118. številka. Ljubljana, vtorek 23. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiSi št 2f)—26 poleg gledališča v „zvezdi". O p ra v n i 31 v o, na katero naj 8e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hi Si. Andrassy o vzhodnjem vprašanji. Šestnajst milijonov Slovanov je v tej monarhiji in ko se je v parlamentarnem zastopu za vnanjo politiko, v delegacijah govorilo, ki nas vse Slovane na j/i vej še zanima, ko so ga naši Nemci po svoje in nam na škodo, da, po našem prepričanji Avstriji na škodo brez nas in brez krepkega ugovora od slovanske strani po svoje reševali, ko je minister-Magjar veliko govoreč ali skoro nič povedavši ipak bolj magjarsko-nemško nego avstrijsko politiko razkladal — nij bilo nikogar nobenega govora veščega in odločnega slovanskega človeka, ki bi bil vstal in na vsa usta govoril ter pred svetom v imenu avstrijskega slovanskega prebivalstva resnico pričal! To je vtis, žalosten vtis zadnjega poročila iz delegacij v Testi. V tacih slučajih živo pogrešamo aktivne politike najkrepkejšega slovanskega plemena — Cehov. V finančnem odseku avstrijske delegacije je bil 20. maja tudi Andrassv navzoČen in je dal interpelirati se o vzhodnjej politiki. Dele-giranci Schaup, Giskra, Kuranda in Ilerbst in-terpelirajo, po neniškej šegi o ori entalnem vprašanji govoreči, zakaj je vlada od kraja vstajo podpirati pustila, posebno Rodicu ? kake zapreke so se stavile izvršenju reform ? o čem so se v Berlinu zjedinili? ali so se za ta slučaj zjedinile tri vlade, če bi Turčija skupaj padla ? kako se vlada namerava držati nasproti Srbiji in Črnej gori? Grof Andrassv pravi: Evropski mir je ohranjen, kolikor more človeško oko naprej videti; udeleženje Srbije in Črne gore pri vstaji je zabranjeno; in reforme bodo poroštva, da se zmešnjave v Turčiji urede. Reforme res nijso še v življenje stopile, ali sprejete so od turške vlade in od velesil; sedaj je čas prišel, da se izvedejo; sredina krize je uže proč. Minister svari potem pred pesimizmom, ki se razširja v Avstriji. Važno je, da so se vse tri velevlasti v orjjentalnej politiki zložile, kar prej nikdo nij verjel. Da vstajniH nijso še njegovih reform sprejeli, krivo je, meni Andrassv naivno samo to, ker so novinarji ali časnikarji iz vseh krajev pri njih in tako rekoč v imenu svojih vlad agitiraj o zoper reforme ! „Resultat berlinske konference je popolno zjedinjenjo oblastij o ciljih in o pripomočkih, ki so za zdaj potrebni. Francoska in Italija je dogovorom pristopila, le soglašenja Angleške še nij, pa se pričakuje." Obsežka dogovorov minister še ne more povedati, le toliko pove, da je šlo pri pogovorih o tem, kako reforme izvesti, zapreke na obeh krajih odpraviti, složnost velevlastu' pokazati in za braniti, da se zlo ne razširi. Največja važnost berlinskih dogovorov je v zloženji vlastij in v nameri, tudi kasneje od slučaja do slučaja zjedinjevati se. — Avstrija nij vstaje nikoli podpirati hotela, ali tako jej zopet od kraja nij smela moje zapreti, da bi orožje se ne moglo uvažati, ker bi bili potlej kristijanje kar posekani. Rodić je imel ukaz prehod črez mejo zabraniti, in ta ukaz se je večjidel izpolnjeval. Ilerbst na to očita podpiranje vstašev, ki so lehko iz Avstrije orožje dobivali in očita, da je Andrassvjeva politika omahljiva. Andrassv brž protestira in pravi, da vstaje nij nikoli podpiral. Troti Srbiji nij bil prijazen, kar znana mačja godba priča. Ko bi bil drugače politikoval, bi bil uže ves balkanski polu otok v plamenu, Grška in Rumu nij a bi se bili gibanju pridružili. Srbiji seje i zj a vilo, da se ne bode trpelo, da bi ona v akcijo segla, in tako se je to deželo prisililo mirovati, kar se bode v sporazumljenji velevlasti tudi odslej de> lalo. On nij nikoli mislil na kako okupa.-cijo. Ta bi bila tudi neumna, ker bi bila pri nehanji obsedenja zadrega velika. Avstrija ne smo tacih stroškov nakladati si, ona mora samo na to skrbeti, da se turška država prerodi in se s svojimi lastnimi močmi okrepil! (Kolikokrat je bilo uže dokazano, da je to doseči nemogoče.) Dr. Ilerbst konstatira, da je minister dejal, da le od slučaja do slučaja so bodo velevlasti zopet zjedinjevale. To se pravf, da so se le v principu zjedinili, a ne v posameznostih. Ako se pa reče, da so vsi v principu za mir, je to le ono, kar je bilo uže v prestolnem govoru rečeno. On bi bil želel, da bi se bili uže v Berlinu tako dogovorili, da bi vsaka vojaška okupacija bila nemogoča, zdaj pa je prav bližnja, posebno če Avstrija kaj garancij za reforme prevzame. Andrassv odgovarja, da je namera vlad „status quo ameliore" (poboljšano sedanje stanje Turčije). Dr. Brestel želi resolucijo, da se Avstrtfa ne sine z orožjem v kako intervencijo ali okupacijo vtikati. Zoper tak sklep delegacije pak Andrassv odločno protestira, ker bi potlej Avstrija samo družim vladam redovanje stvarrj prepustila. . . Avstrija nema sovražnikov, ima mir in armado, ter odločno voljo vzdržati mir. Glavu i faktor pri tem je želja ruskega carja, da se mir vzdrži in to željo podpira tudi Nemčija. Kako se bodo stvari v prihodnjosti razvile, to se ne more videti, za zdaj je mir gotov. To je ob kratkem Andrassvjevo poročilo. Sami nemški listi pravijo, da mu delegacija skoro nič nij verjela. „\Vioner Tagbl.u Kako umirajo pesniki, pisatelji in učenjaki. (Dalje.) Jean Tavl Friderik Richter čuteč 1825. 1., da smrt začenja sprostirati črne kre-Ijuti njemu nad glavo, da ga rahlo prenese na oni svet, zahteval je, da so mu brali, peli in s cveticami posipali ga. „Sanje, sanje," šepetal je in ugasnil. Viljem Ilauff, srčen prijatelj malo po-pred umrlemu Viljemu MUller, pesniku grških pesen, sprejel je radost o namorskej bitvi pri Navarinu zadnje ure svojega življenja. Trdil jo v vročinskem bletlenji, da je smrtni sel za oni svet, ter je več potov zamrmral: „Tustite mo no, naj -grem, moram iti povedat Mullerju to novico." Ko so pri smrtnej postelji slovečega astro- noma in matematika Laplace-ja stoječi prijatelji omenjali njegovih znamenitih iznujdeh, odgovoril je z bolestnim nasmehljajem: „Kar znamo, to je omejeno, a kar no znamo, tisto je brezkončno." Frider ik von S chl egel je bil 1829.1. od smrti zaloten in vstavljen pri stavku: „Das ganz vollendote und vollkomcne Verstehen selbst aber —." Bertold Jurij Niebuhr, čuvši na smrtnej postelji 1831. 1., da je zbolela tudi njegova soproga, in sluteč, da pojde tudi ona ž njim v zemljo, tužno je vzdihnil: „ Nesrečna taka hiša, ki ob jednom pride ob očeta in mater." \V altr Scott je kar grozil smrti, ki se mu je približala 1832. 1. Nij hotel nič slišiiti o njej. Nad stokrat je vzel pero, da bi pisal, pa le nij šlo, in naposled je začel britko plakati. „Dunite me v posteljo, jaz nijsem za nobeno delo več. Čemu bi se sililV" Ležečemu na postelji so morali okna odpreti. Dolgo je zrl na pokrajino, katero je obsevalo jasno polu-dansko solnce, in močno se je čulo vrščanje reke Tweed. To je dobro delo umirajočemu pisatelju. „Takole hoče biti nad mojim grobom I* vzdihnil je in zaspal. Omenjeno loto je umrl tudi učeni Ciivier, ki je umirajoč analiziral umiranje sam na sebi ter zrgrajo omenil :„ In naposled prime glavo* ter jo zmede." Lu do vik Borno jo z grenko opazko šel s tega sveta 1837. 1. „kakošen okus imate?" povprašal ga je zdravnik. „E slab, kakor vsi Nemci," odgovoril je, obrnil se v steno in izdihnil. France Freiherr von Gaudy, ki je vsled mrtvo uda umrl 1840. 1. zapustil je te-le zadnje vrstice iz svojega peresa: Da trat mit tiill'gcui VVeoliael in doc Hand Ein liuiter Glaub'gor plot/lich an sein Hott, Dor Spoditcur der \Volt, liana Mora genannt. V n rt njo države. V Tttrčii* je zopet neka izprememba v ministerstvu. Midhad-paša je postal minister brez portfelja. Tega Turka slave Nemci in drugi muselmanovci za najboljšega turškega reformatorja. Torej je bojna stranka v Stam-bulu zopet nazaj pottsnena za nekaj dnij. V Carigradu močno Turki pritiskajo, da bi Rusija odpravila poslanika generala Ignatieva, Češ, da intrigira močno proti Turčiji Povod temu je dalo ravnanje I^natijevo ob priliki demonstracije turških duhovnikov in njih učencev, ko je Ignatiev oborožil svoje ljudi „Crnogorce in Hrvate", tla bi se branil ko bi turški fanatiki kristijane napali. „N. Fr. Pr." je vsa divja na ruskega poslanika. V Wi*4*ncu*kein senatu je minister notranjih stvarij Marcčre rekel, da se francoska ustava sme pač premeniti v liberalnem smislu, ali nikdar ne ovreči ali izpremeniti v državnej obliki, t. j. iz republike ne v monarhijo. — Včeraj so bile v 13 okrajih dopolnilne volitve. stniflvškemu kraljicu nasledniku na slavo je bil 20. maja banket v Londonu, katerega so se udeležili vsi poslaniki tujih držav. Potrjuje se, da Angleška nrj pristopila k nasvetu zarad orijentalnega vprašanja narediti konferenco vseh velesil. (m »'.tki kralj je v Kopenhagnu na potovanji zbolel. Dopisi. Ik Idrijo 18. maja [Izv. dop.] Mej našim ljudstvom gre govorica, da je „Narodovim" dopisnikom zastonj pomočiti še kedaj pero v tinto, ker se bode v Ljubljani vsak „Slov. Narod" konfiscira!, prinašajoč dopise iz Idrije; jaz sicer ne pritrjujem temu občnemu mnenju, akoravno si ne morem dobro tolmačiti, zakaj sta bila prišla gg.: deželni predsednik "VVidman in vitez Ant. Gariboldi „naš" deželni poslanec v najslabšem vremenu v Idrijo, da še celo izpod strehe nij sta mogla, vendar §. 300 kaz. zak. me je tako nepopis-Ijivo ustrašil, da si le počasi upam iz kotiča, kamor me je zagnala slaba vest, da hočemo idrijski dopisniki nemir delati v mirnej Idriji, da je naš namen napraviti morda s časom „revolucijo" mej rudarji. Bogme! na vse zadnje človek res ne bode znal, ali se javni mir moti s tem ali ne, ako jaz gole resnice podajem svetu, kako namreč trpimo pred obnašanjem necih neimenljivih gospodov naših, kateri so se gotovo morali roditi tam kje v ovej devetej deželi, kjer se nahajajo ljudje brez src in — brez usmiljenja. Kako je mogoče potem misliti, da bi se Idriji predruga- čile ter izboljšale kedaj razmere, sedaj prav staroveške, kjer bi se lehko „kaste" naštele mej prebivalstvom, ako se takoj v grlu zaduši vsaka pritožba. Tako se vpije v našem veku po emancipaciji, tako se hvali, ter v sedma nebesa povzdiguje liberalstvo naših dnij, tako se čas trati v takozvanih „Arbeiterverein-ih" za povzdigo materijalnega stanja delavcev, a za Idrijo, za rudarja se ne zmeni živa duša, ampak kakor zapuščena sirota vzdihuje v tem kotlu — Idriji — rudarska familija, skrbno ter bojazljivo gledajoč v tamno prihodnjost; kam pridemo, če naši načelniki ne krenejo iz pota vednega kratenja malih pravic, da ne govorimo o dobrotah. Na ta način se nij čuditi, ako se obrača uboga para — rudar proti nebu, ter procesije napravlja Idrija, da bi vsaj bog omečil kamenita srca trdovratnežov, ali pak, kar bi bilo še boljše, celo odpravil iz Idrije vse turške paše. Da! tudi maše so se uže brale pred kratkim v ta namen. To pač dovolj jasno slika položaj. Zatorej pak Idrija tem bolj žaluje, kadar poči nepričakovana vest, ka hoče zapustiti mesto kak uradnik, ki je bil mnogokrat osamljen v boji proti falangi diuzih. In kakor bi bilo Idriji prirojeno, kar je dobrega, usmiljenega, blažega mej uradništvom, to ne more, ne sme ostati pri nas. Iz Itttkc na Dolenjskem 20. maja [Izv. dop.] Soboto so volili na Krškem odborniki tukajšnjega občinskega zastopa župana in 6 svetovalcev. Za župana so si izvolili sicer moža — poštenjaka a žalibog, kakor se meni zdi, premalo izobraženega, kajti v sedanjih časih mora župan temeljito poznati postave in v slovenščini, našem milem domačem jeziku, dobro zmožen biti. Pa bati se nam zato nij, ker kakor smo poizvedeli, voljen je župan g. Šiško po priročilu župnika Tavčarja, in župnik je slovensk rodoljub. Upati smemo tedaj, da bode g. župnik v poslu župana vedno — desna roka, on nam ga je nasveto-val, on mu bode tedaj i v uradovanji pomagal. Ker bode občinski urad na Raki, bode tudi kaplan Žgur kot izobražen in za slovensko reč navdušen dobra pomoč županu. Imamo pa prvega svetovalca izobraženega rodoljuba, posestnika in trgovca g. Vehovca; drugi svetovalci pa so: prejšnji g. župan Malenšek, Šri-bar, Ant. Banič, Metelko, Cvelbar, vsi narodni možje. Ti možje so nam porok, da bode naša imenuje to „zadnji recept za Turčijo", zdravniški recept, ki ukazuje, da se Turčija, bolni mož v Stambulu, mora ozdraviti. Ali ozdravljenje se ne da zapovedati, ne prisiliti. Celo „N. Fr. Pr." je primorana izpovedati, da je eedaj ali temeljita reforma Turčije mogoča, 4ili pa razpad turške države. Mi dosedaj ostajemo pri tem, kar smo kratko od početka tega Članka rekli. V prihodnjih številkah svojega lista nočemo povedati, kako bodo druga neodvisna plašila sodila. To se more uže zdaj reči, da Andrassv nij naredil onega ugodnega vtisa, na katerega je bil pripravljen. Rešpekta pred taci m diplomatiziranjem pa res ne more nihče imeti. Denes je tako, kaj bode jutri, tega nihče ne ve. Osoda je mogočnejša nego Vse diplomatiziranje. Jugoslovansko bojišče. Od srbko turške meje se piše: Vstanek V Bulgariji je zvezo mej Carigradom in tur-eko vojsko pri Nišu pretrgal. Ko bi Srbi sedaj turško vojsko napali, prišla bi moj dva ognja, ker bi jo tudi bulgarski vstajniki s hrbta nadlegovali. Ko bi pa ta tepena bila, bar je pričakovati, bila bi v begu lehko popolnem uničena. Turki bi radi bulgarske vstajuike skupaj stisnili in zmagali. Ali Bul-gari se pametno za zdaj v gore odmikajo. Iz Pešte se „Obzoru" brzojavka iz, privatnega vira, da je vstanek tudi uže v Albaniji in po družili delih Turčije, samo da se nič o njem ne javlja, ker je vsa zveza pretrgana, Turki pa zamolčujejo svoje nesreče. V Bosni je bila pri Buzimu bitva mej vstaši I gumena Hadžića, ki ima 1000 mož in mej 3000 Turki. Trajala je šest ur, vstaši bo se morali v šumo nazaj potegniti, ker jim je streliva zmanjkalo. Tudi Peter Karagjorgjevič je nabral novih 1000 mož in maršira proti Bihaću. Politični razgled. Notranje «1 V Ljubljani 22. maja. V notranjej politiki nij nobene novosti zaznamovati. Ves interes zavzema samo An-drassvjevo obrazlože vanje v avstr. delegaciji o vzhodnjem vprašanji. To pa prinašamo tukaj v prvem članku obširneje. Pričakovati je, da bode isto vprašanje na vrsto prišlo tudi translejtanskej delegaciji. In tam se bodo vendar morda Hrvatje zavzeli za svoje jugoslovanske brate. Če tega ne store, grešd. Od mrtvouda polomljen se je sesedel. Njegovi ljudje so ga dobili na tleh ležečega, s težavo so ga spravili na noge in peljali pred zrcalo. Videč svoj prepadeni obraz je tužno vzdihnil, zmajal z glavo in tiho zastokal: „Da, Hans Mors je tukaj !" Friderik Sallet je umrl pri polnej zavednosti 21. februarja 1843. 1. Malo tre-notkov pred ugasnenjem je snel poročni prstan, ter ga s prijaznim in hvaležnim na-Bmehljajem podal svojej soprogi. Tomaž H o od je umrl 1845. 1., in sicer tako, da si živi, veseli in navdušeni pesnik ne more lepše poželeti, umrl je v cvetji meseca maja. Pesnik je še na zadnjo uro verze recitiral, sanjačil navduševal se in radoval prekrasnega vonjevitega cvetja. Ta možje bil doživel mnogo žalosti, vendar je blagroval onih par srečnih dnij, ki mu jih je bil bog podelil. Svojej soprogi je dejal: „Veš Jane, jaz odpuščam vsem, nadejaje se, da se bode tudi meni od- pustilo" ? Začel je blesti, ter zamrmral: „Zadeni križ in pojdi za meno!" Zadnje besede pa so bile: Umreti, umreti! ki so donele kot slavospev. Kmalu je šla tudi žena za njim. Francois Avgust Vicomte Cha-teaub riand je bil rojen mej vrvranjem revolucije in je umrl mej kipenjem nove revolucije. Preminul je ob strahovitem junijboju 1848. 1. Bled, molčeč in melanholičen jo sedel pri odprtem oknu, ter poslušal zamolklo gro-menje topov, ki so podirali socijalno vstajo. Po dolgom žalostnem premokljeju je zašepetal: „Ne morem, nikakor ne morem verjeti, da stojim kraj groba Francosko." Te besede, ki je bil zapisal jih 1814. 1. bile so tudi njegove poslednje besede. Cuvši, da je društvo zmoglo je samo šo nasmchljal se. Da je Henrik II e ine skoraj 20 let umiral, znano je kolikor toliko. Shujšan do kosti, in naposled tako opešan, da šo očij nij mogel odpirati, ležal je skoraj neprimično v žimnej rakvi v Parizu, ter zlagal pesni,.... in mati nebeška, kako neznanske pesni včasih! „Kaj ne, kakor grobove žalostinke done" moje pesni", dejal je sam nek pot Alfred Meis-snerju; „tukaj živ zakopanec v gluho noč kriči". Res pa iz pesen, složene poslednjo mu-kapolne dneve, veje nekov zelo tužen in stra-šansk duh. Te njegove pesni nič več ne razsipljejo cvetne vonjave, niti ne odmeva petje slavcev iz njih; zvezde na obnebji pesnikovem gasnejo in vse se zavija v pusto in črno noč. Petje pesnikovo se razlega posedaj kakor ukanje uharice, groza spreletava človeka pre-birajočega te pesni. Ali nij pretresljivo če na pr. poje: Dor VorliMng falit, «las Sttlok ist aus, Uiul IJorron mul Daui'-n geti'n nach Ilaus, Ob ttraon auoh il: „K je pač tako, kakor mora biti". KojeBeranger videl umirati svojo rabila, da slišimo, mi uže v posteljah več slame nemarno, pokrmili smo jo itd. Zdaj pa, ko bi se živina pasti mogla, dežuje, da je za zdvomiti. Ljudje kosijo sedaj deteljo, ter jo polagajo, ker pa je mokra, škoduje živini, posebno goveji in tega smo se žalibog prepričali, ker 15. t. in. poginilo je v našej bližini 7 krav — detelja jim je naškodila. Zdaj pa, ko so jasni pa vendar mrzli dnevi, bojimo se pogub-ljivega mraza. — Ozimno žito je precej dobro zlasti pšenica lepo kaže, če bode le o cvetu ugodno vreme. Reži so redke. Turšice še radi dežja mnogi vsejal nij. Domače stvari. — (Mraz.) Od leta 1870 sem imamo vedno bolj hladna leta in zlasti prav mrzle maje. Leta 1870, 1871 je po hudem mrazu trta tako poškodovana bila, da še 1872. 1. nij dosti rodila. Leta 1874. je temperatura koncem aprila in začetkom maja padla pod 0° R ter je mraz po poljih in vinogradih neizmerno škodo učinil. Tudi letošnji maj se sme uvrstiti mej svoje prednike. Od 2. do 14. maja je neprenehoma deževalo in končno snežilo. Potem je temperatura rapidno padala, zlasti od IG. do 21. V noti od 19. do 20. in isto tako do 21. v nedeljo je tukaj voda okolo štern zmrzovala in bela slana pokrila vse polje. Na severnem Nemškem in po Češkem je uže v noči 18. t. m. zmrzovalo. Iz Ogcrskega in nižje Avstrijskega se poroča, da je mraz segal po vsoj deželi i žita i trs hudo poškodoval. V soboto je bila baš seja državnega zbora, ko so ministru dohajali telegrami od vseh stranij Ogcrskega o hudem mrazu preteklo noč. Poslanci so se gnjetili okolo ministarskih klopeh, da bi poizvedeli poročila. Seja se je morala pretrgati in jeden poslance je potem glasno prebiral dohajajoče žalostne vesti. Na ljubljanskem polji je krompir pozebel, fižol, kjer jo ravno vsajen bil, orehi i n nekoliko tudi cvetje na jablanih. Iz Dolenjskega in Štajerskega nam še nijso došla poročila, a upamo, da mraz nij prehudo škodoval. Včeraj in denes imamo zopet krasne in tople dneve, kakor se spodobi mes ecu maju. Nekaj dobrega pa je mraz učinil. Pokončal na milijone hroščev. — (Iz s lo vensko-bistriške okolice) se nam piše 21. maja, da je v poslednjih treh nočeh po ravnem slana padla, a v vinogradih po Pohorji šo dozdaj nij nič po-zeblo. Tudi iz Konjic nam je jednaka tola-žilna vest prišla. Svoje prijatelje po deželi zvesto prijateljico in oskrbnico, srčil je jo: „ Zaupaj, ljuba duša! Malo poguma, pa se tudi smrt premaga. Le pojdi naprej, črez tri mesece pridem tudi jaz". Mož beseda je bil. Judita Frčre je bila umrla 8. apr. 1857. 1.; in IG. jul. istega leta jo umrl Beranger. Nemilo je dirnolo ga, da je včasih prišel ob ves spomin, in so so mu misli medle. „Mučno je človeku", dejal je, „ki nema pravega reda v svojih idejah." Boječ se, da no bi mu ušla kaka beseda, ki bi bila nasprotna onemu, kar je bil vse svoje žive dni trdil, opomnil jo navzočnim: „Kdor je vse svoje žive dni stalne ideje razvijal ter s svojimi čini potrjeval, nad njim naj njegovi prijatelji brižno čuj oj o, kadar ga starost ali bolezen prevladate in v nesposobnost potisnete1'. Poslednjo njegove besede pa so bile te-le: „Veliko trpim, deca moja, a mnogi šo več, nego jazu. (Konec prih ) prosimo, naj sam kratko na listnicah poročajo, ako je kjegod mraz večjo škodo napravil. — (Prof. dr. C e 1 e s t i n) o katerem smo pred nekaterimi tedni poročali, da je nevarno bolan, je zdaj u/e toliko okreval, da more na Dunaji svoje študije nadaljevati. Po klican je namreč za lektorja ruskega ezika in ruske literature na hrvatsko vseučilišče v Zagreb, kamor jeseni otide. — (Kaj je boljeV) Uradna „Laibacher Zeitung" prinaša po c. k. drž. pravdništvu razglašen razpis dveh služob na novej kaznilnici za ženske v Begunjah, in sicer 1. službo hišnega zdravnika, dr. medicine z letno plačo 400 goldinarjev brez druzih dohodkov in 2. službo kaznilniškega služabnika, nadzornika s plačo 4(K) gold., 120 procentov priloge, s hrano in stanovanjem, vsak dan pol drugi funt kruha, in — penzijo! Svetovali bi gospodom doktorjem medicine, naj kompetirajo rajši za mesto nadzornika; vsakako jim boljši kaže. Čemu toliko let študirati, toliko novcev potrositi, na univerzi se s težavo graduirati dati, če potlej navaden brič večjo plačo ima nego — doktor? — (Komisiji za uredbo zemljišč-nega davka), in sicer Krška in Brezka se bodeti sešli 6. junija t. 1. pri Brežicah, da pričneti cenitev mejnih parcel kranjskih in štajerskih. Od kranjsko deželne komisije se bodo udeležili gg.: dr. J. Poklukar, dr. J. pl. Savinschegg in inspektor J. Podrekar; od štajerske gg.: dr. Mulle, Karel Majer, J. Achleitner, in A. Kintzky. — (Godba v zvezdi) v nedeljo je privabila jako mnogo poslušalcev. Posebno je dopal poutpourri slovanskih pesnij. Želeti je, da bi priljubljena hrv. polka godba te javno veselice nadaljevala. — (G. S a u r a u) iz Kamnika priobčuje v „L. Tagbl.u neko ve replike na nas. On je premalo važna osoba, da bi se več ukvarjali ž njim. Le to konstatiramo, da sam objavlja, kako je predrznil se nam ukaze dajati („ich trage Ihnen auf") — kakor da bi mi imeli od kamniškega padarja kakovo „auf-trage" sprejemati. Ko bi bil uljudno prišel, vzeli bi bili vsak stvaren popravek. — Sicer pa, če se mož neumno baha s svojimi „ zaslugami", to prouzročuje povsod le smeh, kjer ga poznajo. Majheno takta, takta, gospod. Dobro delo se samo hvali. Osobna samohvala pa smrdi. — (Ljublja nski-nemški „Witzu.) „Laibacher Tagblatt" od sobote piše: „Am vorigen Montag wurde im biesigen Sparrkasse-gebaude ein Itaub volliuhrt. Eine kiihno Manneshand raubte einem gllicklichen Vater seinen kostbarsten Schatz, sein \verthvollstes Kleinod. Es vvurden aber vveder Steckbriefe nach dem kiihnen Biiuber, noch Beschreibungen iiber die gcraubte Perlo ausgegoben; Iliiuber, Perle und der gliiekliche Vater brachten dieses Attentat in Form einer Vermahlungsanzeige dem Staatsanvvalte und Publikum zur Kennt-nis. IVauber und Perle traten in bester Stim-mung eine Vcrgniigungsreise an, und keine unberufene Macht \vird die Freuden des "VVonne-monates storen." — (Novinarski tatovi.) Tukajšnja „Laib. Ztg." vedno iz našega lista domače novice krade pa nikdar vira ne citira. — (Srečo od sebe pahnil je) v Domžalah nekov krčmar, ki je prodal v malej denarnej stiski loz državne loterije, katerega je uže dolgo hranil, par dnij pred zadnjim žre-benjem. Kupila sta ga jeden žandarm iz Mengša in nekov fabrikant slamnikar iz Domžal in loz je dobil — 15.000 goldinarjev. — (Požar.) Piše se nam: V noči mej petkom in soboto je začelo na Prebačevem pri Kranji goreti. Pogorelo je 6 hiš. Itazven jednega so bili vsi zavarovani. Ne ve se kako je začelo goreti. Pravijo nekateri, da se je vnelo zaradi pepela, katerega nose živega pod streho. Da bi se vendar ljudstvo jedenkrat spametovalo! — (Poboj.) Piše so nam: Nedeljo na večer ob Va 8. se je na št. Jakobskem trgu mej rezervisti boj vnel. Nekov vojak imel je dve sablji v roci ter mahal na vse kraje, in le prigovarjanju druzih tovarišev pomiril seje on in dotični menda precej vinjeni vojaki. Ljudstva se je bilo nabralo takoj velika množica posebno vojaki so hiteli od vseh stranij na bojišče. Vsake vrste ljudje bili so zastopani samo nekovih v tacih slučajih jako potrebnih nij bilo nijednega videti. 21. maja Pri ■'Jomm: GasperšiČ iz Že!oz.iiikov. — Ribani i/, Rejaka. — Pobi iz Dunaja. — Friedman iz Ka-nižo. — Darko iz Dolenjskima. Pri ?»,Ji«'i: Laufer iz Brna. — Stiine iz Maribora. — Stonič iz Dunaja. — Janovcc iz Šmarja. — Singer iz Dunaja. Pri ZHinorolt Travon u Idrije. — Pahirnik iz Ljubljane /«em bolnim noč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni RevalBSCišre k Barry 30 let Mi« j« nij bolem i, ki M Jo ■« bila oidra vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih < otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilozt i naduho, bolečine t ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlit< lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šumenje v ušesih, slaboBti in blevanje pri nosečih otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, biedicico in pr« Hlajenje; posebno se priporoča za dojene« inje bolj" nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriči: /al zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spri čevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pr* ?ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland», Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlu atuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih oaob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastoj) Kratki iikas iz 80.000 spričevalov. Na Dunaji, 13. sprila 1872. Preilo je iže sedem mes' cev, odfar sem bil v brezupnem stanju Trpel sem vale d prsnih incu ničnih bolečinah, in sicer tako, da s >m od dne do dne 'idno.gnil, in to z» pretilo je dolgo č*sa moj* štedije. Cul sem od Vaše čndapolne Hevalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutiin po mesečnem i žitku V*še tečne in okusne Ke a iesciere popu nt m zdrav, tako, da brez nujmatjega tres nja morem zopet pisati- Za-adi teg* pripon ć m vBem bolnim to primerno prav cen6 in okm.<> hrano, kot rajboljši pripom ček, ter ostanem Vas udani Gabriel TeBrhner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize do Brćhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vslod neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin i sake vrste sedein let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so ae vse čutnico na celem životu, slabo pre-bavljenjo, vedno nespunje, ter som trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me jo sem ter tja preganjalo m mo ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melankolična najvišjo stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vso, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej ohupnosti poskusila som Vašo Hevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Hevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja mojo prisrčne hvali-žnosti in popomega spoštovanja. Markize de Brč han. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolohauji dimniku, omotici in tifičanji v prsih. Št. 65.716, Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Hevalesciere jo 4 krat tečne j ša, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na coni, ko pri zdravilih. V pjkfhaaltt pnaioah po pol funta 1 gold. 60 kr. I , i*it 2 g«id. 6o kr., 2 u u ta 4 gold. 50 hr„ 5 fantov 10 gold., 12 funtov M gold., 24 funtov W gold. Hevaleaoiore-Biscuiten v pnšicah in Hevalesciere-Chocolatee v prahu 12 taa 1 gld. 50 kr., 24 um 2 gl. •o kr., 4 S taa 4 gl. 50 kr., v prahu u 120 tat 0 gL Prodaje: Do Barry & Comp. oa l>u *<»jl, W»U-:'ls«l>atk«se it. 8, kakor v vseh tceitih pri dobrih Itkarjih in apcoerijikih trgovcih; tudi razpošilja dtt-najtka hila na vse kraje po poitnib ^Akuznioah ali povzetjih. V LJubljani Ed .t«hr, J. Svoboda, ckar pri „zlatem orlu",- . It«-kl pri lekarju J. P r o-damn, v Celovcu pri lekarju Hirinachorjn, v Npljetu pri lekarju A I j i n o v i ć u, v Trsta pri lokarju Jakobu Serravallo, pri drogerista P. Boooa ia J. Uirschu, v Zadra pri Androvića. (2) Dunajska borza 22. maja. A*viruo Lttografiibo ^ui-ooiio.* Enotni irž. dolg v >>«i kovoib 65 Enotni drt. dolg v arebrtl 69 1860 drl. posojilo .... 108 \ Akcije narodne bank* . . 830 Kreditne V«o:;« . 133 London .... 120 . Napol. .......9 C. k. cekini......5 Srebro ■ . 102 80 20 10 05 61«/. 66'/, 40 kr. Izseljevanje. PalGbBl usoja se svojim p. n. pacijentom uljudno naznaniti, da od 7. maja naprej v (129—5) Blall-JcveJ lilšl, v I. nadstropji poleg Hradezkv-jevega mosta stanuje. Ordinira p* kakor do sedaj od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Delavci se iščejo! Delavci za razprhnenje, za valalne železnico (Ro'lbahnarbeiter) in zidarji dobodo takoj delo in sicer za visoko plačo v akordu pri stavbi pri „Salzkammergutsbahn, Section Aussee". Aubsoo 17. maja 1876. (146—3) Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zohev", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. ,,Kaltfomtike povesti" od Bret Harte a. Cena 50 kr. 3. „Tuffomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. ^♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< v Lek zoper gušo (krof), izkušeni pripomoček zoper gušo (debe' vrat), razpošilja z nakazanjem o rabjenji po 1 gld. V. Franz in llolout»ka<-<- a/d biihlil. \\ »'StTiulin. X (134—4) (deškem.) itirni aparat (01ysopumpe, Inigalerje), Inhalacijne aparate, klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalno steklenice, vezi za počene I>o iiiln'išilcoj c;oni. Jedino le pri (53—10) ĆSabrlel Plccoll, hkarju, na dunajstetf cesti v LJubfj