GospodarsKi in političen list za KprošKe Slovence.
Izhajal vsak^petek
[v Kranju.
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo «Korošca» v Celovcu. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za eno-stopno petit - vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 27.	V Celovcu, v petek, dne 22. maja 1908.	Leto 1.
Zob za zob!
Sprejeli smo sledeče pismo:
Poročali ste v zadnjih številkah svojega lista, kako so hujskali gg. Dobernig in dr. Knapitsch na znanem shodu v Celovcu pri «Sandwirtu» zoper Slovence posebno zoper naša dva slovenska advokata. Od tedaj naprej se nadaljuje to hujskanje dan na dan.
Sklenilo se je, da se naj vsakega Nemca osramoti, ki išče pomoči pri slovenskem odvetniku; pravijo, da je mnogo takih Nemcev, ki vkljub temu, da so Nemci, zaupajo svoje pravdne zadeve rajše Slovencu, zato pa nekateri gospodje tako kričijo!
«Freie Stimmen» so že začele res izvrševati, kar se je sklenilo, in že po imenu navajajo nemške stranke, ki so šle k slovenskim odvetnikom. Ako to Nemce zanima in ako sme take stvari tiskati nemški list, zakaj pa naj bi slovensko ljudstvo ne izvedlo iz slovenskih časnikov imena tistih Slovencev, ki hodijo še vedno k nemškim advokatom, ki se kažejo zagrizene nasprotnike Slovencev.
Zato Vas pa vprašamo: ali bi vi sprejeli in objavili v svojem listu imena takih slovenskih kmetov?
V naši slovenski podjunski dolini jih je še prav mnogo in kakor smo slišali praviti, tudi v slovenski beljaški okolici. Naštel bi Vam jih lahko nekaj, in gotovo se bodo oglasili dopisniki tudi iz drugih dolin.
Ali bi ne bilo dobro objaviti njihova imena v vseh slovenskih listih, ki pridejo na Koroško?
PODLISTEK.
Bingo, moj pes.
Posneto iz spisa: «Bingo in druge živalske pripovedke». Spisal E. S. Thompson.*)
Nekega dne koncem velikega travna jezdim kakor navadno ogledat nastavljene volčje pasti na skrito planjavo Kennedy. Volka, ki se je bil vjel, ubijem in vržem v stran. Potem začnem zopet nastavljati past. Volčje pasti so iz težkega jekla ter imajo dvoje prožilo (Feder). Vsako ima kakih 100 funtov utežja (stisne z močjo 100 funtov). Okoli skcitih nastav se pritrdijo na zakopanih deblih (plohih) štiri, skrbno z listjem in peskom pokrite pasti, da bi bile popolnoma nevidne. Ker sem bil vajen nastavljati pasti, se s tem nisem dolgo mudil. Blizu zagledam kup drobnega peska; zagrabim ga peščico, hoteč ž njim pokriti past.
A kakšna nezmisel, kakšna neprevidnost seči po pesek, ki je zakrival bližnjo, volčjo past! V trenutku sem bil vjet. Zgrabila me je ravno nad kolencem desne roke. Sicer se nisem nič poškodoval, ker so bile pasti brezzobne. Tudi moje debele rokavice so manjšale pritisk. Četudi sem bil zelo prestrašen, ojunačim se vendarle ter poskusim
•) Ta dogodek je doživel naravoslovec Ernest Seton Thompson v Monatobi v Ameriki ter ga opisal v svoji knjigi: «Bingo in druge živalske pripovedke».
Ako «Freie Stimmen» delajo to lahko neovirano, zakaj pa bi nam to ne bilo dovoljeno? Pričakujemo odgovora!
Opomba: Odgovorili bomo v prihodnji številki, in morda Vam odgovorijo slovenski listi še poprej!
Dopisi.
Leše pri Prevaljah. (Žrtev priganjačev.) Dne &. majn ka zvečer po enajsti uri je ponesrečil delavec Lahovnik v premogokopu in v petek 8. t. m. zjutraj je vsled poškodbe umrl. Čeravno obstoje strogi predpisi, da se sme delati samo do določene ure in da se mora delo v premogokopu brezpogojno ustaviti zvečer ob enajsti uri in popoldne ob dveh, vendar so nekateri gospodje pazniki tako pohlepni po premijah, da silijo delavce skoraj vedno še po delavnem času k delu, posebno k prevažanju huntov (vozičkov), kar je še napolnjenih na tiru. Pri tem se zgodijo vedno nesreče, toda paznikom se njih ravnanje ne prepove od merodajnih faktorjev. Delavci gredo ob določeni uri od dela po rovih k izhodu, obenem se pa še v istih rovih prevažajo hunti, eni so spredaj, drugi zadaj, in tako se je pripetilo Lahovniku, da je prišel med hunte in da ga je stisnilo s tako silo, da je po nekoliko dnevih umrl. Skrajni čas je že, da se začnejo predpisi natančno izpolnjevati in da poseže kaka oblast v to samovoljno ravnanje nekaterih gospodov. Delavci ne pustimo več, da se z nami tako grdo r avna. Poslanci, spomnite se naši
doseči ključ za odpiranje pasti z desno nogo. Raz-pnem se ter ga skušam doseči, obrnivši obraz proti tlom. Tako pa se nisem mogel ogledati in seči po njem. Mislil sem, da ga občutim z nogo, kadar se dotaknem malega orodja. A varal sem se. Moj prvi poskus se je ponesrečil, četudi sem vlekel z vso močjo za verigo; z nogo nisem občutil nobene kovine. Poskusim drugič in sicer tako, da sem se sukal vedno krog pasti, toda zastonj. Zapazivši, da sem prišel predaleč proti zahodu, začnem tipati z nova, misleč da zadenem na ključ. Pri strastnem premetayanju svoje desne noge, pozabim popolnoma leve, dokler se ne sproži tretja past, ki me zgrabi ravno nad kolencem leve noge.
Nevarnost, v katero sem padel, sprva ni napravila nobenega vtisa. Ko pa se zavem, v kako nevarnost sem zdaj zašel, ko spoznam, da je rešitev nemogoča, začele so mi laziti mravlje po hrbtu in postajalo mi je vedno bolj mrzlo. Brez pomoči se rešiti, ni bilo mogoče niti iz ene pasti. Tako sem toraj bil primoran ležati mirno raspnet na tla prikovan.
Kaj se bo sedaj godilo z menoj? Sicer se mi ni treba bati, da bi zmrznil, kajti mraz je ponehal. Toda tu mimo ne pride živa duša, izvzemši drvarji po zimi. Doma ne ve nihče, kam sem odšel. Ako se sam ne rešim, me ne čaka druzega, nego biti gladnim volkom dobro došla večerja, ali pa poginiti od mraza in lakote.
Pliberk. (Pazite na konje!) Tukaj in po celi okolici se splošno govori o pravdi, ki jo je Blaž Vunček, hlapec pri g. Kremtu v Bistrici vodil po slovenskem odvetniku gospodu dr. Ferdinandu Müller ju proti pivovarni Sorgendorfski. Vunčeka so namreč svoj čas povozili konji grofa Thurna ter ga hudo na telesu poškodovali, tako da je bil Vunček dalje časa zelo bolan. Vspeh pravde je bil tak, da mora grof Thurn plačali Vun-čeku nad 1500 kron odškodnine. Pazite torej na konje, da se vam ne splašijo ali pa uidejo, kakor v tem slučaju, ko so bili preslabo privezani. Vunček je sicer s pravdo zadovoljen.
Borovlje. (Sprememba posesti.) V predzadnji številki smo poročali, da je družina Jablačan kupila Šajdarjevo hišo in gostilno. To vest moramo v toliko popraviti, da je imenovana družina sicer res kupovala omenjeno hišo; Markljevi, zastopani po notarju, so znali tako imenitno dopovedati kupujoči stranki, da koncesije za gostilno ne dobi, da je končno od kupčije odstopila. En dan pozneje pa je kupil hišo župan Ogriz, kateri ima zdaj tri gostilne. Ce bo šlo še delj časa tako naprej, moral bo tudi najbolj zabiti Borovčič uvideti, na kaj dela Ogriz. Danes opozorimo samo na to, da dela nemški «foršusferajn», ki podpira nemški «šulferajn», čisto nepotrebno domačinu g. Justu in drugim domačim gostilničarjem hudo konkurenco. Končno bodo spravili ti ljudje vse pod se in vrnili se bodo časi, ko smo morali puščati ves zaslužek v «lodnu» za cukr in kofe. To je torej «fortšrit» P Ne, to je največji socijalen «Rückschrift.»	Borovški pilej.
Ko tako premišljam — zahajalo je ravno rdeče solnce in škrjanec je žvrgolel na bližnjem grmu svojo večerno pesem, ravnotako kakor zvečer poprej pred vratmi domače hiše. Konjiček se je še pasel, kjer sem ga zapustil ter čakal potrpežljivo, da bi me nesel domu. Ni mu šla v glavo dolga zamuda. Neba se pasti ter me gleda začudeno, ko ga zakličem. Ko bi le domov tekel; prazno sedlo bi zamoglo dosti povedati in potrebna pomoč bi gotovo ne izostala. Toda njegova zvestoba ga ni pustila odtod, čakal me je uro za uro.
Spomnim se starega Girou-a, ki se je tudi tako vjel v medvedjo past. Prihodnjo vigred so našli njegovi tovariši le še njegovo okostje (skelet). Potem premišljujem, na katerem delu obleke me bodo morda spoznali prihodnjo vigred moji dragi. Zopet mi šine druga misel. Enaka čutila mora imeti tudi volk, kadar se vjame v kako past. Koliko trpljenja sem bil že povzročil in Ea vse sem od« govoren! Torej se moram spokoriti zato.
Noč se je bližala polagoma. Prvi volk zatuli. Konjiček povzdigne ušesa ter se mi bliža pihaje od strahu. Potem zatuli drugi, tretji. Natančno sem mogel razločevati, kako so se v bližini zbirali, vedno več jih je bilo. Jaz pa sem ležal z obrazom proti tlom brez vse pomoči, čudeč se, da ne planejo gladne beštije name ter me ne raztrgajo na drobne kose in me požrejo. Dolgo sem jih slišal tuliti, predno zapazim, da švigajo pošasti kakor
Naročajte pravi domači koroški Ust „Korošec“!
Prevalje. (Zločin?) Pri popravljanju cerkve >v. Barbare so delavci našli kakega pol metra pod zemljo ob cerkvenem zidu dve okostji moškega spola. Ker pri cerkvi nikoli ni bilo pokopališča, se mora sumiti, da je že pred mnogimi leti kak zločinec pokopal svoji žrtvi na ta kraj. Eno okostje so našli napol stoječe, napol ležeče, drugo pa se je našlo stoječe.
Lipa nad Vrbo. (Pogreb.) Preminul je v petek, dno 15. maja t. 1. po kratki in mučni bolezni naš obče priljubljeni župnijski oskrbnik gosp. Jakob Rozman. Kratek čas je bil pri nas dušni pastir, pa si je vendar pridobil srca vseh svojih župljanov. Bil je komaj 29 let star. Mladi mož je bil blag značaj. Pogreba se je udeležilo ljudstvo od blizu in daleč toliko, kakor ga Lipa še nikdar ■i videla, in 33 gospodov sobratov. Čuditi se moramo, da so bili med temi tudi tisti, ki so vzrok, da je bil naš blagi Rozman iz Celovca — iz nekega duhovniškega zavoda kar meni nič tebi nič na cesto vržen in moral Celovec zapustiti. Ko ne bi bilo med gotovimi gospodi denuncijanstva, to je izdajstvo — in bilo več značaja, prijateljstva in stanovske ljubezni — bi še gotovo tudi naš ljubi Rozman bil med živimi. Sicer pa bodi mu zemljica lahka!
Žlebno pri Vernbergu. V naši okolici razsaja že več nego pol leta bolezen legar ali tifus. Od neke hiše v sosednjih Goričah je že v malem času umrlo pet oseb za to nalezljivo boleznijo. Dne 8. maja 1.1. je vzela smrt, ta neizprosna zmagovalka človeškega rodu, vrlim in poštenim slovenskim sta-rišem Jančnik na Zlebnu njih edino hčerko Zaliko v 17. letu njene starosti. Kako ljudje ljubijo in spoštujejo Jančkovo hišo na Zlebnu — je pokazal veličasten pogreb dne 10. t. m, katerega se je udeležilo na stotine ljudstva iz Skočidola in sosednih župnij. Bog naj tolaži potrte in žalostne stariše in njih ljuba nepozabna hčerka naj v domači zemlji v miru počival
Olinje. (Šola) Pri nas bomo zidali šolo. Zidanje je prevzel g. zidar Delli Zotti za K 4 445'74. Do 1. novombra t. 1. mora biti poslopje dozidano. Strelske vaje celovške garnizije so se pričele v soboto, dne 16. t. m. Od sedaj naprej bodo «žov-nirji» pri nas do jeseni.
Borovlje. Hoinig hoče po sili postati direktor naše puškarske zadruge. Zase zahteva 200 gld. mesečne plače. Ce ga pa kaka vplivna oseba pobara, kako se delavcem godi, ji odgovori: «Delavci niso nikdar zadovoljni.» Delavec, ki mora «šintati», naj bi bil zadovoljen z 20 kronami na teden, on pa hoče za poprkovanje — ICO kron na teden. In vendar Hoinig ni nobeden inženir, ampak delavec kakor drugi. To prednost pa ima pred drugimi delavci, da stoji v vrstah nemškona-cionalne stranke in zato je po mnenju župana Ogriza in učitelja Streina tudi sposoben za «teh-
ničnega vodjo» puškarske zadruge. Pa ne boš, Jaka! Hoinig je že pri Jaklinu pokazal svojo «tehnično» izobrazbo, z našo puškarsko zadrugo pa ne bo eksperimentiral.
Vernberg pri Beljaku. (Občinskevolitve.) Vse je čakalo in se pripravljalo že na vojsko. Reklo se je, da bodo koncem maja nove volitve. Sedaj se začenjajo bojne čete nazaj pomikati, ker sliši se, da na višjem mestu želijo tudi nov volilni imenik, in za sestavo takega zapisnika je treba več časa. Našim je popolnoma prav, ako bi se po novem imeniku volilo. Morebiti bomo volili šele poleti ali celo v jeseni.
Iz zgornjega Roža. (Vročina v mesecu maju.) Vročino imamo, kakor meseca avgusta. Toplomer kaže dannadan že čez 20 stopinj R. toplote v senci. Senožeti, ki so se lepo ozeleneli, sejanje, ki obeta kmetu mnogo sadu, sadno drevje, ki je v najlepšem cvetu, že trpi vsled neznosne vročine. Ko ne bi imeli v pretečenem mesecu dokaj dežja pa tudi snega, bi bilo še večje gorje za našega kmeta, ki želi že kmalu pohlevnega d^žja.
Borovlje. Borovčiči imajo že staro razvado, da vsakega tujca bolj spoštujejo, kakor pa domačina. Zato pa tudi tujcem v Borovljah prehitro zrastejo «habe», pod katere hočejo potem dobiti domačine. Marsikateri Borovčič je že veliko po svetu «rajžal», a v tujini se od njega nikjer niso pustili komandirati. Povsod, kamor je prišel, je bil pač le gost in veselil se je, da je mogel živeti med tujci mirno življenje. Pri nas v Borovljah je pa drugače. Tujec pride k nam; dokler je lačen, je še pohleven. Ce se pa zredi, hoče pa že domačine komandirati. Več je takih! Danes se hočemo obrniti na adreso nekega, ki je tudi od drugod prišel k nam. Prijazno je vabil v začetku kmete in delavce v syojo trgovino. Tega mu na zadnje nihče ne sme zameriti. Hotel je pač živeti in do tega ima vsak človek, tako tudi ta gospod, pravico. V zadnjem času je pa začel delovati proti konsumu. In še kako čudno! Pravijo, da pošilja fante in deklice v konsum in jim ukaže, da morajo kupiti tam to in ono. Potem pa naznanja konsumno društvo pri oblastih, da prodaja blago takim, ki niso njegovi udje! Načelnik je bil že kaznovan, njegovemu namestniku pa tudi že pretijo s kaznijo. Delavci in kmetje v Borovljah in okolici! Veste, kako boste na to odgovorili? Pristopite vsi od prvega do zadnjega h konsumnem društvu in kupujte vse, kar potrebujete, v konsumu. Temu gospodu pa bodi na tem mestu povedano, da si takih stvari od nobenega trgovca v Borovljah in zato tudi od njega ne bomo pustili dopasti! Z velikimi težavami so tisti možje, kateri hočejo, da bi tudi delavci živeli pošteno življenje, ustanovili to koristno in prepotrebno du-štvo. Zato ne pripustimo, da bi se tako delalo
naprej. Danes še zamolčimo ime; prihodnjič pa ne več!
Podgorje v Rožu. (Velik požar.) Tukaj je zgorela pretekli petek gostilna »Karawankenhof», last Valentina Schellandra, z gospodarskimi poslopji in kegljiščem. Nevarnost je bila velika za celo vas; goreča hiša stoji namreč ravno sredi vasi. Zgodila se ni, hvala Bogu, nobena večja nesreča.
Gospodarska vprašanja. Tržne cene
v pondeljek, dne 18. maja 1908 v Celovcu.
			Krone
Pšenica ....	birn .		13-60
Rž				12'—
Oves				6 —
Koruza ....			10'—
Ajda		n		10-—
Ječmen ....			9-60
Pšeno . . . .	škafec .		3-80
Fižol		kila .		18 do 24 vin.
Špeh . . . .	kila .		1-56 do 1-64
Meso (svinjsko)	n	•	1-60
Krma (sladka).	100 kil .		I
Krma (kislo) .	100 „ .	•	— .
Slama	100 . .	•	—
	Prignalo		Cene za 1 kos
Konji		. 240	od	K 100 do 800'—
Biki		. 7		„ 200 „ 440'—
Voli pitani . . • .	. 18		„ 422 „ 450'-
Voli za vožnjo . .	. 152		„ 300 „ 420'—
Junci ......	. 46	»	„ 190 „ 270 —
Krave.................226
Junice................24
Svinje pitane .... 11 Svinje (praseta) za rejo 806
116
160
52
12
448--
148-
60'-
44'-
Kmetski vrtnar.
Vigred je ozelenela livado in log. Sprememba se spozna tudi na mizi kmeta. Kislo zelje ne diši več tako dobro kakor prej; gospodinja ve, da mora prinesti nekaj zelenega na mizo, bodisi regrat, krešo ali kaj sličnega. Pozneje prideta na vrsto salata in murke in ostanejo tako dolgo skoraj edini prikuhi, dokler ne pride zopet zelje do svoje veljave.
Tudi kmet vidi rad kaj zelenega na svoji mizi. Toda njegova žena je sicer vzela vrt v svojo oskrbo, a kmalu uvidi, da kava ne more izpodriniti zelenjave.
Trditev, da uspeva zelenjad v težkem ilovičnme svetu bolj kot v lahki zemlji, je popolnoma neopravičena. Večjega pomena je to, ali svet ni preplitev in ali ima dovolj redilnih snovi v sebi za rastline.
Cimpreje se zemlja rahlja in čim črneja je, tem pripravnejša je za vrt. Najboljša je seveda
sence okoli mene. Konj jih zapazi ter tudi hitro odžene z obupnim pihanjem. A drugič so prišle že bližje, se vsedle celo okoli mene ter me zijale. Jas zavpijem in volki se mrmraje odpravijo. Konj pa jo popiha od strahu. Volkovi se pa niso dali tako hitro odpraviti, vedno zopet so prihajali. Po drugem ali tretjem begu pograbijo pri pasti ležečega volka ter ga požrejo v nekaterih minutah.
Potem zopet pridrvi cela druhal, me obstopi ter predrzno ogleduje, kakor bi hotela reči: Kdor drugim koplje jamo, sam vanjo pade. Najnesramnejši povoha celo mojo puško ter jo navrh še onesnaži Sicer se zopet odmakne, ko brcnem s prosto nogo, toda čim slabejši sem postajal, tem predrznejše so postajale beštije. Njih vodnik se mi približa ter mi puba naravnost v obraz. Drugi zatulijo in se vstopijo tesno okoli mene. Vedel sem, da se je približala zadnja ura, da me bodo pošasti raztrgale ter požrle.
Naenkrat skoči iz teme s hripavim lajanjem velik, črn volk. Pošasti se razlete kakor pleve na vetru, izvzemti njih vodja, katerega pograbi in v par minutah zaduši. Potem pa skoči — groza me spreleti —■ besneča stvar proti meni. — Zdaj šele ■poznam svojega zvestega psička «Bingo». Skoraj brez sape drsa svojo kosmato glavo po moji rami tn mi liže ledeno lice.
«Bingo, Bingo, prinesi mi ključi»
Zleti ter privleče mojo puško za seboj, kajti vedel je, da nekaj hočem.
«Ne, Bingo, ključ k pasti.» Zdaj mi prinese Žago; toda končno zadene vendar pravo ter prinese ključ ter od veselja mahlja z repom, ko vidi, da je ustregel.
S prosto roko uprem težavno vijak (šrauf), past raspade in roka je bila prosta. Minuto pozneje sem bil rešen. Bingo privede tudi konja in ko sem stopil nekaterokrat gorindol, sem bil zopet zmožen ga zasesti. Potem je šlo proti domu, v začetku počasi, potem vedno hitreje in Bingo je skakal lajaje pred menoj.
Ko pridem v naselbino, izvem, da je bilo obnašanje psa na predvečer zelo vznemirljivo. Letal je po cesti gorindol ter vedno tulil in cvilil, ko se je pa stemnilo, ga ni moglo nič zadržati. Nekemu nagnjenju sledeč, je prišel ravno v zadnjem trenotku kot maščevalec in rešitelj.	—ich
Za kratek čas.
Konkurent pri Židih.
«Stric, če mi ne daš 1000 kron, se vtopim!» «Se boš prehladil, nečak 1» «Ali si vstrelim krogljo v glavo I» «Ta bo od Tvoje buče odskočila I» «Pa
si kupim vrv!» «Tudi to ne bo pomagalo!» «Pa se dam krstiti!» «Se veselim, da bi se Te iznebil!» «Ne bom se več učil, ampak bom napravil zraven Tebe trgovino, kakršno imaš Til» «Tukaj je
denar I»	----------
Porabil je priliko.
Mlad mož (šele pred kratkim poročen): «Pomisli, ko me je videla ženica prvič šnofati tobak, ji je bilo tako slabo, da je omedlela.» Prijatelj: «In kaj si storil?» Mladi mož: «Hitro sem pošnofal še enkrat, predno se je vzbudila!»
Iz šole.
Učitelj: «Božič je torej vsako leto v decembru enkrat. Kdo ve za praznik, ki je tudi enkrat v letu, vendar ni vselej v istem mesecu?» Pepica: «To je
krst.»	-----------
Dobro zdravilo.
«Kakšno zdravilo si dal svojemu konju, ko jo bil bolan, Kušelj?» «Terpentina sem mu v gobec vlili» «Tako?! Z Bogom, Kušelj!» «ZBogom, Su-šelj!» Cez tri dni. «Kušelj, ali mi nisi zadnjič rekel, da si dal svojemu konju trepetina, ko je bil bolan?» «Seveda, Sušeljl» «Poskusil sem tudi jaz, pa mi je konj poginili» «Moj tudi!»
presejana črna prst. Apno mora biti v primernem številu zastopano. Priporoča se jeseni obliti vrt z apneno vodo. V takih vrtih se tudi ne bode šopiril preveč bolhač. Gnojnica se mora že jeseni politi po vrtu. Prej ga je treba globoko prekopati, da vpliva lahko zimska mrzlina. Kjer se dobi prst lahko iz ogelnice, naj se jo ne zamudi primešati vrtni prsti. Svet se potem veliko lažje zrahlja. Deloma zasmojena in s ogljenim prahom pomešana vrtna prst zabrani plevelu rast. Ako je zemlja precej ilovična, ji je treba primešati nekoliko peska. Gnoji se naj s konjskim gnojem, ker ta zemljo najbolj zagreje.
Delo obstoji v presajanju, škropljenju, pletju in zrahljanju prsti. Vse se vrši po vremenu. Presajati pri suhem vremenu ne kaže, ravnotako ne pleti pri mokrem. Presadijo naj se samo one rastline, ki imajo gotovo velikost in so zato dovolj krepke. Preslabe rastline predolgo ne prirastejo na novem prostoru. Navadno postanejo žrtev bolhača. Pred presajenjem naj se prirežejo koreninice in se prilije mladi rastlini mnogo vode, da se sprime s prstjo. To delo se opravi najboljše zvečer, ker solnce na rastline tako dolgo slabo vpliva, da podrastejo; ravnotako škoduje prehud mraz ponoči.
Prilivanje in škropljenje naj se opravi zvečer ali zjutraj. Rabi naj se voda, ki ni premrzla. To-pleja ko je, temveč redilnih snovi razstopi v zemlji. Voda naj se pusti v velikih posodah pod vplivom solnca in se naj šele tedaj rabi, kadar je tako topla kakor zrak. Kjer se dobi lahko listje orehov, naj se položi na dnu posod in pritrdi s kamenjem. Šele zdaj se naj sod napolni z vodo. Dobila bode duh po orehih, ki je žuželkam zopern. Posebno kapusi (zeleni belin) se izogibajo takih vrtov in tudi mravlje se presele kam drugam. Kjer nadlegujejo črvi, naj se raztopi v vodi nekoliko soli. Crv skoraj izginejo in tudi sol vpliva kot gnoj.
Svet je tudi treba tuintam zrahljati, da pristopi zrak. Vsled tega postanejo koreninice močnejše in rastline uspevajo boljše. Vsled toplega vremena in škropljenja se napravi včasih prstena skorja. Treba jo je odstraniti. To se zgodi lahko z grabljami ali z motiko. Združi se s tem delom lahko tudi plctje.
Ko poganja zelje glave, je treba odstraniti vso veliko proč stoječe perje. Ako se to delo opusti, ostanejo glave manjše in mehke. Vsled odstranjevanja proč stoječega perja, dobi ostalo perje več hrane in se redi, prostor se razsvetli in je solnčnim žarkom bolj pristopen. V mokrih letih se pojavi na zelju gnjiloba; ravno vsled lega, ker se ni tega perja odstranilo. Od vsake rastline naj se odstrani najprej samo dvoje peres, drugo šele tedaj, ko so glave že precej velike.
Narodne zadeve.
Za družbo sv. Cirila In Metoda so nabrali v Podričnikovi gostilni v Celovcu s sodelovanjem gospodičen s Polzele gg. Kamnikar, Repič, Samsa 15 K 7 vin. Hvala 1
Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. julija 1908. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem in naj ji priloži: 1. krstni list, 2. domovinski list, 3. šolsko spričevalo, 4. Učno pričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, 6. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski
družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. ubožui list in 7. potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 15. junija 1908 pošljejo vodstvu podkovske šole v Ljubljani. Sola bo trajala do konca decembra 1908. Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi iz 1873 1. dobiti patent podkov-skega mojstra; brez preskušnje pa sedaj nihče ne more poslati podkovski mojster.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolskem poslopju. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na Poljanski cesti št. 63. Ker je po slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev pa tudi premalo izurjenih živinskih in mesoynih oglednikov, zato naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in mesovnega oglednika. — Oton pl. Detela, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Živinozdravnik Adolf Ribnikar, vodja podkovske šole.
Razglas. Na ljubljanski podkovski šoli se bodo skušnje vršile dne 25. in 26. junija t. 1., in sicer 25. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 26. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva ter ogledovanja klavne živine in mesa. Pri skušnji je treba a) odgovarjati na splošna vprašanja, po katerih načelih je podkovati konje in goved, ter na to, kako je podkovati zdrava, napačna in bolna kopita: vedeti je tudi treba, kakšno je podkovanje po zimi; h) prekovati ali nanovo podkovati eno ali več kopit, oziroma enih ali več parkljev; c) napraviti podkev za navadno, napačno in bolno kopito. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože prošnje pri podpisanem vodstvu do 10. junija. Priložiti ji je: 1. učno spričevalo v dokaz, da se je prosilec izučil podkovstva pri kakem kovaškem mojstru, 2. potrdilo, da je bil prošnik najmanj 3 leta pri kakem kovaškem mojstru kovaški pomočnik. Oni, ki delajo izpit z nezadostnim vspehom, ga morejo ponoviti samo enkrat, in sicer najhitreje čez eno leto. Kdor pa prvič ali drugič pri skušnji pade, lahko vstopi v podkovsko šolo, da si more pridobiti za kovača potrebno znanje. V Ljubljani, dne 8 majnika 1908. Vodstvo podkovske šole c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Svetovna politika.
Znotranja.
Iz proračunskega odseka. Prišlo je na vrsto poglavje «poljedelsko ministrstvo». Poročevalec Kozlovski se je zavzemal za ustanovitev socialističnega in gozdarsko-tehničnega oddelka v poljedelskem ministrstvu. — Potem je imel poljedelski minister dr. Ebenchoch daljši govor, v katerem razlagal vse načrte za bodočnost, tako glede izboljšanja pri pridelovanju klaje, planšarstva, naglašal je veliki pomen kmetskega kredita. Glede mlekarstva in sirarstva je opozarjal minister, da gre vsako leto nad 7 milijonov za sir v inozemstvo. Nadalje se je minister bavil s kmetijskim poukom in zadružništvom. Napovedal je, da je novi melijoracijski zakon že izdelan. Pri razpravi o ži-vinozdravniških zadevah je rekel minister, da tudi on zelo želi, da bi se živinozdravniška visoka šola prenesla na poljedelsko ministrstvo. Z ozirom na pomanjkanje živinozdravnikov namerava minister izpolniti državno živinozdravniško službo. Izdeluje v ministrstvu novi zakon o živinskih kužnih boleznih. Nadalje je minister povedal, da proučava
vprašanje o pomanjkanju kmečkih poslov in zakaj sili vse v mesta. Istotako proučavajo v ministrstvu vprašanja o razdolžitvi posestev.
Dogodki v Gradcu. V Insbruku je nek profesor Wahrmund, ki je spisal neko knjižico, v kateri se obrača proti katoliškim duhovnikom in klerikalizmu. Zaraditega zahtevajo nemški klerikalci, da mora profesor Wahrmund biti odstavljen, tega pa ne pripusti ogromna večina študentov in tudi profesorji. Tudi na drugih univerzah so se izrekli profesorji in dijaki proti nakani nemških klerikalcev. Zdaj je pa uemški poslanec Hagenhofer pripeljal v Gradec pred univerzo nekaj kmetov, ki so bili oboroženi z gorjačami in so se pretepali z nemškimi študenti. Nemški krščanski sociale! in druge stranke obsojajo nastop Hagenboferjev, ki bo imel še velike posledice v politiki, ki se že tudi kažejo.
Zunanja.
Zarote na Ruskem. Vsled odredbe vrhovnega guvernerja je bila v Sebastopolu hišna preiskava pri mestnem poglavarju generalu Maksimovu. Pri tem so našli revolucijske spise, iz katerih je razvidno, da je bil Maksimov v zvezi z revolucionarnimi družbami. Maksimova so zaprli. — Iz Petrograda je došla vest, da so na kolodvoru v Carskem selu prijeli neko deklico, ki je hotela vsled naročila socialno - revolucionarne organizacije z bombo razstreliti vlak, v katerem se je vozil car z rodbino.
Raznoterosti.
Na Nemškem se državni dolgovi vedno večajo in zato so denarne razmere tam še vedno nezanesljive.
Zaroto v Lizaboni so odkrili na življenje portugalskega kralja Manuela, ki so ga nameravali usmrtiti, ko se otvori portugalski državni zbor. Oblasti zapirajo republičane.
Kako je nastal denar. V Egiptu so najprej pričeli kovati srebrni denar. Ramzes III., ki je živel pred 3000 leti, je imel že bogato napolnjeno blagajno. Razmerno pozno so se seznali z denarjem Grki. Homerjevi junaki so kupovali po težini vina in rude. Istotako so tudi Rimljani pričeli primeroma pozno rabiti kovani denar, kajti šele 1. 430 pred Kristom so spremenjene kazni v denarne globe, dočim so pred tem rabili v to svrho ovce in goveda. Od Rimljanov so sprejeli kovani denar Germani, in to pred kakimi 2000 leti. Prvi nemški knez, ki je pričel kovati denar, je bil kralj Klodvik. No, na njegovem denarju so bile še glave rimskih cesarjev. Šele njegovi nasledniki so pričeli kovati novce s svojimi slikami. V početku so kovali denar gospodarji dežele, ali ko je pričela padati njihova oblast, so kovali denar poedini velikaši in tudi mesta. Vsak grof, vsak samostan, vsako mesto je imelo svoj denar, in tako je prišlo, da je bilo že v 16. stoletju v nemškem cesarstvu tisoče vrst denarja. Na Angleškem je imel denar državni grb. Ime dukst prihaja od italijanskega «ducata», ki ga je dal kovati Roger II. sicilijauski v prvi polovici 12. stoletja kakor vojvoda Apulije; po vojvodi «duca» nazvani so novci dukati. Forinti imajo svoj izvir od Florence. «Fenig» prihaja od kletske besede pen (glava). V Pragi kovani novec se je latinski zval «grossi pragenses», odkoder je nastala češka beseda «groš», ki so jo sprejeli tudi Nemci. Mesto Hall je kovalo polufenige, ki so se imenovali «balleri» in «heleri». «Marke» je pričelo najprej kovati mesto Kolin, s čemer se je hotelo določiti prvotno stalno težino plemenite kovine. Ime «krona» prihaja iz Angleške, kjer so početkom

Mal’ položi dar domu na altar!
Mal’ položi dar domu na altar!
Slovoiaoi
16. stoletja pričeli kovati srebrni denar, na katerem je bila označena krona.
Parobrod za 5000 potnikov. Na ameriški reki Hudson začne kmalu redno voziti parobrod «Robert Fulton», na katerem bo prostora za 5000 potnikov. Parobrod ima več nadstropij ter je dolg 120 m, širok 13 m, a visok 25 metrov. Vozi z brzino 32 km v eni uri.
Raztrgan tisočak. Neki eleganten budimpeštanski kavalir je izumil način, da mu je en tisočak nosil vsak dan 300 do 400 K obresti. Postopanje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca za 1000 K. Potegnil je bankovec iz denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta našteje stotakov, desetakov . t. d., vsega skupaj 1000 K. «Kaj ne,> vpraša kavalir, «saj ne bo nič škodilo, ker je bankovec na enem koncu odtrgan?» Pismonoša se prestraši, ker bi na pošti takega bankovca ne sprejeli, ter prosi mladega gospoda, da mu vrne drobiž. Kavalir rad vrne denar ter ga vrže pismonoši v torbo tako, kakor ga je držal v roki. Pismonoša, ki je videl, da je gospod držal denar v roki in se ga ni dotaknil, niti slutil ni, da mu je ta slepar vrnil okoli 400 K premalo. To zvijačo je slepar ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pismonošo, ki ga je izročil policiji.
Šest milijonov letne plače. Srečni človek, ki dobiva letne plače šest milijonov, se imenuje I. F. Hommond, glasoviti inženir v rudnikih. Hom-mond služi pri sindikatu tiuggenstein v Washing-tonu. Do pred malo časa je Hommond dobival štiri milijone letne plače. Sindikat mu je zvišal plačo na 6 milijonov, samo da ostane v njegovi službi. Inženir Hommond je znan kakor prvi raziskovalec in poznavalec zlata.
Kdor trpi na božjasti, krču in drugih ner-• voznih boleznih, zah-n^«-*^***/^^*» teva naj knjigo o tem 52-8 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v 5
Labudovi lekarni, Frankobrod o. M.
(Privil. Schwanen - Apotheke, Frankfurt a. M.)
äüT	Pcrlun I.
Franckova :specijaliteta rži:
^ Perl-rž ^
Pf* kot najbolja žitna kava,
močan vonj, kavi podobni okns,
snažno izdelovanje in slastni zavoji.
Najsigurneje jamstvo za skrbno pripravljanje
nudijo: Henr. Francka sinovi.
Mali dodatek pravega :Franckovega:
pridatka k kavi
daje ^Perlrženej-kavK
polnejši okus,
lepo zlatorujavo barvo!
Pristna
samo s to
varstv. znamko:
Varstv. znamka.
te.
X 672C JJ6 X.
in
imenom
:Franck:
______J W.L, g
!! Priložnostni kup !!
Krasmci vira ac verižioo Mana o 1 ggld.	let-.
30.000 komadov
prodanih, zato razpošiljam krasno 36 ur (ne 12 ur) idočo gloria srebrno anker - remontoir uro, švicarsko kolesje z lepo gravirano hišico, sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno al' posrebreno verižico za samo 1 gld. 76 kr. — Dalje ponudim pristno pozlačeno 36 ur idočo anker-remontoir najfinejšo švicarsko uro z pozlačeno verižico za 2 gld. 75 kr. 3 letna pismena garancija za vsako uro. Pošilja po povzetju
S. KOMANE
švicarska ekapertna hita, KRAKOVO it. 215.
Ako ne ugaja, se denar vrne.
Nebroj zahvalnih pisem in ponaročil.	10
VAJENCA
za puškarsko obrt
ki je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo, sprejme takoj	12
Šimen Bergman
puškarski mojster
Glinje pri Borovljah..
Moje nizke cene vzbujajo pozor!
Elektro - goldin - anker - remon. žepna ura z 36 ur tekočim kolesjem, znamka sistem „Roskopf-Patent“ z lepo elektro - verižico t£ld* l*0C5, pri naročbi 3 komadov gld. S'SO, 6 komadov gld. 10'—.
I Ig. Cypres
i KrakOVO, Fiorlanergage 49/7.
Bogato ilustrirani ceniki z 800 slikami brezplačno in poštnine prosto.	11
Prva borovska tovarna orožja
PETER WERNI6
c. in kr. dvorni založnik
v Borovljah na Koroškem.
Covske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
DeL glavnica K 2,000.000.
Podružnica
Rezervni fond K 200.000.
„üjtibljanstic (redilne ban(e“
c*n,ral*	1 («loka, Kolodvor^* nlicc It. 2 7.
v Ljubljani.
v Spljetu.
0brestfl]6 denarno vloge do daljnega po 5% v tekočem računu ali čekovnem prometu, po 4y2 % pa na vložne knjižice in plača rentni davek sama. Kupnje in proda]a vsakovrstne vrednostne papirje, srečke, devize in valute. Eskomptlra in vnovdnje menice, kupone in izžrebane vrednostne papirje. Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna mesta. Da]e posojila (predujme) na vrednostne papirje proti zmernim obrestim. Za varaj e srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi in revidira številke brezplačno. Prodaja srečke na ■esečno odplačevanje. Izvršuje borzna naročila naj-kulantneje. Konvenüra in posreduje hipotekarna in komunalna posojila. Dovoljnje stavbene kredite. Daje brezplačno pismene
in ustmene nasvete pri vseh bančnih, oziroma denarnih kupčijah.	i 52—8
IzdaiAtelj in butnili konzordi »Korošca* na Koroškem. — Odgovorni urednik L. Mik ni. Tilk Iv. Pr. Umprete v Krauta,