... pred vami... svetla!* Z globokim občutjem je nadaljeval: »Nikoii me ni zapustila; vidim jo pred vsakim velikim dogodkom: zopet mi zapoveduje, naj stopam naprej ln to Je dobro znamenje.*
Veliko važnost je Napoleon često pripisoval vsakdanjim, tuintam brezpomembnim pripetljajem. L. 1812. v Rusiji je po pregledu svojih čet nekoč padel s konja. Poškodoval se ni, toda ta slučaj mu je napolnil dušo s temnimi slutnjami, prevzela ga je silna pobitost in ves dan ni izpregovoril besede; le svojemu spremljevalcu je zvečer dejal: »Proti lastni volji postane človek praznoveren, ako se mu pripeti kaj takega pred velikimi dogodki.* —
Posebni dnevi, nekatere številke, da, celo nekatere črke so se mu zdele zelo pomenljive in so vzbujale njegovo razburjenost. Crka M mu je bila usodna, kar pa je razumljivo, četudi je čuden slučaj, da imajo najpomembnejša imena njegove zgodovine to začetnico: Mar-mout, Moreau, Murat, Metternich in posebno Moskva, kjer je pričela ugašati Napoleonova zvezda...
Kozmične megle
Pogled na nočno nebo nam o udi izJ
redno veliko zanimivosti. Medli sija,' Rimske ceste se razprši pod daljnogledom v nebroj zvezdic. Po nebu so posejane gruče zvezd, v katerih je nebro, zvezdic, ki tvorijo takorekoč sestav zase. Naše solnce s svojimi planeti in nam bližnjimi zvezdami tvori tudi grufc zvezd. Skupina vseh teh gruč in zvezfl pa tvori višji sestav našo Rimsko cesto, ki ima obliko ogromne spirale. Premet te ogromne svetovne spirale Rimske ce. ste se ceni na več deset tisoč svetlobnih let. fSvetloba potrebuje od našega solnca 8 minut, od nam najbližje ivezde-stal-niče pa nad 4 leta-.) Naše nebo nam nudi razven zvezd še obilo drugih čudovitih tvorb: svetovne megle. Se pred leti ?o prav malo vedeli o svetovnih meglah; šele zadnja leta med svetovno vojno sc na amerikanskih zvezdamah odkrili mar sikaj novega o kozmičnih meglah.
Predvsem je v Rimski cesti n s števila najraznolikejših megeL Radi medle svetlobe je možno opazovati megle le z daljnogledi, edina megla Orijona, v bližini Jakopovih palic, je vidna tudi prostemu očesu radi svoje ogromne razsežnosti. Oblike imajo podobo oble, zato jih zovejo planetarne megle, druge zopet so obročaste, zopet druge imajo obliko spirale. Nekatere megle so razpršene brez vsake prave oblike, a na, nebu so tudi megle, ki nimajo svoje svetlobe.
Potom spektralne analize in fotografije se je dognalo, da so kozmične megle po večini plinaste tvorbe, v katerih žare plini vodika in helija. Le tako zva^ ne spiralne megle so sestavi iz san(}h zvezd, ki jih pa zaradi svoje ogromne oddaljenosti ne more niti najboljSi daljnogled razkrojiti v posamezne zvezde. Da pa žare v spiralnih meglah sama solnca, dokazuje spektralna analiza, ker dajejo spiralne megle spektrom, podoben našemu solncu. Sodijo, da spiralne megle niso več sestavni del naše Rimske ceste, ampak so izven Rimske ceste kot temu podoben sestav. Naši Rimski cesti podoben svetovni sestav je spira! na megla v Andromedi ki nam je najbližja, in cenijo njeno oddaljenost na 600.000 svetlobnih let. To se pravi, da nam sveti spiralna megla v Andromedi danes v isti svetlobi, ki je izšla iz nje že pred 600.000 letil
Plinaste megle v našem višjem sesta-vu Rimske ceste imajo ogromno razsežnost in oddarenost. Razdalja našega solnca od zemlje je 150 milijonov kilometrov; to razdaljo zovemo tudi astro-nomičeo enoto. Premer poti najoddalje-nejšega planeta Neptuna meri 60 astronomskih enot. Znano pa je sedaj o nekaterih planetarnih meglah, da meri njih razsežnost iiad 10.000 astronomskih enot.
V tako ogromnem prostoru so žareči pini, ki -se bodo polagoma, v milijonih letih, zgostili v žareča solnca. Tndi oddaljenost teh kozmičnih megel je velika; najbližje so znane, ki imajo oddaljenost do 150 svetlobnih let, a drugim so razdaljo določili 'do 1000 svetlobnih let. Znamenita obročasta. megla v ozvezdju Lire je od nas oddaljena 500 svetlobnih iet (paralak-a: 0".054).
Vsa megla se suče tekom 132.500 let. Žareči plini v Lirini megli pa bi odtehtali komaj 14 naših solne.
Vzemimo samo planetarne megle, ka^ terih velikost je po navadi od 30- do j lOOkrat večja kot ves naš solnčni sestav .'s svojimi planeti vred, tedaj uvidimo na | kako ogromnem prostoru so žareči vo-1 dikovi ali helijevi plini, ustvarjajoči i nova solnia. Iu kakor se naše solnce t.
S potovan|a
Kje se prav za prav začenja orieat, To- ali onstran Bospora ali Črnega morja? Neki nemški ali avstrijski minister je rekel, da se začenja orient takoj za Dunajem. Jaz bi pa rekel, da se začenja že v Karlovcu.
Dolenjski brzovlak, ki vozi ob 11. zvečer iz Ljubljane, je prav prijazen vlak — posebno ker je sedanji vozni red za Dolenjce zelo neroden. Dolenjski brzovlak nj velik in navadno tudi ne posebno poln. Zato potnik lahko udobno sedi in posluša enakomerno pesem železne ceste, ako nima kakih drugih važnejših skrbi in resnejšili misli.
V naSem vozu so se vozili hrvatski dijaki, ki so se vračali s Triglava. Bili so dobre volje, vkljub temu, da so bili ntrujeni, saj so v par dneh prehodili pot iz Vrat čez Prag na Triglav in ob sedmerih triglavskih jezerih na Bohinj. Prav lepo je, da mladina iz Zagrete prihaja na naše gore.
Meni nasproti je sedel Wranglovee. Skušal je s kom navezati razgovor v svoji srbsko-rusko-slovanski mešanici. V Rusiji je navada, da se ves vagon seznani, da so potem potniki kakor ena družina. Vsaj v starih časih je bilo sako.
Vozil se je v Beograd. Na obmejni postaii ie namreč np.keora raskeea vo-
jaka, Id je tam opravljal službo, povozil vlak. Nesrečnežev brat je dijak v Beogradu, in treba mu je sporočiti ža Iostno novico. Moj sopotnik je sin ru-, skega generala, ki še živi v Rusiji, Na čuden način se je rešil, da ga boljševiki niso ustrelili. Pošto dobiva preko Italije.
Maj Wranglovec je prav živahen in inteligenten dečko: v svetovni vojni je ! bil ranjen, po revoluciji je stopil v De-(Uikinovo armado — tam so ga ujeli i Poljaki, iz Poljske je ušel na Češko, iz ' Češke je prišel v Jugoslavijo in odtod je šel preko Carigrada nazaj v Rusijo, kjer je stopil v Wranglovo armado. Po krimski katastrofi je prišel zopet v Carigrad, kjer je bil takrat strašen naval beguncev, potem ga je vzela s sebjj neka francoska ladja, prišel je v Francijo in iz Francije zopet nazaj y Jugoslavijo, kjer je zdaj pri obmejni straži.
Torej zanimiv sopotnik Razumeva se zelo dobro. Pravi, da morebiti niti ni res, da so carja in vso njegovo družino ubili. Jaz menim, da je to gola resnica in da bo treba Rusijo vzpostaviti na zdravih demokratskih temeljih. Nato se razvija najin pogovor v popolnem soglasju. Vidi se mu, da je zelo srečen, da se more porazgovarjati o usodi svoje domovine.
Pravi, da je doslej med Slovan ti vedno slišal Ie mneni« <*a bodo šele
boljševiki v Rusiji pravi red naredili. To ga je bolelo, zato je tem bolj vesel, da sliši tudi drugo mnenje.
Jaz se čudim, da ni slišal tega že prej, saj smo v Sloveniji po večini tega mnenja, da sedanji n>ki red ni naj-ix)ljši. Moj sopotnik dobro pozna rusko literaturo in pravi, da je to najhuje, da nimajo tam ob meji daleč od sveta in j domovine svojih ruskih knjig. Rekel ! sem mu, da sem srečal svoj čas na meji i Wranglovca, ki je nesel s pošte več no-jvih ruskih knjig, ki jih je dobila nje-igova četa iz Beograda kot dar danske-}ga kralja, ki je nekak pokrovitelj njih j polka. Veselilo ga je, da iz Beograda ' prinese ruskih knjig s 6eboj.
Videl sem, da so med Wranglovci tudi zelo pošteni ljudje.
Tako smo se vozili skozi noč, in naš vlak je med tem že prevozil Gorjan ;e in drdral skozi Belo Krajino. Počasi nas je objel spanec in tako smo se bližali Karlovcu.
Od Metlike do Karlovca je samo ena postaja. Ura je nekako pet zjutraj. Zunaj je že beli dan. Vlak oddrdra naprej v Zagreb, mi pa, ld gremo k morju, bomo utegnili do osmih zjutraj premišljati, kako bo prijetno, ko bo dograjena nova železnica skozi Kočevje, Ta-lcrat dospemo v nelcaj urah iz Ljubljano v Bakar. oz. na Reko. Seveda bo to
šele čez nekaj let. Dan« pa moramo delati ovinek čez Karlovec.
Kaj naj storimo? Sedeti v čakalnici in dremati? Bolje bo iti ven na sveži zrak. Pojdimo pogledat Karlovec, dolgo sra že nismo videli.
Karlovec je našel svojega zgodovinarja, kakršnega ima malokatero mesto. To je LopaŠič. Karlovec pa ima tudi zgodovino, ki je lepa in zanimiva. Zato je imel zgodovinar mnogo gradiva. Lopašič je bil mož te vrste kakor j naš Vrhovec. Takih zgodovinarjev se-!daj manjka. S kakim užitkom se n. pr. ;čita Lopašioeva knjiga »Oko Kupe i i Korane*. Tu popisuje v lahni besedi , zgodovinske kraje in dogodke ob Koi-pi in Korani, gradove, razvaline, cerkvice ... Saj so vsi ti kraji okoli Karlovca bili središče vojne granice in prejšnja stoletja so videla tu navale in pohode vojsk. Karlovec je bil nekak steber, ki je imel držati ograjo proti turškim vpadom. Ker nam je znana njegova zgodovina, nas bo zanimalo tem bolj tudi mesto.
Gremo torej po cesti mimo hiš, ki še spe v jutranjem spanju, in pridemo do mosta. Takoj opazimo da je Karlovec ohrani še vse svoje stare utrdbe, ki so danes seveda brez pomena, a ne brez zaDinivosti, ker nam dobro predstavljajo vojno v starih dobrih časih. Tudi siear i* mesto ohranilo stare stavbe.
cerkve in druga poslopja, tako da_ vidimo njegovo zgodovino pred seboj.
Seljakinje iz okolice v lepih belih oblekah in moški v domaČi nosi prina-šajo mleko in zelenjavo na trg. Iz neke kavarne se privalita dva precej vinjena gosta, en častnik in en civilist, ki_ v objemu lovita ravnotežje, da bi prišla srečno domov. Tu in tam vidimo na krčmah napi.«, da se tam toči »neogra-ničeno* rakija L dr.
Nehote obstoji m o pred fotografsko izložbo, kjer vidimo na slikah mlad? zakonske pare v narodnih nošah. Prav zanimivo. Starinski napisi nad gostilnami, ko se je še pisalo n. pr. «Go-stiona k vinskoj trti*, nas spravijo nehote v smeh. Tako prehodimo vse štir: strani starega Karlovca, okoli kateregs se razvija nova industrija z novim stavbami. Vračamo se prav zadovoljni nazaj proti kolodvoru skozi drevored kjer leže potniki, ki čakajo na vlak, f. tleh in po klopeh.
Edino, kar se nam zdi napačno, je to, da Karlovčani malo premalo skrb? za red in snago po drevoredu _in_ po onih zgodovinskih utrdbah, ki bi sicer služIle v okras mestu. Tujec bi si pri tem mislil svoje in ne bi govoril o bal-kanstvu in orientu.
Tako smo srečno prečakali poldrugo uro. Okoli kolodvora leže po tleh delavci ki so prišli iz notraniih.. braiev
»»"BjSnf pHBStl pr^auEi Skupni V' prostoru, istotako se tudi gibljejo svetovne megle ▼ svetovju. Dosedanja opazovan aj» so dognala, da »e premikajo žareče plinaste svetovne megle s hitrostjo od 4—276 km v sekundi, boditi proti ali bd našega eolncnega sestava proč.
Zlasti pri planetarnih meglah se pa »paia, da se v sredini zgolčujejo v podobi medle zvezdice. To jedro, bodoče solnce, žari v silni temperaturi. Spek-troskopič.na opazovanja jeder v planetarnih meglah so dognala, da mora on-di vladati temperatura do 50.000 stopinj.
Posebnost med svetovnimi meglami pa so tako zvane meglene zvezde. Teh meglenih zvezd ali svetovnih megel v neizmerni oddaljenosti je veliko Število na nebu. Tudi najboljši daljnogled ne more razločiti take zfvezde, ali je to žareče solnce ali pa žareča plinasta megla, ker se vidi le kot bolj ali manj svetla točka. šele spektroskop je odkril, da se more dognati, ali je to razsežna megla ali pa manjše telo: solnce.
Poglejmo naš solnčni sestav, v katerem čo nam najbližja telesa: planeti! te tu imamo ogromne razdalje. Medsebojne razdalje raznih solne-zvezd so gotovo velike, tem večje so medsebojne razdalje zvezdnih gruč in svetovnih tnegeL Vkljub tem ogromnim razdaljam opažamo, da vladajo na vseh sestavih tu telesih povsod isti naravni zakoni in harmonija. Iste naravne zakone opaža^ mo na najoddaljenejših spiralnih meglah, kakor jih opažamo na naši malenkostni zemlji. Plini istih lastnosti kot na zemlji žaJe v .silnih daljavah na drugih folneih, meglah in 6estavih. Se pred malo leti je bilo človeštvu marsikaj neznanega o svetovih nad nami, kar nam eedaj vsak dan odkriva astronomija.
š>	Iv. Tomee.
Problemi tehnike
Ogromno poslopje iz betona in jekla, desettisoč kolesc, ki se neprestano sučejo, in lesena miza, za katero sedi stari, blagodušni, vedno veseli Toma Alva Edison — tako začenja 6vojo prvo impresijo nek angleški novinar, ki je pred kratkim obiskal velikega svetovno znanega izumitelja.
Ko mi je prijazno segel v roko in mi ponudil sedež v starem naslanjaču — pripoveduje angleški novinar — sredi tisočev kolesc, ki 60 se vrtela okoln naju v ogromni dvorani, sem začel ra ves glas govoriti na uho slavnemu Edisonu, ker je precej gluh že izza otroških let, ko je se prodajal časopise po ulici. Ko govorim o Edisonu kot človeku, naj omenim, da je eden najskromnejših ljudi pod božjim solncem, mož, ki se z ogromnimi uspehi ne ponaša, dasi jih je dosegel s svojim znanstvenim delovanjem kot največja kapaciteta v tehniški stroki. Na moja vprašanja, mi je začel odgovarjati počasi, poudarjajoč vsako besedo, četudi včasih z lahnim nasmehom.
»Navada mi je, — je izjavil slavni izumitelj — «da istočasno in sporedno delujem na mnogoštevilnih raziskavaajih. Poteklo je že trideset let, odkar prouča-vam razne probleme. Nisem še prišel do končnega rezultata. Moje delo zahteva univerzalno znanje človečanstva. Ne ba-vim se samo z eno stroko, da ne zanemarim ostalih. Vi veste, kaj široka publika misli o izumitelju. Misli, da sedi v svojem naslanjaču s prstom na čelu in da globoko zamišljen čaka na trenutek inspiracije. Res je, da so nekateri izumi stvar slučaja, večinoma pa so plod dolgotrajnega sistematičnega dela, kateremu je izumitelj žrtvoval vse svoje življenje.:-
Želel sem zvedeti Edisonovo mnenje o bodočih uspehih znanosti, zlasti o problemu umetnega proizvajanja vseh snovi, ki .so potrebne za hrano človeškemu telesu, ker se že uvideva, da bo v bližnji prihodnjosti človek opustil razne <bifsteke» ter užival le pilule, v katerih bo koncentrirana vsa človeška hrana.
«Početkom leta 1915.» — mi je odgovoril Edison — «ko je svetovna vojna onemogočila wvoz benzola v ameriške Zedinjeae države, sem smatral za potrebno, da rešim problem proizvajanja
koncentrirane fštoresfc« Biane. Ko ee« uspešno dovršil raziskavaaje in pronča/-vanje, sem organiziral tovarno xa ben-zol, ki je petinštirideset dni po izvrSenih pripravah začela delovati Prej je bilo treba vaaj devet mesecev, da se uredi taka tovarna. Meseca marca istega leta sem dosegel, da sem mogel izročiti prometu dnevno količino sedem tisoč litrov benzola. In če bi po kakem čudežu nehala rasti pšenica na našem planetu, sem prepričan, da bi mogel po kratkem pripravljanju zagotoviti prehrano vsega sveta.*
V znanstvenem svetu se je v Ameriki razpravljalo o izumu profesorja Ruter-fortha o «moči atoinov». Pri te; priliki so gotove kapacitete prorokovale, da se bo ta energija mogla uporabiti v toliki meri, da bo ta izum popolnoma iz-premenil človeško življenje, ker ljudem ne bo več treba delati.
<Kaj je na stvari?> sem vprašal Edisona.
»Ta moč se bo mogla eksploatirati v korist človečanstva. Brez ozira na to cmoS atomov* nam bo samo gibanje zemlje okoli svoje osi in njeno gibanje okoli solnca moglo dati luč, gonilno silo za stroje in toploto, ki je človeku potrebna, a morebiti še več. Ne samo to, tudi neizmerno moč plime in oseke morja bo človek mogel uporabiti v svojo korist. Nekateri vulkani v Apeninah da^ jejo že danes za gotova podjetja energijo več milijonov konjskih siL Eksploa-tirati se morejo tudi solnčni žarki. Vse to so neizčrpni viri moči. Te probleme bo rešil — je dodal z nasmehom — Edison in vsa ekonomskosocijalna vprašanja med kapitalom in delavcem. A ne ra,zumite me napačno! Človečanstvo ima neko prirojeno posebnost: Vajeno je, da dela. Tudi potem ne bo stalo s prekri-žanimi rokami, marveč bo uporabilo vso svojo energijo za razvijanje svojega razuma, na svoj intelekt-.*
Edini človek, ki bi mogel preprečiti bodoče vojne, to je Edison. «Pride ča:-» — je v nadaljnjem razgovoru izjavil Edison — -tko bo znanost izumila stroj, tako strahovit po svoji moči, tako usoden po svojem dejstvu, da bo sam člo-vek-napadalec iznenarlen od njega moči in ne bo imel več poguma, napovedati vojne. Zato je treba nadaljevati proučevanje teh strojev. Oni bodo onemogočili vojno, ker bi v tej kataklizmi propalo človečanstvo. Vojna je že sedaj postala dejstvo kemije. Herojizma ni več. V bodočih vojnah bodo dušljivi plini in avi-joni glavno orožje. Kar se tiče daleko-strelnih topov z granatami, ki razširjajo dušljive pline, bomo imeli kmalu stroje, katere bo upravljala elektriciteta, ki bodo metali projektile ne samo na daljavo več stotin kilometrov, nego tudi preko oceana, tako da niti Evropa ne bo več mrna pred Ameriko in obratno. Iz Londona bomo lahko uničili Newyork, iz Newyorka London. Sila., zaprta v tubi specijalne vrste, bo imela gigantski učinek.
Četudi sem v času svetovne vojne izumil več sredstev, da se olajša obramba pred podmorniki, kakor tudi sredstva, ki omogočijo, da se najde podmornike, vendar se bo ta vrsta napadalnih ladij brezdvomno še izpopolnila tako, da vojnemu brodovju na površini vode ne bo več obstanka. Izpopolnjujoč podmornike, delujemo uspešno za to, da se odpravi dosedanje vojno brodovje, za katero so se prinašale silne materijalne žrtve, in da se končno rešimo teh neznosnih žrtev.
Niti jaz, niti kak drug znanstvenik moje stroke, ne more trditi, da je že izumljena zanesljiva obramba pred aero-plani. Izpopolnili se bodo do stopnje, da jih bo dvajsetorica zadostovala, da uničijo s pomočjo plinov ves London ali i Newyork.»
»V Evropi sem slišal, da se je izumil način, s katerim je mogoče zadušiti s plinom vse londonsko prebivalstvo v dvanajstih urah. Ali je to mogoče? Je-li to resnica?* je vprašal angleški novinar.
<Ne, to se lahko izvrši tndi v treh urah,* je mirno odgovoril Edison. <Tako je napredovala moderna znanost. Ono, kar je človečanstvo zgradilo s svojim delom v stoletjih, vse to se lahko uniči v eni noči. Kakor vidite, so rezultati grozni, a tudi koristnost znanosti je
nase države v fesih in kučmah in čakajo tako na vlak, kajti v čakalnici HI. razreda je vso prašno in zidarji tam ravnokar popravljajo in belijo.
Pojdimo torej v restavracijo II. razreda na kavo! Nekaj gostov- sedi in j dremlje okoli miz. Prodori so lepi — j unpak muh, da j* groza. Ko bi se zagrnila okna, bi bilo takoj bolje. Sedimo k mizi in čakamo. Za blagajno spi blagajničarka in ne daleč od nje je mlad natakar zavil glavo med prtiei iu spi za mizo.
Vstopita Se dva gosta. Blagajnicarka ee prebudi in si mane oči. Muhe brenče okoli nje. «Zvonko.» zakliče natakarju, ki spi za mizo in je Se bolj zavil glavo med prte, da bi imel mir pred nami in pred muhami.
« Zvonko!»
Zvonko spi.
«Zvonko!»
Zvonko pomoli glavo šo globlje med kopico servet
Blagajničarka zgrabi serveto na polici in jo vrže v spečega Zvonka. Ker to ne pomaga, bombardira blagajničar-ka Zvonka šs naprej s servetami. Zvonko vidi, da ni rešitve in vstane. Kmalu nato smo dobili dobro belo kavo — le muh smo se s silo ubranili. Zvonko pa'je šel na.Mii za mizo r.nat. Tako smo
počasi dočakali vlaka, ki nas je odpeljal naprej.
Ko je zadnjic k nam prišla gospodična Palrner in je poskrbela za mladino milo in krtačice, so bili nekateri ljudje razžaljeni, češ da nismo v Afriki in da. smo se tudi doslej umivali. Ako pa človek potuje, mora priznati, da bi bilo treba smisel za čistost in snago pri nas še precej gojiti.
Jutranji potniki, ki so vstopali v vlak. so bili neumiti in bilo je mučno sedeti poleg njih. Pljuvali so po tleh vkljub temu. da so v vozovih napisi, ki opozarjajo potnike na snago zaradi zdravja. So pač stare razvade, ki jih moramo počasi odpraviti. To bo v korist ljudstvu in narodu v čast. Kadar obiskujemo drug drugega, opažamo do bre in slabe stvari. Prav je, da si vse povemo od srca, kajti tudi tujci nas bodo sodili bolj po takih zunanjostih nego po duševni kulturi. To je, rekli bi, civilizacija.
Uveljavljanje kulture v javnem življenju — drevoredi, restavracije, vagoni, vse govori o nas samih; zato sku-šajmo povsod pokazati svoj zmisel za napredek.	J. L.
oSvidna: v prihodnjo«! onemogoS vojne. Doseie torej to, česar dobra volja pametnih ljudi ni mogla doseči.*
Zračne skrbi
Najtežji problem Anglijo po vojni tvori njena državna obramba. Strafie-gičnim krogom v Angliji prizadeva obilo skrbi vojna nepripravljenost in nacionalna insolvenca. Vzrok dejstvu, da narodna varnost Anglije, ki je zadnja tri leta izdala stotine milijonov za državno obrambo (zračno, teritorijalno in morsko) tiči v nespretnosti in nerazumevanju državnih organov, ki poleg vojne- mornarnice ne posvečajo dovolj pažnjo zrakoplovstvu. Zračno brodovje je od svetovne vojno dalje postalo tako važno, da je eden najodloč-nejših faktorjev vsake vojske. V Angliji si hočejo ustvariti zračno brodovje, ki bi lahko kljubovalo vsakemu sovražniku. Zadnja tri leta je izdala Anglija za avijaiične svrhe 60 milijonov funtov, a ima navzlic temu komaj 31 letalskih eskader, medtem ko bo Francija koncem prihodnjega leta razpolagala z 220 »eskadrilamb, h katerim se mora prišteti Š3 par sto aeroplanov civilne aviatike, ki se v Franciji sistematično razvija. Velika angleška zrakoplovna industrija, ki je bila pred vojno v najlepšem razmahu, torej po vojni popušča in to zaradi kratkovidnosti politikov, ki se v proračunu radi otresajo prevelikih izdatkov za aviatiko. Zato menijo angleški vojaški krogi, da je skrajni čas, da se država in predvsem parlament informirata o projektu norve močne angleške aviatike.
Pozor, trgovci!
Galanterijske luksusne kontes - čevlje, kakor lakove, irhaste (antilopa), ebčvre, glazd. svila itd. kupujte samo z varstveno znamko „81on", ker so najboljši in najlepši. JAKOB 8CHWARZ, tvornloa galanterijskih lakansnlh čevljev, atsak.	2646
Prima kranjski firnež in najboljše domače laneno olje
nudi po najnižjih cenah
Zadruga za izdelovanje domaČega lanenega olja in firneža
r. z. z o. z.	3566
rodah. ■ ,
r- z. z o. z.
* Seničlol pri Med-!
KSacSncSneS^u^iutJul n { O-l " t " r»T
41
L0K0M0BILE,
najmodernejše konstrukcije v vseh velikostih.
Garniture parnih mlalilnic. Tračnice za poljske železnice s 600 mm
širine, kompletne z vozički za prevračanje.
Tračnice za stavbne svrhe in industrijske tire.
Cevi za piin in vrenje vseh dimenzij, črne in pocinkovane.
Popolno parno žago, polnojarmenik. Remscheider orodje.	««
Žične cveke od 10-20 do 46-120. Slavbinsko in konstrukcijsko železo,
črno in pocinkovano. Pločevino vseh dimenzij dobavlja takoj s skladišča Maribor.
Jugoslovansko importno in eksportno
nnrlifitia inž- RUD0LF PEČLIN, Maribor
pUuJulju Trubarjeva ul. 4. Telefon interurban 82.
Gričar & Mejač
Ljubljana,
poleg glavne pošte.
Zaloga oblek za gospode, dame = in dečke. =
Sladkogorska
tvornica
lesovine, Ijepenke i papira
(prije D. J. Feuerl6scher)
d. z o. z-
Sladkagora
izradjuje godišnje oko 450 vagona smedje patent-Ijepenke, filament- i finoga omotnoga papira.
Centralna prodaja
Tvornica za IJepenku Sladkagora — Ceršak Maribor, Slovenska ul. 1.
Naslov za pisma:
Centralna prodaja Ijepenke Maribor, Slovenska ul. 1.
Telefon Interurban 156. Brzojavi: ..Papirus".
2881
Ceršačka tvornica
lesnih snovi i Ijepenke
(prije Viljem FUrth)
d. z o. z.
Ceršak
izradjuje godišnje oko 200 vagona smedje Ijepenke.
h '•••?;•• v,;*"-	'v i
Potpuno nova i najmodernije uredjena proizvodi sve vrste omotnoga papira.
Baslov za pismi: Sladkogorska tvornica papira, Msrllsor. Brzojavi: .Papirus', Maribor
3677

Sah
Holandska igra
,Igrana, med dr. Vidmarjem ia dr. Tar-
ukowerjem v IIL kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Londonu.)
V tretji rundi dne 2. avgusta je imel
dr. Vidmar za nasprotnika .silnega dunajskega mojstra dr. Tartakowerja. «Tartakower ist ein rn allen Satteln ge-rechter KSmpe von scharfem Tvpus; im Angriff kiihn, in der Verteidigung iSh. und schlau. Das sind Eigenschaiten, die ihm šteta Erfolg gew2hrleisten...» pravi o njem »Deutsche Schachzeitung». V letih 1920 in 1921 ga najdemo med zm govalci na turnirji v GOteborgen, Berlinu, Budimpešti in Haagu. V velikem mednarodnem turnirju v Peštaneh aprila 1922 je kot edini porazil ruska matar dorja Bogoljubova in Aljošina. Potek partije je sledeči:
(Beli: dr. Vidmar — črni: dr. Tartaiovrer)
1.)	d2 — d4
2.)	c 2—c 4
3.)	e2 —eS
4.)	Sbl —c3
5.)	Lcl—d20
6.)	Sgl—f3
7.)	L f 1 — d 3 (*) č.) D d 1 — c 2 (*)
9.) a 2 — a 3
10.)	Ld2— c3:
11.)	0 — 0 — 0
12.)	d 4 — e 5:
13.)	Sf3 — 14.1 f 2 — f 4! O
15.)	Ld3 —e2
16.)	h 2 — h 3
17.)	g 2-g 4! C) ia) g4 — g5 39.) h 3 — h 4
20.)	h4 —h5
21.)	Le2 — h5:
22.)	T h 1 — h 5:
23.)	T d 1 — d 5! f)
24.)	D c 2 — d l! ("I
25.)	T h 5 —h 6!
26.)	T h 6 — g6:
27.)	Td5—d6
28.)	D d 1 —d 5
29.)	L c 3 — e 5
e 7 — e 6 (O f 7—f 5 Sg8 — f6 Lf 8 — b4 0—0 D d 8 — e 7 (*>
d7 —d6 g 7 — g6 L b 4 — c 3: Sb8 — d7 e6—e5 Sd7-e5:(*) d6—e5: e5 — e4 Lc8—e6
a 7 — a 5(0 Ta8 —a6 S f 6—d 7 Le6 — f7
g 6 — h 5: L f 7 — h 5: (8) Tf 8— f 7 ao—a i c7 — c5 Ta6 — g6 h 7 — g 6: Sd 7 — f8 De7—c7 D e 7 — a 5 (")
30.)	Kcl — b 1!(") Da5 —el +
31.)	Kbl—a2 Del —e3:
32.)	Td6-f6
33.)	Kar —al
34.)	T f 6 — ©6:
35.	Te6 — «8
36.)	D d 5 — d 7 («)
De3 —b8 + Sf8 — e6 Kb8 — h7 Tf 7 — g7 črni se vda.
f2_fs— najmočnejše m zeJo navaino
orožje proti holandski obrambi. Seveda krene beli po 1. ..., ®7 —e6 lahko a
e 2 — e4 v francosko igro.
2.)	V holandski igri ne sme beli pripustiti, da mu napravi črni dvojnega kmeta na e3 in c4.
3.)	Črni adoptira Teichmatmov sistem, otetojei v tem, da »e izsili kmetu e6 korak na e5.
4.)	Beli pripusti e6 — e 5, izsili pa zato oslabitev črnega kraljevskega krila, nakar postane dijagonala c3 — h 8 odločilnega pomena.
5.)	Morda je tu takoj d 6 — e5: boljše. Beli bi bil odgovoril c3 —c4.
6.)	Izgleda zelo riikantno, toda odpre dijagonalo c3 — h 8 in pomenja začetek silnega napada.
7.)	Črni se že sedaj prav dobro zaveda slabosti kraljevskega krila, zlasti točke g 6, in da bo moral to točko kriti z dam»kim stolpom, kateremu torej odpre pot. Vsekako je težko najti za ornega boljšo obrambo.
8.)	Ka 17. ... £5 —g4: 18. b3 — g4:, sledilo bi seveda 19. Dc2 — e 4:1 (S g 4 —12 20. D e 4 — e 51).
9.)	Na 21. ... Lf7 — c4: odloči 22. L«3 — f6: takoj (22. ... De7 — e6 28. T d 1 — d 7:).
10.)	Najtežja poteza v partiji. Težko je moralo biti belemu opustiti nadaljevanje direktnega napada na kraljevo krilo in odločiti se za udarec na centrum. Hotel pa je izsiliti c7 —c5 in dobiti v roko važno točko d 6. In res odloči ta izborao premišljeni manever usodo partije prav v kratkem.
11.)	Grozi Ddl — d4 in prisili črnega, da prepreči to namero a potezo c 7 — c 5.
12.)	Zadnji poizkus. Črni je popolnoma zvezan in onemogel. Morda se da še kaj napraviti s kakimi šahi, katerih se pa beli po vsej pravici ne vstraši.
18.) Če prepreči beli preteči Sah na el s 30. Kel — d 1, sledilo bi Da5 — a8. Nato bi bila poteza 31. Td6 —d8 (z namenom žrtvovati stolpa na f8) na: pačna zaradi SL ... D a 8 — d 8: 82. D d 5 — d 8:, Tf7 —d+ in črni dobi kraljico nazaj.
14) Končno Se nekaj za galerijo. — Vseskozi mojstrsko izvedena partija!
Dunajski mednarodni semenj
od IO, do 18. septembra 1922,
Najugodnejša prilika za trgovce v Jugoslaviji.
Zadnje novosti v tehniki, kakor tudi v oblačilni, luksusni, galanterijski, papirni industriji ter novosti v igračah.
Veieseraenj za pisarniške potrebščine.
Moi oddelek z npodernejšiiDi načrti za Industrijo lo staaouanskc sianbe.
Vsa pojasnila daje
Wiener Messe A.-G., Wisn Vil., Messepaiast,
kakor tudi častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijsko zastopstvo: Turjaški trg št. 4.
Trgovina s klobufci
Fr. Šmalc
LJUBLJANA, Marijin trg št. 1.
Na debelo! Na drobno!
; Kupuje stalno kože divjačine, i____— - .
ST-tasL cl JL mta
po najnižjih cenah:
i otrobe, mofto za hrmD, fižol, tena in druge deželne pridela
j L] ude v it Sire, Kranj.
Kaprodaj je
HOTEL „ST0L"
na Blejski Dobravi *
J poleg kolodvora, par minut od znamenifrArs Vin garja in poleg velike tovarne. Ve/ika prihodujost. Krasua lega. — Poiz e s» pri | lastnika na Bellevce, juJubljaMa.
■■JUG"
trgovina z lesom na debelo in na drobno, družba z o. z.
U\M, Itata cesta 71
Izvaža vsakovrsten les po najzmernejšlh cenah
„ JUG"
Chantiers — Soci6t6 anonyme toutes sortes de bois en gros & en dštall »35?
HM. fMssifasa cesta 71
Exportation, prix modšres
JUG"
Commercio ai l&gnami al'ingrosso ed ai dettaglio, societš c g. f.
HllliNli. Rleksandrova cesta 71
Esportazions d* cgnl qusiita tii isgnami a prszzi moisstissimi
M i! i! II
B
Prlpomnje:
1.) Črni hoče igrati holand&ko partijo (1. d 2 — d 4, f 7 — t S), ne da bi pripustil napada 2. e2 —e4!, ki je no v zvezi 8 kasnejšim
Na najlepšem prostoru v sredini mesta sva lani otvorila z vsem komfortom na novo opremljeno moderno kasarno. V kratkem času obstanka je kavarna zbirališče najboljšega občinstva.
Danas, 12. a¥jpisia 1922., S¥a ©tvorila ¥ istem poslopju tudi popolnoma na novo urejeno moderno restavracijo s krasnim ¥rtom, ki bo glede opreme in uredbe prvovrstna, kakršne doslej Ljubljana še nima. Postrežba bo točna, jedila okusna, pijača izborna, cene solidne. — Kot ravnatelj iste fungira obče znani in priljubljeni gospod Rudolf Jazbec.
Cenj. občinstvu se priporočava za mnogobrojni obisk
mm *
i
EL s®? i
mi i
2661
Fran j o in Hoza Krapei.
aBSBnann
KotlarsKa radlona
Kotlarska radiona
Ppepovuča se si. opcinstvu na dobi»oj i soliduoj izradbi svili bakrenih kotlova i instalaciji svili tvoi>ničkih nredjaja kao: tvornica žeste, likera i s ve u t« strnlcu za^|ecajuče vadnje. Na zaUhi imadem najmodernijih bpzo i lagano pekucih Ssot-umjepene oijene:	lova za rafciji*.	^Jz umjerene eijene!
«61»
f Import
Eksport
svih zemaljskih i šumskih produkata
suhih gob (gljiva),
fižola (pasulja) itd.
arol Preis
lipovog cvata i svakog drugog Ijeko-vito g biija i korenja.
Import
Eksport
2588
UJ
Vsakovrstne obleke
Hsmična čisti ,n iisrua y sssb niansoli,
tovarnah Jos. Eeioh Ltnbljana.
Sprejomaiišče: Šelemburgova ulica št 4 Podružnica: Maribor, Zagreb. Kočevje, Novo mesto.	2691
Maribor
Gosposka ulica 20
veletrgovina pohištva in

Prvo slotieneuko počuzečs drasne, košarscke i sirske -rešetarske roba ~ lij ubljana
a
12a «2. si s -t i? i j a. :
Bačvarska rosa, kefarska roba, tokarska rsba, košaračka roba. konjska dlaka (žima), rezbarska rolia, siamna roba, stolarska roba, pipe za lagve, čačka-ice, žišcs. kuhače, morska trava, šareni cakeri, kupesske korpe, fcorpe za putovanje, siateri (stojala) za cviječe, torbice za trg itd.
Sita iz žice i sita iz kon;ske struna. 2580
s**
m
thbehbhaaiiiaiikb $ bsss imr-mm nas joes sa ®e ess asa
3 S 'STB: 33ST3 SS®	**** CTB	'
Cunard Line
j Glavno zastupstvo za Jugoslavija: J ugoslavenska banka, (1. ti.
Otpfbnia pm iz Cbsrbsurga ili Hamburga
naibržim ladjama na svijetu za
S i pol dana.
Za sve daljne upute izvolite se obratiti »37 na našu poslovnicu :
Glavna zastupstvo za Slovenija LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 28. j
Naslov za br-ojave: CUNARD Ljubljaoa' ;
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški In trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industri ska pod etja in razpečava
la čekoslo^aškl in angleški koks za livarne in domačo nporabo, ki premog, črni premog iu jajčno brikete.
Naslov:
16
\z\
Prometni zssa • za premog, d. i. u jfutllanl. MiHlošiseva c. 15/11.
i
f ** i»» ,'i.H
& V4

E^ggBB^BESi ^^sresii, a^BaBaESBgaBHMHBBSBaaBaaaMHM

99
mednarodna, trgovska »špedicija in skladiščna d. d. v Mariboru Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Bakar, Split, Osijek, Subotica, Novi sad. Mednarodni °Pediciiski onoera.
tise s 3
VBPT-r,
Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico
od Bij. 4,000.000 - na Ej. 10,000,000'- nom,
z izdajo
J.5.000 nosila delnic k Sj. 400'- nom. v skupnem znesku Kj. 6,000.000'-
s pravico na divi&ando za leto 1922.
pod sledečimi pogoji:
1 Dosedanji delničarji imajo pravico op tirati na vsake dve stan delnici po eno novo delnico II. emisije po tečaju K 460 — plus 5 % obresti od nominaie K 400-— od 1. januarja 1922. do dne vplačila.
2, Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet 3! Novim delničarjem se nudijo delnice II. emisije po kurzu K 500 —, plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji s 5% obresti od nominaie K 400— od dne 1. januarja 1922. do dne vplačila.
4,	Potrdila o vplačilu se imajo skrbno hraniti.
5.	Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil
vplačila, izgubi opcijsko pravico.	.
6 V svrho zavarovanja II. emisije je osnovan posebfn sindikat. Kdor želi
pristopiti sindikatu, naj se obrne ua tajništvo Uprave sindikata pri centrali družbe v Maribora, v svrho pojasnil.
V Maribora, dne 30. julija 1922
7.	Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet
po končanem subskripciisbem roku.	.....
8.	Subskripcija novih delnic se vrši od dne 31. julija do 19. avgusta 1922.,
in sicer:	. . „ , „ . .
a)	pri Slavenski banki, d. d, v Zagrebu, in njenih podružnicah;
b)	pri Trgovski banki, d. d v Ljubljani, in njenih podružnicah;
c)	pri Jugoslov. Industrijski banki, Split; č) Bankhaus M. R. Aleksander. Wien;
d)	pri Praški kreditni banki, Beograd;
f) pri Orient, d d v Mariboru, in njenih podružnicah.	_
9.	Azijski kurzni d oh i ček se dodeli po pokritju izdanih stroškov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe.
10. Dodelitev delnie se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve.
Upravni svet.
8300
četrta priloga „Jutra« St. 190, čam 13. avgusta 1922.
Ljubljansko narodno gledališče v bodoči sezoni.
Kaj nam obeta drama?
Gledališču počitnice potekajo, zakaj okoli 15. septembra se začne nova ee-tona. Peta sezona po prevratu.
Pozanimali smo se, kaj nam obeta drama in kako je z ansamblom pod noro upravo. Veseli nas, da se nadeja naša drama novega napredka in da se loteva dela s svežo vnemo. V ponedeljek se je eešlo dramsko osebje prvič po počitnicah. Rav. drame g. P. Golia je opozoril, da je d™m* pravkar prestala opasno krizo. Slo je za to, da igrata poslej drama in opera v skupni hiši. Odločilo pa se je, da ostina drama vendarle 6ama v svojem domu. Na igralskem osebju je, da dokaže potrebno samostojnost drame. Dokaz tega pa bodo edinole polne hiše zadovoljnega občinstva. V to svrho bo treba zvišati številnost in kvaliteto predstav. Repertoar se mora umetniško znova' dvigniti ter pomnožiti z domačo in veselo literaturo. Uspeh je odvisen v največji meri od osebja. Ako bo vršilo Bvoj umetniški, svobodno izbrani poklic točno, vestno in resno, je vsakršen na-daljen disciplinski red čisto odveč. Glede večje in manjše zaposlenosti posameznikov pa je mercdajna le večja ali manjša sposobnost.
Da bo v bodoči sezoni lahko v polni meri ustreženo vsaki ambiciji^ poskrbi bogat in pester repertoar, zlasti pa dejstvo. da se je ansambl izdatno skrčil. Odšli so ga Avg. Danilova, gdč. Rova-nova in gdč. Sturaova ter gg. Daneš, Gabrščik, Ločnik, Strniša in Bitenc. Angažirana je na novo gdč. Zborilova in — kakor čnjemo — se na predlog g. ravnatelja Golie še angažuje g. Skrbinšek. Naraščaj se pomnoži z dvema, tremi novimi imeni. Ker bosta mogli ga šari-čeva in ga. Medved-Škerljeva nastopati šele od srede oktobra, oziroma šele od februarja dalje, bo gostovala ga Marija Vera prva dva in, če možno, poslednja dva meseca v sezoni. Marija Vera gostuje sedaj po Nemčiji in nastopi v Ljubljani menda najprej v Ibsenovi »Gospej z morja» ter v Hebbelovi »Ju-iiti
Izmed del, ki so določena za repertoar bodoče sezone, navajamo:
Slovenska: Cankar. Romantične duše.
—	A. Medved: Za pravdo in srce. — Dr. Iv. Pregelj: Azazel. — Rcmec: Učiteljica.
—	Kristan: Samosvoj. — Govekar: Grča. — Finžgar: Razvalina življenja. — čujemo, da tudi Golia in Zupančič pripravljata po eno svoje delo.
Slovanska: Begovid: Gospa \Valewska.
—	Nušič; Visoko morje. — Petrovič: Ploha. — Capek: R. U. R. — Tolstoj: Živi mrtvec. — Ostrovskij: Sneguročka.
—	Dostojevskij: Idijot (v dveh večerih):
—	Fredro: Maščevanje. — Przibyszew-ski: Za srečo. Tudi A. Čehov (»Črešnjev vrt») in Levnid Andrejev bosta zastopana. 4
Tuja: Shakespeare: Othello in Kar hočete. — Ibsen: Gospa z morja ter Hedda Gablerjeva ali Rosmersholm. — Mau-ghan: Jack Straw. — Shaw: Cezar in Kleopatra. — Rostand: Cyrano de Ber-gerac.
Kajpade se ponove tudi nekatera dela iz prejšnjih sezon. Upajmo, da ne preveč. Vsekakor bodo za božič dobrodošle Golieve »Petrckove sanje> in nekatere domače popularne igre. Veseloiger se namerava uprizoriti več kakor doslej. Repertoarni načrt je torej zelo bogat. Tako gledamo z zaupanjem v bodočnost. Vodstvo in člani hočejo storiti svojo dolžnost, treba le še, da najde njih trud dovolj odmeva v publiki
Naša opera v sezon! 1922—1923
Ali navzgor ali — ? Ne, niti misliti ni kaj takega! Sicer smo čitali opetovanc, da naša opera po prevratu še ni dosegla
stopnje, ki jo je zavzemala pred vojno. Kritiki so s tem pač mislili na glasovni materij al nekdanjih solistov In sollstic, na izvrstni orkester pod Talichom ln Reinerjem in na primeroma večjo produktivnost, zlasti v prinašanju resničnih opernih novosti. Gotovo je, da je današnja opera zunanje, kar se tiče lepote In pravilnosti dekoracij in opreme, kostimov in režije, kar se tiče številnosti solistov, zbora in orkestra, daleč pred vojnimi razmerami. Toda dandanes traja sezona skoraj tri mesece dalje ter se igra v dveh gledališčih malone vsak dan. Res ]e, da balet niti približno ni nudil toliko, kolikor je nudila včasih opereta, toda število opernih predstav pred vojno se niti izdaleka ne more primerjati s številom predstav opernega ansambla po prevratu, zlasti v poslednjih dveh sezonah. Vobče moramo priznati, da se naša opera vidno in vztrajno razvija, se dviga višje in višje ter da je splošni vtisk njenih predstav z umetniškega stališča tako visok, kakor ni bil pred vojno zaradi nedostatnih sredstev nikoli Včasih smo slišali silno skrajšane opere, dandanes jih poslušamo skoraj v celoti; včasih so se baletni prizori dosledno izpuščali, dandanes se izvajajo malone brez črt. V «Faustu» n. pr. je včasih izostal zato ves akt, ki ga izpopolnjuje danes le balet.
V osobju so se zgodile za bodočo sezono velike izpremembe. Novi gledališki upravnik je predvsem iz razlogov šted-Ijivcsti moral odpustiti celo vrsto solistov in drugih moči Tako so odšli gg. Romanovski, Trbuhovič ta Trbuhoviceva, Kalouskova, Kalinova, Šterkova, Lov-šetova, Polakova, Nikitinova in Po-han ter Dobiovoljski. Zmanjšala sta se izdatno baletni zbor in deloma zbor; orkester je nadomestil nekaj bivših članov z novimi.
Seveda se morajo te velike vrzeli vsaj deloma izpolniti z novimi močmi. Na mesto ge. Lovšetove pride nova koloratur-ka; angažirane so ga. Matačideva za sopranske, gdč. Sfiligojeva za altovske, gdč. Korenjak ta Hrovat za manje vloge. Namesto g. Bagrova je sprejet lirski bariton g. Cvejič, namesto g. Romanovske-ga g. Višnjewski. Sijajna pridobitev je basist domačin g. Julij Betetto in angažiran je za manjše basovske partije domačin g. Pugelj. Končno ie pridobljen nov kapelnik, g. Matačlč ter iščejo še enega opernega režiserja.
Kot operne novitete so na programu: Smetana: Tajnost. — Janaček: Jenufa. — Boito: Mefistofeles. — Rosslni: Brivec seviljski. — Risto Savin: Gosposvet ski zvon (premijera). — A. Foerster Gorenjski slavček. — R Wagner: Tann-hauser.
Vrhu tega se ponove najpriljubljenejše opere z dosedanjega repertoarja. Balet kot samostojna stroka se opusti, oziroma omeji na operne predstave. Tudi nova sezona se bo vršila pod geslom
Naprel in navzgor!
resno gojiti dramatiko, to najpopoolar-nejSo umetnost.
Gledališče danes ni več zabava za raz-pasene ljudi, ni več luksus ca bogatine, gledališke predstave so danes krvavo zaslužena, neobhodno potrebna zahteva najširše mase. Grki so v gledališču častili bogove: vsa vzvišenost njihove religije je dobila svoj pečat in najvišji bo-žanstveni znak šele v tragediji Preden je nastopil v žaloigri kor, so darovali
Ce n® morete takoj z igro, začnite t predavanji, z govorniškimi vajami in recitacijo! Saj ni lepšega na svetu kot je naš jezik, pa bodi že pesem, klasična novela, resen ali humorističen spis. Potem naj se začne gojiti mimika in alegorija. Idealna dolžnost, vsakega odra na deželi je, gojiti narodno nošo, pesem m godbo. Intelegentni učitelj in razumni visoko-šolec vam bo pri tem pomagal.
naraiCaJ. vu te mam«	greSalS
ške umetnosti pomenijo za naraščaj najuspešnejše orožje proti alkoholu in so najboljše jamstvo za zdravo izobrazba in zabavo.
Toda bojte se vprizarjatl stvari, M so pretežke in ki ce zanimajo! Več uspehal bo imel večer, če boste peli nekaj narodnih in umetnih pesmi in zaključili t lepo deklamacijo kakor pa če igrate ka*
je nastopil v zaloign kor, so oarovau ^	vsako zimo vsa Kralja
bogovom. Zdi se, da jua je bila žaloigra dmo_ rnreo^ božignico ^ ^ de. Človeškega življenja, odigraaa pred nji- Ma.jaza večer m o	__ ,.
Gledališki odri po deželi
Kulturnega dela na deželi si brez gledaliških predstav niti misliti ne moremo. Ker postaja Sokolstvo med narodom na deželi vedno bolj in bolj središče pro: svetnega delovanja, se bo vsako sokolsko društvo na deželi prej ah slej moralo zanimati za gledališke predstave in
llPC valil L>U Ml. IVMJ	-	_	-
Pritegnite k temu delu predvsem tntar ! ko papirnato dolgočasnost, rnieguiuj	■	■	I Kar je telesu telovadba, to je duhu in
srcu kultura Kdor jo bo širil med na-
mi, še mnogo bolj vzvišena kot običajna služba božja. Kjer je duhovnik prestal, tam je začel igralec, poet.
Klica Rimljanov: »Kruha in iger!» si tudi ne moremo razlagati drugače. Kulture prenasičeni človeški rod ja bil la<-čen samo dvojnega: kruha in iger. Gledališče je postalo najvažnejša življenska potreba. Rimljan, ki ee je potegoval za visoko politično službo, je vprizoril na svoje stroške predstavo, da z njo pridobi na svojo stran ljudske množice. In recimo, da je njegov nasprotnik pripeljal v Rim še toliko ladij, z žitom obloženih, je propadel pri volitvi, če je njegov tekmec vprizoril igro, v kateri so nastopili igralci tako sijajno oblečeni in so igrah tako lepo, kakor Rim Be ni doživel.
Iz tega primera vidimo, kako vlogo je igralo gledališče pri tem antičnem An-gležu-Rimljanu.
Še en primer iz sedanjosti V glavnem mestu neke evropske države je zaradi stavke delavcev zmanjkalo premoga Šole, uradi in sploh vsi obrati so bih zaprti vlada je bila primorona ustaviti tramvaj, kar pomeni za promet velikega mesta naravnost katastrofo, toda gledališč se ni upala zapreti, ker bi s tem vzela prebivalstvu nekaj, kar je ravno tako važno in potrebno kakor kruh.
»Kruha in iger . . .'•» bo odmevalo vedno glasneje iz množice in tega se narodi tudi zavedajo in — se pripravljajo na to. Kdor bo imel gledališče, ta bo imel moč. Zato danes boljševiki v Rusiji goje kolikor morejo dramsko umetnost in imajo v to svrho celo posebne gledališke vlake, da jim jo mogoče propagirati svoje ideje v najbolj oddaljenih krajih po deželi. Sodoben angleški pesnik pravi: »Igre tako vplivajo na duh in čustvo ljudi, da bodo to, kar gledajo na odru kakor v snu, delali kmalu tudi v vsakdanjem življenju.*
Malo je morda narodov na svetu, kjer bi bila gledališka predstava relativno tako razširjena med ljudstvom kakor ravno pri Slovencih. Skoraj vsaka občina ima svoj oder, večji in industrijski kraji pa tudi po dva. Pomislimo samo na pomen »Čitalnic*! Brez njih bi bih Slovenci danes — samo umirajoči, zadnji potomci velikega naroda Središče »Čitalnic* pa je bil gledališki oder. Izomikani in bogati jezik je prešel z odra med narod in z njim zaeno se je širila narodna zavest, ki nas je napravila zmožne za prepoved. Naši bratje na Primorskem gojijo — čeprav v sužnosti — dramatiko z naivečjo, samo njim lastno vnemo. Čutijo pač. da se jim doslej ni bati sovražnika, dokler bodo gojili in ljubih slovensko besedo in jo javno izgovarjali. Ne čudimo se, da naši Korošci — ti zadnji potomci naroda vojvod in knezov — še dandanes in predvsem dandanes igriv jo slovenske igre. Igralska družina se vozi na vozeh iz kraja v kraj, in redke so poletne nedelje, ob katerih bi ne igrali. Kakor da jim je slovenski jezik, javno pred bogom in svetom izgovorjen, čudovita svetinja, pred katero sovražnik nima moči.
Kaj naj sklepa iz tega, kar smo povedali, naše Sokolstvo po deželi? Na Slovenskem, v lastni državi, v sedanji dobi nicdinjenja in rastoče naše moči.?
Ne zidajte nobenega sokolskega doma brez modernega odra! Le potom odra vam je najbolj mogoč in dosegljiv višek duševne vzgoje. Pazite na globokest in višino odra. če vam ni moeoče vsega izpeljati takoj, zidajte tako, da vam bo mogoče v doglednem času oder razširiti.
Matjaža večer in božičnico za našo de co. Seme, ki ga boste na ta način sejali v mlada srca, bo rodilo Sokolstvu močan, zvest in kar ni zadnje — idealen
:ilu ftu,,^« — — - - . — — ^- - -----
rodom potom odra, ta bo imel narod za seboj.
ILIRIJA
lesna trgovska in industrijalna družba Ljubljana, Kralja Petra trg 8 (pred sodnijo)
Brzojavke: Jlirijales" — Telefon štev. 220
Nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. — Eksport lesa in lesnih izdelkov. Komisijska
naročila.	2594
tehniono-indastpijslso podjetje, d. as o. z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4. au-
MIHAEL OMAHEN, Višnjagora. - Eksport prediva, suhih gob, zobotrebcev in vsak drugih deželnih pridelkov.
MIHAEL OMAHEN, Višnjagora. - Vyvoz prize, sušenych hnb, par&tek do znbi a všech zemskych plodin.	-=«««3=-
S678
K psihologiji denarja
Naslov, nad katerim bo marsikateri neverni Tomaž spačil svoje nezaupljivo lice. Ia vendar naslov, ki je naposled npnavičen. Kajti krivo je, če pišemo samo o psihologiji mase ln poedinca, o psihologiji dob in trenutkov, zanemarjamo pa psihologijo onega, kar nam je zlasti
rekla svojo sodbo tudi nad denarjem.; narje. --------- — -
Posebno ostra je bila ta sodba v vojsku-1 pomislimo, da velja lira v Italiji približno jočih državah. Tam so kmalu vse srebro toliko kot pri nas dinar. V Ameriki ku-
Smešna, neupravičena cena, ako
slovenska gradbena in industrijska d. d. LJUBLJANA.
Telefon iaterurban štev. 180. Brzojavi: Slograd
Tekoči račun pri Slovenski eskoraptni banki v LJubljani.
Tehnična pisarna v tovarni Keršič, Spodnja Šiška, Frankopanska cesta štev. 151.
Izvršuje: stanovanske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobitonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
Zastopa: Patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij^ iz armiranega betona z litožeieznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno).
Izdeluje: vse vrste tehničnih projdktov in statičnih proračunov.
in zlato pobrali v državne, bančne in previdne zasebne blagajne. Nadomestili so ga s papirjem. Tako je izginiia srebrna krona, vzel ie konec goldinar in poleg krone in goldinarja še marsikaj drugega. Nastali so žalostni časi: med ljudi je
danes "tako"*blizu" in za živlien.ie' nadvse j prišel papir, s papirjem se je plačevalo potrebno. Kakor človek in družba, tako in kupovalo. Papirja nisi mogel več za-
• / •_____t___ I—	<Hi niti TO
ima tudi denar svoio nsihologiio.	1 menjati za sreDro in ziaiu, ua, mu	ua,	----------
ima tudi denar svojo psino.ogijo.	,	^^ jg priJe, d£nar ob svoj slo_ I dinarja) kdaj vas bomo zamenjali s ča-
Kdaj so že za nami lepi stari časi, ko j v£S_ Goidinarjj s0 p0šli zmanjkalo jih ie. j som našega dinarja, kateremu bi morali smo poznali srebrne goldinarje? OstaliI 0sta] je )e še spomjn nan]e jn na dobre; zaupati bolj nego dolarjem in liram?! so nam le spomini nanje. Lepo je bilo . . iQ sret)rne Case.	j Kdaj? Izgleda, da še ne tako kmalu. In
' menjati za srebro ta zlato, da, niti za
piš za dolar morda komaj toliko, kolikor pri nas za 10 do 15 dinarjev; ta vendar velja en dolar pri nas več nego sedem-deset dinarjev ali dvestoosemdeset naših kron. O tem se lahko vsi prepričamo, pa vendar dajemo tuji valuti prednost pred domačo. To je nezdravo za nas ta naš denar.
Da, da, stari zlati časi srebrnega gol-
Telefon 247.
Telefon 247.
takrat naše življenje: za goldinar si živel lahko cel dan, ali celo dva, in kdor ie znal z njim skrbno gospodariti, še delj; kajti goldinar je imel svojo ceno in svoj glas. Zgodilo se je n. pr, da si plačal v gostilni južino z goldinarjem, pa se je vse s spoštovanjem sukalo okrog tebe. Goldinar je bil velik gospod, mnogo večji od današnjega desetdinarskega bankovca. Zakaj? Ker nI mogel z njegovo vrednostjo razpolagati vsakdo, ki je živel od skromnega zaslužka. Ce ie takrat delavec imel v ž$pu goldinar, je menil, da more ž njim živeti več dri zaporedoma. In je zato goldinar skrbno čuval Kdor je v tistih blaženih časih zaslužil na mesec petdeset ali celo sto goldinarjev, je bil gospod ta dvakrat gospod. Zakaj goldinar ni bil vreden le dve kroni ali sto krajcarjev, temveč mnogo več, nego so zanj plačevali Goldinar je živel tudi od svojega slovesa.
Kruta vojna, ki le prizadejala nepopisno mnOZO zla mladim ln starim- ie iz-
stare zlate in srebrne čase.	,------ ----------- ■,
Svet se je v zadnjem desetletju straš-1 vendar ie zaupanje tisti cmitelj, ki de-no izpremenil. Nikoli nisi videl med ljud- j narju daje in jemlje vrednost, kakor pač stvom toliko denarja kakor sedai; nikoli j kažejo okoliščine. Vsi tarnamo, da je vse prej ni delavec ali reven uslužbenec ra- i drago, vsi zahtevamo večjih dohodkov, čunal v stotakih ta tisočakih. Danes ra-! vsi želimo, da se vrnejo stari zlati časi. čuna samo še v stotakih in tisočakih. Toda vsi pozabijamo, da se mora pred
-	. .. W.<	• . J - 1 • • 1 _ i;___S	_ ,M US m n J MAf f^irft
Življenje se je pač preobličilo: stari red, staro gospodarstvo se je izpremenilo, medsebojno zaupanje med narodi, državami ta ljudmi je spuhtelo. Nadomestil ga je obžalovanja vredni surogat: ocenie
Starimi zlatimi časi vrniti med nas staro zaupanje v nas same, zaupanje v lastno silo, zaupanje v vse, kar imamo, torej tudi v naš denar.
Ne godi se nam danes sijajno, toda
ga je uuidiuvaujd vicum	------- >	----- — ------ , , . - - '
vanje človeka po onem, kar človek pre- životarili bomo vse dotlej, dokler bomo
more v gotovini. Svet se je docela spreobrnil.
Ko smo Jugoslovani dobili svojo državo, smo zavrgli tndi stari avstrijski
na povratek starih časov čakali s prekri-žanimi rokami. Kdor hoče propalo gospodarstvo dvigniti, mora zanj delati, mora predvsem zaupati v lastno moč in
zavo, S1UU MVISU iuuj anu -----------J - -----------
denar, in prednost krone je splavala po silo. Mlada država je takega zaupanja
. .	i. — A• _» _____ i.l__..I.A!..« L»-! L-i-ir rtiAhrafl rip.
vodi. Dobili smo svoj dinar, ki velja štiri krone. Pa tudi ž njim smo še komaj zadovoljni; premalo nam je vreden. Zato zavračamo dinar pred italijansko liro ta pred ameriškim dolarjem.
Za italijansko liro plačujemo okoli petnajst kron a" "'^'ai nad tri In ool di-
prav tako potrebna kakor dobrega denarja.
Zlati čas starih srebrnih goldinarjev se vrne gotovo, le v novi obliki. Delajmo z zaupanjem vase in v vse naše vsi, da ga čimprel doživimo!
v železnih sodi
ima v zalogi
A. LAMPRET, Krekov trg štev. 10
Reprezentanca:	2655
Standard Oil Comp. ol Mew York.
ae-a
Hči papeža
— Lukrecija Borgia
Ifl tudi danes, ko je kardinal sedel zlomljen pod težo strašne vesti, katero je ravnokar prejel, je vstopil Gennaro z namero, da povpraša svojega zaščitnika o neki stvari, ki jo je ravnokar našel v knjigi in si je njegova bistra glavica ni mogla razjasniti.
Ko je zagledal kardinala mrkega in žalostnega "ob pisalni mizi, se mu je oprezno približal in z lahnim šumom vzbudil pozornost.
Corneto se' je vzdramil kakor iz težkih sanj. Z rokami si je pomel oči, in se zmedeno zagledal v dečka.
<Genna.ro, ti... ti si, dete moje, Česa želiš?®
Toda preden je mogel Gennaro iz-pregovoriti, ga je prijel Adrian de Corneto za nežne roke, pritegnil ga naglo k sebi. prislonil njegovo kodrasto glavico na svoje prsi in pričel s tresočim glasom:
<Ab. ljubil sem te, sinko moj, a zdaj te moram zapustiti. Tako lepo sem si zamišljal tvojo bodočnost, hotel sem v tebi vzgojiti človeka, ki naj širokemu svetu nudi svoje znanje za, napredek ljudstva: toda zdaj, glej, se moram ločiti od tega sveta, a ti, sirota, ne najdeš več učitelja, da se zavzame zate, kakor sem to želel jaz.»
Gennaro na te besede glasno zajoče. Svoje ročice ovije kardinalu okrog vratu in s solznimi očmi, uprtimi v svojega dobrotnika, reče: •
»Ah, velikodušni oče, ne govorite o tako strašnih stvareh! Saj se niso iztekla vaša leta. Še dolgo bcdete živeli, jaz pa ostanem ob vaših nogah vaš učenec.*
So trenutki, ko padejo med ljudmi vse zapreke. Starček, ki je sicer z do-
W broEotaSnf emeSljaji eErfval vs«i svoje težave in ni hotel občutij svojega življenja prenašati v dečkovo srce, ker je bil uverjen, da nežna mladoletna Gen-narova občutja ne morejo dajati odmeva njegovim občutjem, je zdaj naenkrat temu divnemu otroku razgrnil svojo dušo, ker ga je neka neodoljiva moč silila, da vsaj nekomu razkrije 6vojo bol.
Tako je Adrian de Corneto govoril besede, ki bi jih drugače nikoli ne bil izustil napram Gennaru, da ga v smrtni slutnji ni prevzelo bolestno razpoloženje.
»Moje dete, drago moje dete,* izgovori kardinal, boreč se s solzami, »ti ne slutiš, kaka nevarnost lebdi nad mojo glavo, ne slutiš, kako naglo pride najino slovo."
«Bog nebeški, plašite me!» klikne Gennaro. «Gospod kardinal, ali ste tako težko bolni? Povejte, da pokličem zdravnika, pušča vam kri in vam da dobra zdravila.*
»Zdravila so zame že pripravljena,► odvrne Corneto razburjen; »oslobodijo me vseh zemeljskih težav, toda razločijo tne tudi od vseli src, ki so mi tako draga. Gennaro, jaz sem obsojen na Smrt!*
Ozko dečkovo lice prebledi kakor njegov čipkasti ovratnik.
»Kdo se drzne, plemeniti gospol, pretiti vam s smrtjo, kdo je tako hudoben in nodel. da hoče preliti vašo kri':'*
ben in podel, da hoče preliti vaso Kri
..Kdo?... Vedi tudi to, dete moje. Zapomni si dobro vse in kadar olra-steš, naj na mojem grobu odjekne glas tvoje obtožbe... ne proti onemu, ki postane moj morilec, ker njega bo sodil najvišji sodnik, pač pa proti načinu, s katerim je ta človek izvršil strahovito nasilnost Obtoži blaznost, dete moje, ki svojemu brezobzirnemu idolu žrtvuje vse. In če iz mojega groba požene
cvef spoznanja, 2a po£i£e narodu pravo pot, tedaj rad leZem vanj. Tedaj z mirnim srcem izpijem zvečer vrč otr> va, ki mi ga ponudi zločinska roka uzurpatarja Petrove stolice, do kraja nagnem vrč, ki mi na dnu prinaša smrt!*
Mali Gennaro je od vseh teh besed razumel la nejasen zmisel. da preti njegovemu ljubljenemu zaščitniku nevarnost in propast. Deček je pričel vroče plakati in drhteti z vsem telesom. Njegove lepe oči 60 točile gorke solze.
»Plemeniti gospod, ubiti vas hočejo in zvečer naj se to zgodi?®
«Da, zvečer,* zamolklo potrdi Adrian de Corneto. »Zvečer dospe v mojo hišo z velikim sijajem in svojim vernim spremstvom sveti Oče, papež Aleksander VL Spretni sluge bodo v srebrnih in zlatih posodah ponujali jedi in pijače iz papeževih shramb in kleti. Ena jed, en vrč vina je namenjen meni in v njem je smrt. Tako, mali moj Gennaro, zdaj veš vse. Ne koristilo bi mi, ako bi ti to tudi zatajil. Zvečer bi vendarle zvedel vse in bi se silno prestrašil, ker bi te novica zadela kakor blisk.*
Tedaj se Gennaio vrže pred kardinala na kolena, dvigne svoje nežne roke in jekne:
»Bežite, ljubljeni gospodar, bežite čimprej morete, a meni dovolite, da va« spremljam!*
Tudi Adrian de Corneto se dvigne s stola in se z iskreno ljubeznijo globoko zagleda v objokanega dečka.
»Prepozno, drago moje dete!_ Bežati ne smem in ne morem zapustiti Rima, ako nočem na cesti pasti v roke podkupljenim biričem Borgijca!*
»Ali ni mesta., ali ni ceste, kamor ne seže moč Aleksandra VI., kjer vas ne more več doseči njegova roka?*
»Samo ena dežela je, drago dete, in ta je visoko nad zvezdami.
»Tedaj molite z menoj, gospod kardinal, molite z menoj, da vas zaščiti nebeški Oče! On je dobroten in brani
pravične. Ne morem dvomiti, gospod kardinal, da dopusti nad vami tako strašen zločin.*
»Gospod Bog in Sin njegov, ki je trpel za krščanstvo, je obrnil od tega mesta in tega sveta 6voj obraz,* odvrne Adrian de Corneto. »Zame na vsej zemlji ni več božje pomoči*
V tem trenutku potrka nekdo na vrata. Gennaro jih skoči odpirat. Na pragu se pojavi hišnik.
»Prosim oproščenja.* reče in ro globoko prikloni pred kardinalom, »ravnokar je dospel človek, ki se mi zdi nekako sumljiv. ZelL, da ga dovedeni pred vašo eminenco, ker vam ima nekaj važnega povedati.* »Ali je povedal svoje ime?* »Pravi, da ga pove samo vaši emi-nenci. Sploh se obnaša zelo sumljivo. Zaraščen je, hodi ob bergljah in je silno siromašno oblečen.*
»Gotovo je revež, ld išče pri meni pomoči. Pustite ga, naj vstopi. Ti pa, Gennaro,* nadaljuje kardinal, ko se je hišnik oddaljil, »se t kri j za ono zaveso in ostani v moji bližini. Morda Borgijec v svoji veliki nestrpnosti, da me čimprej spravi s sveta, ne more dočakati večera in mi mogoče pošilja ubijalca.* »Tedaj naj se pripravi na borbo, ki ne bo tako lahka,* klikne mali Gennaro in zgrabi špansko bodalce, ki ga je na pisalni mizi imel kardinal za rezanje papirja.
»Daj to stvar eem, Gennaro,* reče Corneto, »nikoli ne dovolim, dete moje, da svoje mlade roke umažeš s krvjo Ilitro se skrij, dečko, v predsobi čujem tujčeve korake.*
Mali Gennaro se skrije za zaveso. Vrata se odpro, in v sobo prišepa, opi-
rajoč se na berglje, človek, po Cigar zunanjosti zvesti hišnik ni neupravičo-. no nrnil, da je sumljiv.
Bil je grbav, oblečen v razcapano obleko in je imel obvezano glavo.
»Cesa želite, prijatelj?* ga vpraša Adrian de Corneto s svojim blagim glasom. »Gotovo živite v siromaštvu in prosite milostinje. Čakajte, takoj vam dam.*
Toda v tem trenutku, ko se kardinal okrene k svoji pisalni mizi, da iz predala vzame nekaj denarja, se grhavec vzravna, tako da je postal skoro za dve glavi večji ko prej, odvrže berglje, p-jtegne z lica brado in se tako izpre-meni v človeka kakih tridesetih let, z nelepim obrazom in kostanjevimi lasmi »Kaj pomeni to?* prebledi Adrian de Corneto in se umakne za par korakov. »človek, vi prihajate k meni preoblečeni in maskirani.*
»Rotim vas, gospod kardinal, pri živem Bogu, ostanite mirni in poslušaj'e me! Prihajam k vam, da vas opozorim in prosim, da po možnosti pobegnete ali pa storite vse, da se umaknete strašnemu poginu, ki vam preti.*
»Kdo ste vi?* vpraša kardinal. »Vaše lice mi je nekako znano. Prijatelj, jaz sem vas nekje že moral videti.*
»Gospod kardinal,* pregovori tujeo ginieno, »vi se slabo spominjate dobrot, ki ste jih kdaj storili drugim. Pomislite malo. Dvajset let je že ol tega, pa morda sa šo spominjate om strašne, burne noči, ko je neki desetletni deček pokleknil pred vas ravno v trenutku, ko ste pred vrati svoje palače stopili iz nosilnice; vračali ste se od nekega zborovanja. Deček vas je prosil, da pojdete z njim k njegovi materi, ki je ležala na smrtni postelji, da jo izpoveste in obhajate.*
(Dalje prihodnjič.)
Glavna pisarna in zaloga na debelo ter najmodernejše urejena detajlna trgovina?
LJUBLJANA, BREG št. 20.
5lQnja. Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke in deklice iz lak-, boks-, ševro-usnja ter drugega materijala.
Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! Najsolidnejši izdelki!
trgovina z mešanim blagom in delikatesami.
LJUBLJANA, Kolodvorska uL32.
r
lesene žeblje za čevlje i
izdeluje	i
tovarna lesenih zebljev j
Ivan Seusiig mL
lačen poB Šmarno goro
pri £jubljani. 2616
tvornica kemičnih izdelkov Tacen pri Ljubljani nudi prvovrstna: «Ides» Antracen - črnila. «Ides> prašek za črnilo. «Ides> črnilo v obliki papirja (novost, patent prijavljen). «Ides> črni prašek za
čevljarje.	2614
LJUBLJAMSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
"Delniška glavnica ln rezervni zakladi okrog K 150,000o000*— |
Čekovni račmu štev. 10309.
Brzojavni naslovi
Banka, Ljubljana.
Ustanovljena
1900.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovic, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
mjugmSSBmBM—HBB—B—■M
Telefon itev. 261 tn 415.

Slatinska princesa.
dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah.
Stranka nadvojvode Karla je bila sko-faj v manjšini in vse je govorilo o nadvojvodi Ivanu, ki se je baje spretno umaknil na Ogrsko in je tako rešil arma-do, ki bi bila zmožna iznova udariti na oslabljene francoske čete. Nihče ni hotel priznati vsiljenega miru in po salonih so se pojavljali vedno novi načrti in modri nasveti, kako bi se dalo popraviti, kar ie odločila usoda proti nam. Razvile so le intrige, ki so zanesle med družine tmrtno sovraštvo. Bilo je nevarno govoriti o novi vojni, kajti predrago smo pla-žali svoje zaupanje v lastno moc. In »endar so bili vsi prepričani, da v takem miru ni mogoče živeti Ime nadvojvode tvana je bilo takrat v mislih vseh, ki niso hoteli priznati nespremenljive resnice o velikem porazu. Sneg je že pokril dunajsko mesto, ko so se duhovi nekoliko pomirili: oni, ki so verjeli na bodočo nnago, so si šepetali skrivnosti, češ da se pripravljajo velike stvari, o katerih se ne sme govoriti. Ta skrita nada je počasi uspavala ljudi, da so mirneje čakali nadaljnih dogodkov.
Nadvojvoda Ivan je izginil za neka! Časa Iz mesta in mnogi so mislili, da se za tem skriva velika skrivnost. Ljudje, ki so bili v stalni zvezi z dvorom, so pravil! o novih uspehih naše diplomacije. Predpust je bil še poln rajrazličnejših govoric ln na maškeradah so se pojavljale vedno nove diplomatske tajnosti. Modri ljudje so pripovedovali, da vedo o vsem tem v Parizu bolje nego na Dunaju. Tudi prejšnje leto je bilo tako, zato smo bili premagani preje, predno smo se zavedli svoje nevarnosti.
Bila sem vesela, ko Je po dohotnornem postu prišla nova pomlad ln sem se rešila iz te neprijetne družbe, ki v svoji slabosti In zbeganosti nI videla niti svoje last-
ne onemoglosti. V sc'n5nbrunnslrih parstn' sem sedela in sem sanjala o novih svetovih. Ljubila sem Rousseaua, ki ml le pomagal razumevati vse to, kar se le godilo okoli mene. Zdelo se mi le, da prehajamo v novo veliko pomlad, ki je prišla s svojimi viharji, da prerodi in premladi svet
Morebiti so morale pasti vse stare države, kakor pada staro zidovje, da vzra-stejo na njem nova svobodna mesta. Toda bolelo me je, da pada pod uničujočimi udarci tudi oni lepi svet, ki sem si ga ustvarila v svojih mladih sanjah in ni bilo nikjer na svetu več prostora zanj. Edino daleč, daleč tam za morjem v kaki novi deželi. Ko bi Te našla zopet in bi pobegnila tja v mirno samoto prostranih pokrajin, uredila bi si tam dom ljubezni in sreče, kakor sem si ga predstavljala, ko sem čitala »Novo Heloiso*. Želela sem si proč iz teh krajev, kjer nI bilo ničesar več lepega.
Tako sem sedela nekega jutra v schon-brunnskem vrtu, ko je stopil nenadoma izza drevja suh človek, srednje postave v preprosti Jutranji oblekL Njegove sive oči so se zagledale vame, obstal je in zdelo se mi je, da se mi hoče približati. Vstala sem takoj in sem odšla po drevoredu navzgor. Spoznala sem ga takoj: bil je nadvojvoda... Mislila sem, da je bilo to srečanje slučajno, zato sem se mu izognila. Nekaj dni nato nisem šla iz hiše in neka dama, ki je bila baje v dobrih zvezah z dvorom, me je opozorila, da me je nadvojvoda zapazil. Bilo mi je neprijetno. Zato sem komaj čakala, da se je približal mesec maj in smo sc odpeljali na jug.
In včeraj je prišel na Slatino. Pripeljal se je v navadni kočiji s par strežniki v lovski obleki. Gospoda ga je pozdravila pred ravnateljstvom: bili smo opozorjeni na to, da prihaja cesarski princ na Slatino z namenom, da si odpočije In preživi nekaj dni v samoti, zato ne bo sprejemal družbe... To le bilo nekaterim ze-
Priporoča se vsem cenjenim udeležnikom ^ Vsesokolskega zleta staroznana	<4
gostilna pri „6"
Dunajska cesta.
- Lep vrt, izborna jedila in pijača ZdravoI
Zdravo I
(Medjusobno osiguravajuče društvo)
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
1 iJjfc)-1
Sprejema: Požarna In žlvljenska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji.
Edini zavarovalni zavod na strogo vzajemni podlagi v vsej Jugoslaviji.
Sposobni poverjeniki se sprejemajo proti visoki proviziji.
PODRUŽNICE:
Split,
Sarajevo, Vrbanja ulica 4. Zagreb, Pejačevičev trg 15. Celje, Breg 23. Subotica, Ivana Antunoviča ulica 4.
Glavno zastopstvo Osijek.
lo neprijetno, sajtt mea naSlm! sosu ima mnogo častilcev.
MoJ oče Je zelo navdušen zanj vkijub temu, da Je doživel večji poraz nego
njegov brat. Treba je pomisliti, da je imel nadvojvoda Karol proti sebi samega Napoleona in da je vodil obrambo na široki črti ob Donavi, kjer je bilo težko najti ugodno bojišče proti prodirajočemu mogočnemu sovražniku, ki je imel nemške kneze za seboj; on pa je Imel proti sebi samo francoske generale in na vrhovih kranjskih gor ni bilo težko sovražniku zastaviti pot v notranjost države. Zato mu moj oče ni mogel odpustiti, da ni znal izrabiti izborne naravne trdnjave. Toda ugajal mu je pozneje, ko je bil proti temu, da se sklene mir, češ, da še ni padla odločilna bitka, dokler ni razbita vsa armada. Ko sem prvič slišala, da pride na Slatino, me je obšlo neprijetno cu-štvo: toda mislila sem, da je to samo zato, ker je bil poveljnik armade, v kateri si služil Ti. Moje srce mu je na tihem očitalo, da je kriv najine nesreče, kajti Ti si bil junak in b! se bil vrnil k meni, da niso vsi pobegnili za svojim poveljnikom.
Stala sem pred našo gostilno, ko se le pripeljaL Zdelo se mi Je, da me je zapazil in mi je pomigal v pozdrav. Čutila sem čuden odpor troti njemu, ki so ga drugi tako navdušeno pozdravljali. Pri sprejemu je bil zelo ljubezniv. Odšel je takoj v svoio sobo, da si je odpočil od dolgega pota.
To je bil velik dogodek za Slatino. Jaz pa sem sanjala ves dan in vso noč, kako se vrneš nekoč TI in kako Te sprejmem v tem tihem raju, Ti, sreča moja.
XIII.
V teh lepih jutrih sem se sprehajala po oni ozki poti, ki vodi k najinemu gaju. Ali še veš, dragi moj, kolikokrat sva hodila po nji vsak dan, in meni se zdi, da mi vsak list, vsak cvet šepeče o TebL Redko mlado drevje raste ob poti in soln-
Tvornica šešira
Valentin Maček Domžale št. 124 (Slovenija)
nudja eenj. interesantima iz vlastite tvornice slamnate I pasteao šešlro s vi h vrsta po najsolidnijoj ceni. — Na zahtjev se šalju
uzorci.	2635
Koti Oiisec-Oržej
trgovina z mešanim blagom ter; žganjem in vinom. 1578
Na debelo! Na drobno!
j LJUBLJANA, Florijanska ul. 25.
co sveti skozi proste vele, aa roKa nenote | lovi zlate njegove žarke, ki se vsipljejo iz čistih jutranjih višav. Tu je tako prijetno zjutraj, da srce pozdravlja mladi dan in zvečer, ko se poslavljajo misli od sveta ln se zapirajo z mrakom v temno večerno samoto. Čutila sem, da jutranji sprehodi blagodejno uplivajo na moje zdravje in da ml prinašajo vedno novih veselih sanj, ki preženejo vsaj za trenutek iz srca težki mrak žalosti in obupa.
Tik pod gričem, kjer stoji sredi dreves staro drevo z najinimi imeni, stoji sedaj klopica. Stala sva tolikokrat tam v tihem zatišju, zato sem si želela, da bi ostal ta kraj posvečen najinemu spominu. Le redko zaide kak gost v to gozdno samoto, zato sem bila zadovoljna, da me svet ni motil v tnojih sanjah. Toda zadnje dni me Je nekdo zasledoval v moji samoti. Ko sem sedela zamišljena na klopi, se mi je zdelo, da je nekdo šel skozi gozd: slišala sem lahne stopinje, a nisem se hotela ozreti. Mojo klopica obdaja gosto grmovje in v njem je toliko ptičjega petja, da bi me skoraj nihče ne mogel opaziti, ako ne gre tik po poti mimo mene. Zato se nisem dala motiti Ko pa sem drugo jutro zopet čula šum dreves iu odmeve stopinj, sem se ozrla ln sera videla samotnega človeka, ki je odhajal skozi gozd. Bil je on. Spoznala sem ga takoj in obšlo me je zopet ono neprijetno čustvo, ki sem ga občutila takrat v schonbrunnskem parku. Slišala sem, kako je obstal nekoliko višje v gozdu. Bala sem se, da se vrne po drugi strani, zato sem odšla preti kopališču.
Dva dni sem hodila po drugih potih ob Janini in sem skušala najti drug prostor, ki bi bil mirno zavetje mojim tihim pogovorom s Teboj. Toda zdela sem se sama sebi kakor ptica, ko jo nepovabljeni gledalec prepodi iz njenega gnezda. Zato sem odšla danes zopet tja in sem sklenila, da se ne umaknem pred nikomer. Kmalu sem zaslišala šum in sem j zagledala skozi drevje njegovo čudno po-
stavo. Pnnajat je po stezi naravnost proti meni in se nisem mogla več umakniti Ko se je prihBžal, Je pozdravil prijazno in Je za trenutek obstaL Odzdravila sem molče in sem se delala, kakor da imam pred seboj navadnega gosta, ki mi je popolnoma neznan.
»Dovolite, baronesa,* je rekel, »za trenutek bi hotel sesti.*
»Oprostite,« sem rekla, »nimam časti vas poznati*
»Včasih je bolje, da si ostanejo ljudje po imenih neznani med teboj. Zato oprostite, da se vam ne predstavim,» je rekel in je sedel poleg mene na klop. Bila bi lahko odklonila to njegovo pri-! iaznost, toda v tem trenutku mi ga je bilo žal. Zdelo se mi je, da tudi on trpi in nisem hotela vzbuditi v njem kraljevskega princa, ker se mi je približal kot človek.
»Ako se ne motim, sem videl baroneso spomladi v schonbrunnskem parku,* je rekel z mehkim glasom, da me je skoraj presenetila njegova nežnost in dobrota.
»To je mogoče. Bili smo vso zimo in pomlad na Dunaju.*
»To je bilo samo enkrat...« •Bila sem večkrat tam.» »Toda od onega jutra nikoli več.* »Kako je gospodu to znano?» »Ker je bil gospod od onega jutra skoraj vsako jutro v parku.* cTo mi je bilo neznano.* »Ali ste takrat nalašč odŠla?» »Tega se ne spominjam.* ^Opazili ste, da sem se vam hotel približati.*
»Ne vera: mislim, da sem slučajno odšla.*
»Jaz sem hotel govoriti z vami...» Bilo mi je neugodno ln nisem našla odgovora na njegove besede. »Vi veste, kdo sem?* je vprašal resno Pomislila sem nekoliko in sem rekla! »Da, princ...*
(Dalje prih.)
=ir--inr
JOSIP REBEK
splošno ključavničarstvo LJubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 9.
2587
E
JU
Veliko izbiro oblek in bluz
priporoča
LJubljana, Židovska ulica št. 4.
8593
aaHRfjfflaPj!

ia •
s ■
»tehnična tonama d.: LJUBLJANA, Dunajska cesta
sa isdeiavo m uopravaSa r. • Instalacije in . - Zalaga in

lic,
in
drugega električnega maieriiaia
cevi,
tsesia
%&H

Kreditni zavod 1	1 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja % 1 vsakovrstnih vrednostnih papirjev, \
za frg©¥ino in industrij® S	m deviz in valut, borzna naročila, pre- f
	3 dujmi in krediti vsake vrste, eskompt
Z^TTBZ^ANTjBL i	H in inkaso menic in kuponov, naka-
Prešernova ulica SO v lastnem poslopju. J	zila v tu- in inozemstvo, safe-depo-
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon itev. 40, 457 in 548. |	sits itd. itd.



Mednarodni
vzorčni velesejem
v Pragi
od 3. do 10. septembra 1922.
S
Raznovrstni izdelki v 17 skupinah. Centralno tržišče srednje Evrope. Trgovski oddelek velesejmskega urada posreduje brezplačno med češkoslovaškimi in tujimi tvrdkami. Najboljša prilika za nabavo prvovrstnih izdelkov češkoslovaške industrije. Znižanje vožnje za 35% pri vseh osebnih vlakih in brzovlakih ČS železnic in 75% znižanje pri vidiranju potnih listov.
Natančnejša pojasnila, kakor tudi vele-
znak z izkaznico za 25 Din pr? konzulatu ČSR v Ljubljani, Breg 8.