yu issn 0040-1978 i^eto xxxviii., št. 16 Ptuj, 25. apHla 1985 cena 20 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: „Ni bilo široke ceste, niti bližnjice..." (stran 2) 37 let zvestobe Tedniku (stran 6) Danes ocenjevanje vin (stran 8) Velika nagradna križanka (stran 18) Pozdrav štafeti mladosti in miru! Na poti skozi severovzhodno Slovenijo smo v soboto, 20. aprila, spremljali zvezno štafeto mladosti in miru tudi v ormoški, ptujski in slovenskobistriški občini. Po jutranjem obhodu v ljutomerski občini so mladi iz ormoške občine sprejeli zvezno štafeto nekai pred deseto uro v Žerovincih. Od tam je krenila proti Ormožu, kjer je bila osrednja prireditev na Kerenčičevem trgu. Zatem je štafeta krenila proti Ptuju. Ob 1040 so jo mladi Ormožani predali mladincem iz ptujske občine na mostu pri Forminu. Po postankih v Gorišnici, Moškajncih, Domavi in v TGA Kidričevo je množica občanov sprejela štafeto pre^ Srednješolskim centrom v Ptuju, kjer je tačas potekala osrednja slovenost ob40-letnici 1. inženjerijske brigade. Od tam je štafeta krenila proti Cirkovcam in Pragerskemu, kjer se jo ob 1235 mladi iz ptujske občine predali vrstnikom iz občine Slovenska Bistrica. -OM ORMOŽ Jutri osrednja slovesnost v domu kulture bo jutri zvečer ob 19. uri osrednja občinska slo- vesnost. posvečena dnevu O F in 40-letnici osvoboditve. Ob tej Kriložnosti bo govoril Franci De- eljak. predsednik občinske kon- ference SZDL Ormož, v kultur- nem programu pa bodo sodelo- vali učenci iz OŠ Ormož in godba na pihala. Slovesnosti se bodo udeležili tudi člani delegacije iz pobratene občine Vmjačka Banja ter sode- lujočih občm Ljutomera, Cakov- ca. Varaždina m Ptuja. Sprejem bo priližno ob 17. uri, nakar bodo krenili v park pred hotelom, kjer bo koncert godbe na pihala. Ob prazniku OF bodo tudi podelili srebrne znake OF. Letos jih prejmejo: gasilsko društvo Savci. Milivoj Zemljič iz Ormoža, Marija Viher iz Sred.išča ob Dravi, Mirko Lukner iz Ormoža in Ema Kolarič s Koga. Na osrednji slo- vesnosti ob dnevu OF in 40-retnici osvoboditve bodo podelili še zlate znake ZK. ki jih bodo prejeli Janko Kukol od Tomaža, Stanko Najžar iz Središča ob Dravi, Stanko Plohi iz Ormoža in Vinko Ratek s Koga. Že šestič pa bodo Ormožani pripravili tradicionalno prvomaj- sko srečanje in sicer na Jeruzale- mu. prvega maja s pričetkom ob 10. uri. MG Ob dvojnem prazniku o dnevu osvobodilnefronte slovenskega naroda in o prvem maju — mednarodnem prazniku dela vsako leto govorimo in pišemo. Pri tem zgodovinske dogodke prepletamo z visoko donečimi gesli in leporečjem, opozarjamo na slabosti, obljubljamo, pozivamo v boj za še lepše in boljše. Prav je tako, saj to spada k prazniku. Narobe pa je bilo v naši praksi zadnja leta, da smo po praznikih na vse to pozabili in delali, se obnašali in obračali naprej po starem, često tako kot je posamičnim interesom to najbolj ustrezalo. Ob tem smo prevečkrat pozabljali na tiste svetle cilje, ki so pogojevali ustanovitev Osvobodilne fronte, pozabljali na gesla pred skoraj sto leti, ki so pozivala delavce v boj za njihove pravice. Ob letošnjem praznovanju se bomo in se tudi moramo spomniti predvsem dogodkov pred štiridesetimi leti in iz njih črpati moč in nauk za naše boljše delo in razumnejše obnašanje za naprej. Pred 40 leti je bil ves svet v pričakovanju dokončne zmage nad fašizmom. Po vseh evropskih bojiščih je v sklepnih operacijah še tekla kri v potokih. Vse štiri jugoslovanske armade so po preboju fronte nezadržno napredovale, da v odločilnih sunkih dokončno osvobodijo vse naše narodnostno ozemlje. Partizanske enote v takratnem 5ov- ražnem zaledju, med to je spadalo tudi naše območje, so bile nepre- nehoma v akciji, da so jugoslovanski armadi omogočili hitrejše in globlje prodore. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila pred uresničitvijo skoraj vseh ciljev, ki sijih je zadala ob ustanovitvi, 27. aprila 1941. V svobodnem Beogradu je delavski razred Jugoslavije prvič v svoji zgodovini svobodno praznoval PRAZNIK DELA. Nad 200 tisoč glava množicaje v povorki vzklikala prazniku dela, delavskemu razredu in proletarski solidarnosti. Med številnimi gesli je bilo tudi geslo TO V A RNE DELA VCEM! Niti pet let ni minilo, ko je to geslo postalo stvarnost in se je začelo praktično uresničevati, ko je bil 27. junija 1950 sprejet zakon, kije uvedel delavsko samoupravljanje. L^tos bomo 35-letnico tega zgodovinskega dogodka slovesno proslavili. Ne le proslavili, temveč se tudi odločno zavzeli za odstranitev vsega tistega, kar to samo- upravljanje ovira in zavira. Dosledno moramo nadaljevati po Titovi revolucionarni poti, odstranjevati slabosti v lastnih vrstah ob zavesti, da druge stvarne poti za nas ni! Če bomo to uresničevali, bomo tudi v polni meri zagotavljali stabilnost jugoslovanske socialistične samoupravne družbe. Med- narodni praznik dela pa nam nalaga tudi obveznost nadaljevati boj za socializem, mir, napredek in enakopravne odnose v svetu, kar v bistvu pomeni — povečati aktivnost Jugoslavije ter še doslednejše uveljav- ljanje njene neodvisne m neuvrščene politike. Nobenegg razloga ni za črnogledost, za malodušje. Odločno je treba iti v boj za spreminjanje takšnih odnosov in razmer v družbi, ki povzročajo neenotnost in medsebojno nezaupanje med ljudmi. To ne velja le za vrhove, temveč zavsako temeljno samoupravno enoto v naši družbi. Vsem delovnim ljudem bodo pri tem v močno oporo sklepi 16. seje C K ZKJ. Sprijazniti se je treba tudi z dejstvom, da bo bitka za dosego ciljev dolgotrajna in težka, da bo uspešna le, če bomo v okviru SZDL kot fronte vseh organiziranih subjektivnih sil in v institucijah našega političnega sistema pritegnili vse delovne ljudi in občane k uresničevanju nalog, zajetih v sklepih 16. seje CK ZKJ. Pred nami je čas načrtovanj nadaljnjega razvoja za srednjeročno in dolgoročno obdobje. Ti načrti morajo biti stvarni odraz naših možnosti in strokovnih zmogljivosti, vendar obvezujoči, da ujamemo korak z razvojem v svetu, da imamo jasno perspektivo razvoja. Pred nami so priprave in izvedba volitev, ki zahtevajo kadrovsko prenovo in morajo omogočiti mladim ljudem, da se uveljavijo. Ob tem moramo še bolj razviti delegatske odnose in omogočiti odločilni vpliv delavcev na odločanje. Vse to so naloge, ki se jih moramo zavedati ob letošnjem praznovanju Osvobodilne fronte in Praznika dela. Ob tem pa se moramo tudi spomniti, kje in v kakšnem položaju smo bili pred 40 leti in kje smo danes. To nam bo tudi dalo moč, da odločno nastopimo proti vsakršnim poskusom zlonamernega predstavljanja naše revo- lucionarne poti, poskusom maličenja zgodovine tako slovenskega kot vseh drugih jugoslovanskih narodov, da sproti obračunamo z vsemi naši praksi socialističnega samoupravljanja nesprejemljivimi tež^ njumi. O vsem tem v prazničnih dneh razmislimo in si naberimo riovih telesnih in duševnih moči, da bomo kos težkim in odgovornim na- logam, ki nas čakajo! FF > V Mostju v letošnji pohod »Pcrpoien re- volucije« v Mostje bo na sam praznik Osvobodilne fronte, v soboto 27. aprila. Na krau junaš- kega poslednjega boja Sloven- skogoriške—Lackove čete bo skupna proslava Dneva OF in Praznika dela. Nosilca organiza- cijskih priprav sta Občinska kon- ferenca SZDL Ptuj s krajevnimi konferencami SZDL in Občinski svet ZSS Ptuj z osnovnimi organizacijami ZSS. Pohodniki iz vseh krajevnih skupnosti in OZD bodo organizirani v petih odredih. Zborna mesta bodo: Lackov odred ob 9.30 na Slo- venskem trgu v Ptuju. Krambergerjev odred ob 11,30 v Pacinju. Osojnikov odred ob 9,30 pri OŠ Franca 0.sojnika v Ptuju. Kvedrov odred ob 9,30 pri OŠ Tone Žnidarič Ptuj in ob 11,30 v Domavi. Sagajdinov odred ob 9,30 v Bu- dini pri KG P TOZD Avtopark. Pričetek proslave v Mostju bo ob 13. uri. ko bodo na prireditveni prostor doskočili padalci Aerok- uba Ptui z zastavami. Sledil bo raport komandantov odredov predsedniku O K SZDL Ptuj. Slavnostni govornik bo Rafael Razpet, član predsedstva CK ZKS. Nato bo slovesna podelitev srebrnih znakov O F, letos jih bo prejelo 14 posameznikov in 2 dru.štveni organizaciji ter podeli- tev srebrnih znakov ZSS, prejelo jih bo 15 sindikalnih delavcev in 5 osnovnih organizacij sindikata. S prireditvenega prostora bodo spustili tudi golobe, ki simbolizi- rajo mir, postavili mlaj — simbol 1. maja. Slovesnost bodo sklenili s kulturnim programom, nadalje- vali pa s tovariškim srečanjem in ljudskim rajanjem. Organizatorja pričakujeta, da se bo mladina in ostali občani udeležili pohoda v kar največjem število, ostali pa prišli v Mostje z avtobusi in osebnimi avtomobili. S tem bodo manifestirali svojo pripadnost naši samoupravni so- cia istični družbi. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 25. april 1985- TEDNI^ POGOVOR S PREJEMNIKOM POTRČEVEGA PRIZNANJA. DOKTORJEM JOŽETOM NEUDAUERJEM „Ni bilo široke ceste, niti bližnjice do znanja..." 'd eseli ntc. da sem dobil Potrčevo priznanje med prvimi za leto ^e bolj pa me veseli, da vo Potrčeve nagrade in priznanja bila sploh podeljena.« je na kratko povedal primarij dr. sc. Jože Neudauer, ko smo aa v prejšnjem tednu obiskali v ptujski bolnilnici. Ob lej priložnosti je tudi nastal ta članek — kak!»na je vloga interne medicine v okviru celotne medici- ne in kakšno je delo internista — specialista? »Inlerni oddelek zdravi bolni- ke s številnimi notranjimi bolez- nmii Ptujski interni oddelek ima 93 postelj, povprečno zasedenih sozi celo leto pa je 78. Interno medicino imenujejo tudi mater medicine, ker obdeluje človeka oz. bolnika celotno, saj brez internističnega pregleda ne dobi- mo celotne slike o zdravju bolni- ka oz. njegovi bolezni. Delo na področju interne me- dicine se je danes že tako specia- liziralo. da je interna medicina razvejana že v številna superspe- cialistična področja: srčne in pljučne bolezni bolezni krvi. bo- lezni ledvic, bolezni prebavnega trakta m jeter sladkorna bolezen, reumatične bolezni prebavnega trakta in jeter, sladkorna bole- zen. reumatične bolezni in še druge veje. Tudi pri nas počasi razvijamo posamezna področja iz interne medicine za bolezni in' še druge veje. Tudi pri nas počasi razvijamo posamezna področja iz interne medicine za bolezni, ki sq najbolj pogoste: bolezni pre- bavnega trakta z endoskopijo — gastroskopijo. ledvična in krvna obolenja s hemodializo. bolezni srca. diabetični dispanzer. Vsi internisti pa morajo zlasti v periferni bolnišnici biti dobri splošni internisti, saj v dežurni službi morajo zdravili in ukrepati I a v.seh prej naštetih področjih. Posebno pa moramo biti uspo- sobljeni za t. i. urgentno — nujno medicino. S skrbnim izobraževa- njem internistov in prizadevnim delom le-teh. bomo lahko zdra- vili tiste interne bolezni, za katere imamo opremo, znanje in zdravila; bolezni, ki zahtevajo večjo opremljenost m ožje spe- cialno strokovno zdravljenje, pa preusmerjamo v strokovno višje zdravstvene ustanove. Interni oddelek je usposobljen tako za varno zdravljenje internih bolez- ni. tudi iz superspecialističnih vej. ki smo jih našteli, ter zdra- vljenje urgentnih primerov v intern. m centralni intenzivni negi.« — V zadnjem času ste pridobili dializo, v lanskem decembru tudi dve sobi za intenzivno nego. >>Dializa je velika pridobitev tako za ledvične bolnike kot za bolnišnico. Bolniki našega pod- ročja imajo na razpolago tako akutno dializo, ki je potrebna pri odpovedi ledvic v težkih bolez- nih in kronično dializo, na katero bolniki hodijo 2—3 krat teden- sko. Za naše bolnike je dializno zdravljenje samoumevno, na- sprotno pa v sosednji republiki Hrvatski še bolniki težko najdejo prostor za dializo, zato naša dializa nudi pomoč dialize po- irebnim bolnikom tudi iz sosed-' nje republike. Intenzivna nega nudi bolni- kom stalno pomoč, prisotnost in nadzor sestre ter stalno nadzoro- vanje vitalnih funkcij z aparatom — monitorjem, ki odkriva mot- nje srca. pn katerih je zdravniška intervencija življenjsko važna. Za najtežje bolnike, ki potrebujejo še bolj specialno terapijo, apara- te. kot respirator ali podobno, pa se bomo še naprej posluževali iKldelka za intenzivno nego in anestezijo bolnišnice. Tudi v zdravljenju akutnih bolezni je torej v ptujski bolnišnici vse- stransko preskrbljeno. Težke bol- nike pa lahko po prvi pomoči preusmerimo v Maribor ali Kli- nični center, če to zahteva bole- zen.« — Danes precej govorimo o humanizmu, o etiki zdravniškega poklica, govorimo, da se vse bolj izgublja, kritičen je zlasti v medi- cini, čeprav etiko potrebujemo tudi drugje, v pravu, ekonomiki, ipd. >>Humanizem in etika nista, kot ste pravilno ugotovili samo pomembna za zdravniški poklic. Čim bolj bomo humani vsi. tem boljša bo družba in lažje življe- nje. Za zdravniški poklic so bila res že od nekdaj zahtevana etična načela od Hipokratove prisege, ki jo zdravniki še danes ob izročitvi diplom morajo pona- vljati. do Helsinške deklaracije in našega jugoslovanskega Kodeksa etike, katerega oče je bil ravno dr. Jože Potrč. Zdravniški poklic ima opraviti z bolnim človekom in mora predvsem čuvati življe- nje. ki je najvažnejša vrednota. Zdravnik ima namreč v rokah zdravila, ki prinašajo zdravje, lahko pa nepravilno uporabljena povzročijo tudi smrt. Iz izkušenj preteklosti in svojega je dr. Potrč, ki je bil globok in prodoren mislec m humanist ter zdravnik, vedno v svojih delih poudarjal etiko in humanizem, ne samo v poklicu zdravstvenih delavcev, ampak na splošno propagiral tudi človeške odnose povsod, ki naj bi bili izredno humani v socializmu, katerega si je pred- stavljal sam. Zato moramo po- sebno v ZC Ptuj—Ormož zaradi dr. Jožeta Potrča, katerega ime nosimo, čimbolj skrbeti in gojiti vse tisto, kar je zapisano v Kodeksu etike in pisani zapušči- ni dr. Jožeta Potrča.« — V obrazložitvi letošnjih nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča je zapisano, da se za izredne uspehe v področju zdrav, varstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k družbene- mu napredku in zdrav, varstva v teoriji in praksi, podeljujejo na- grade in priznanja kot posebno družbeno priznanje. Nagrada in priznanja se imenujejo po dr. Jožetu Potrču, zdravniku, huma- nistu in zagovorniku preventivne medicine in zdravniške etike. • — Kakšen mora biti po vašem dober zdravnik? »Zdravnik se mora truditi razumeti bolnika z njegovimi, človeškimi, telesnimi, bolezen- skimi duševnimi težavami in vsemi drugimi problemi, ki mu- čijo bolnika. Poznavalci zdravni- škega stanu pa so skovali rek. s katerim bi na kratko (xigovoril na vaše vprašanje: »Le dober človek je lahko dober zdravnik.« — Zakaj danes zdravniku zmanjkuje časa za pogovor z bolnikom? »Res zdravniku večkrat pri- manjkuje časa za intimen in širok razgovor z bolnikom. Ne bom trdil, da mu samo administracija jemlje čas za razgovor. Zdravniki se zavedamo, da je pogovor z bolnikom (anamneza) za posta- vitev diagnoze najpomembnejša, saj z njo v 70 % postavimo že diagnozo. Vkljub temu pa si včasih ne vzamemo časa zaradi preobremenitve ali pa se usmeri- mo samo na glavno bolezen in preslišimo številne druge težave, ki jih bolnik še ima. Zato je bolnik večkrat nezadovoljen, ker ne more povdati zdravniku vse- ga. kar ga teži.« — Zdravstvo se že dalj ča.sa bori s finančnimi problemi, osebni dohodki niso najboljši. Pogosto so razmiš^anja, da bi se zdravstvo fi- nanciralo za zdravje. Kakšno je vaše mnenje o tem? »Financiranje zdravstva je res velik problem. Stroški za zdravst- vo so veliki, oprema in aparatu- re. ki jih zdravstvo potrebuje, stanejo veliko, celo miljarde. Tehnika napreduje, aparature so vedno dražje, vendar nam dia- gnostično vedno več nudijo. Res ne kupujemo dragih aparatur povsod v bolnišnicah, tiste ki so nujno potrebne za redno delo m dobro obdelavo bolnika, pa mo- ramo imeti (rentgen, ultrazvok. EKG. umetne ledvice, respirator in drugi). Veliko torej trosimo za apara- te. oskrbo in seveda nam ne ostane dovolj za osebne dohod- ke. s katerimi bi bili zdravstveni delavci zadovoljni. Višji osebni dohodki v zdravstvu pa so zaslu- ženi le z dodatnim delom (dežur- stvo) Plačevanje zdravstva za zdravje pa tudi vsaj zaenkrat ne bi bilo poceni. Veliko bi morali napraviti že prej. saj bi sredstva morali usmeriti v zdravo delovno mesto, zdravo okolje, dobre med- sebojne odnose (veliko živčnih obolenj), zdrava stanovanja, bo- raba proti socialnim boleznim in alkoholizmu, itd. Povečanje povprečne življenj- ske dobe in porast starostnikov populaciji zahteva tudi veliko sredstev, saj gre za ljudi, ki bolehajo na več organih naen- krat. Tako mislim, daje plačeva- nje zdravstva za zxiravje še da- leč.« — Povrniva se k dr. Jožetu Potrču. Ste se z njim srečevali, kaj tisto, kar bi iz njegove dedišči- ne v zdravstvu morali upoštevati, veliko ste o tem povedali na lanski okrogli mizi? >>Dr. Potrča sern prvič pred 2. svetovno vojno srečal v Sloven- skih goricah, kjer sem doma, kot dijak Bil je izreden zdravnik in je svoje zdravniško delo opravljal skoraj po celih Slov. goricah, tudi po terenih drugih zdravnikov. Po vojni sva se večkrat srečala na raznih sestankih in srečanjih, tudi kot minister za zdravstvo mi je izdal dekret za delo v ptujski bolnišnici. Vedno mi je ugajala njegova p/epričevalna. odkrita beseda in osebnost. Res smo na lanski okrogli mizi obdelali del- ček delovanja in osebnosti dr. Jožeta Potrča in kakor je izzvene- lo v razpravi, je dr. Potrč še potreben nadaljnjega študija, saj je škoda, da bi njegove izvirne ideje ostale pozabljene. Okrogla miza pa je res oživila zanimanje za Potrčevo delo, ki so nam ga orisali največji njegovi poznaval- ci. Veseli me, da sem dobil Potr- čevo priznanje med prvimi za leto 1984. Še bolj pa me veseli, da so Potrčeve nagrade in priznanja bila sploh podeljena, saj so se pripravljala že dalj časa v Ptuju, vendar do sedaj niso bila uresni- čena. Pri tem priznanju mislim bolj na dr. Jožeta Potrča in njego- ve zasluge, saj je bil tak člbvek, revolucionar in humanist, da se ga bomo vsaj enkrat letno spomi- njali in prelistavali njegova dela, se bogatili z njegovimi , idejami tisti, ki bodo ocenjevali predlaga- ne kandidate in seveda tudi bodoči prejemniki nagrad in priznanj. Vsako leto se bomo odslej 7.4.. ko praznujemo po vsem svetu Dan zdravja, spominjali tudi zdravstveni delavci dr. Jožeta Potrča, ko bo Zdravstvena skup- nost ob vsakoletnem Dnevu zdravja podeljevala Potrčeve na- grade in priznanja. Upam. da se bodo našli znanstveniki še na- prej. ki t)odo študirali neobjavlje- no bogato pisano zapuščino dr. Jožeta Potrča.« — Za konec bi se pogovoril« vašem delu in načrtih. »Svoje delo težko ocenjujeta f ravno tako tudi upravičenos|i priznanja. Lahko pa rečem, dj vedno ni bilo lahko, tudi za men^ m bilo: .Široke ceste, niti bližnji, ce do znanja', kakor pravi stan^ grški rek Truda je bilo več koi uspehov, četudi teh ne zanikam zlasti Se v pogojih v perifern, bolnišnici. Ni me vodila v življg.' nju toliko ambicija za lastne koristi kot to, da sem hotel, čejj bilo v strokovnem delu kaj takega, daje bilo vredno objaviiij v strokovnih člankih in predava-' njih; sem to storil. Tudi disertaci-: ja za doktorja znanosti o zastru. pljanjem s svincem je razšla na naših tleh. Medicino sem končal leta 1951, leta 1959 opravil specializacijo iz interne medici- ne. Primarij sem od leta 1967,; doktor znanosti 1974, i977 izvo- Ijen za docenta za 5-letno obdob-' je, od 1960—1980 šef infekcijske, ga odseka, od 1983 predstojnik internega oddelka. Od leta 19781 sem se ukvarjal s pripravami na' otvoritev dialize, ki je bila odprta: 1979 in deluje zadnje leto v noviii| prostorih. Proti koncu lanskega, leta smo odprli tudi šest postelj| za intenzivno nego, kar smof želeli na internem oddeljcu žei celih 10 let. j Posebnih načrtov za bodoi-| nost nimam. Želel bi le, da bi- zapustil interni oddelek čez 2 leti, kadrovsko in strokovno dobroi zaseden, saj nam trenutno pri- manjkujeta še vsaj dva zdravni-. ka. Veliko neurejenih zadev bc treba še urediti iz preteklosti, vendar upam. da bomo tudi tukaj uspešni. Bodočnost interne-i ga oddelka je perspektivna, seve-i da če bomo svoje moči pravilno} in složno izkoristili za strokovne napore, ki bodo najbolj koristili' bolniku in ugledu bolnišnice.« Spraševala: MG' dr. Jože Neudauer Obdelava osi Vertikalna stružnica za obdelavo monoblok plošč Nova tehnološka linija v Ptuju 8. aprila tega leta so v železniških delavnicah v Ptuju opravili zadnji pregled in kontrolo kakovosti na liniji za zamenjavo monoblok plošč vagonskih kolesnih dvojic. V prisotnosti strokovnjakov ŽG Ljubljana in TVT Boris Kidrič Maribor so bili pregledani prostori, stroji, naprave in potrebna tehnična aokumentacija. izvedena je bila obdelava posameznih elementov — plošč in osi, napre- šanje plošč na os ter končna obdelava. Posnet diagram kot rezultat vseh predhodnih opravil oz. njegova oblika je bilo v mejah predpi- sanega. Opravljen je bil pregled strokovne- usposobljenosti delavcev v tem tehnološkem procesu. To so v glavnem izkušeni delavci z večletno prakso, ki so predhodno obnovili znanje na te- čaju iz tehno^ških meritev, saj so meritve najpomembnejši in odločilni faktor tega proce- sa. S tem se izpolnjujejo zastavljeni načrti modernizacije ptujskih delavnic in ZC kot celote. Kolesa so predstavljala ozko grlo v proizvod- nji, za redno vzdrževanje voz, ker ni bilo dovolj obnovljenih kolesnih dvojic. Vagoni so čakali v že utesnjenem prostoru delavnice in ptujske železniške postaje. Do sedaj je te vrste uslug ža železnico opravljala Tovarna vozil in toplotne tehrike Boris Kidrič iz Maribora, kar pa je bilo vezano na dodaten transport in izgubo časa. V prihodnosti bo treba na področju ŽG Ljubljana obnoviti večje število kolesnih dvojic, tako da bo dela dovolj za Ptuj in Boris Kidrič v Mari- boru. Stroji so v glavnem domače proizvodnje — razen že v lanskem letu montirane stružnice kolesnih dvojic poljske firme RAFAMET. , Za obdelavo osi se uporablja domača stružni- ca POTISJE ADA. Za obdelavo plošč se uporablja vertikalna stružnica ILR iz Beograda. Ta dva stroja nista strogo namenska, tako da je možno obdelovati strojne dele večjih dolžin, premerov in teže. Hidravlična stiskalnica je proizvod tovarne Ivo Lola Ribar iz Beograda, izdelana po naročilu, iz prve takšne domaJt, proizvodnje v Jugoslavij^. , Ob nabavi, predvsem pa pri prevzemu stro-i jev, je bilo potrebno poleg večjih finančnih! sredstev tudi veliko truda oz. strokovnega so-: delovanja tehničnega kadra TOZD-a — DO in SOZD s konstrukterji ILR, da je stroj dobil svojo funkcionalno sposobnost. Izdelati je bilo treba precej dodatnih priprav in pripomočkov, ki niso bili predvideni v p(> godbi o nabavi strojev. Viri financiranja so bili krediti DO in SOZD 2G Ljubljana in lastna sredstva. Skupna vrednost opreme je okrog lOO milijonov dinarjev. Za delavce železniških delavnic je to velik napredek in pridobitev, pomeni pa tudi večjo odgovornost v smislu zagotavljanja varnosti in urejenosti železniškega prometa, saj je kol"; osnovni in najbolj občutljivi element, prekol katerega se odvija promet. Ze majhna napak« ali površnost pa lahko pripelje do nezaželjenili posledic. Tekst in fotografije' Miran Skok Med ogledom vinske kleti Obisk Iz Avstrije Prejšnji teden, v sredo, sta obiskala Kmetnski kombinat Ptuj fi- nančni minister avstrijske Štajerske dr. Krištof Klauser m socialni mi- nister Gerhard Haidinger s sodelavci. Gostje so SI z zanimanjem ogledali vinsKe kleti temeljne organizacije Kletarstvo Slovenske gorice—Haloze. Največ zanimanja je pri gosteh vzbudila zbirka arhivskin vin. med njimi so tudi najstarejša iz leta 1917 Poogledu kleti je glavni direktor Kombinata Branko Gorjup seznanil goste z organizacijo te velike ptujske delovne organizacije ter z gospodarskimi uspehi lega 2 tisoč članskega kolektiva. J B StiskuInica /a zamenjavo plošč končna obdelava kolesne dvojice i^EDNIK -25. april 1985 DELEGATSKA SPOROČILA — 3 VSE ZA ZADNJI UDAR Druga polovica aprila 1945 je bila polna prifakovanj, vsak dan posebej, da se bo do- (ončno sesul nacistični režim, da bo napočila že ^1(0 težko pričakovana svoboda. To^ dnevi vojne so se še vlekli in vlekli, vsak dan so horde v zelenih uniformah prečesavale teren, straho- vaie ljulskih tekmovanj /a bronasto Vegovo priznanje. \al'>iic — odprli SOJI h lik pred tekmovanjem, so najbolje reSevali v šestih in vjJmih ra/.rcdihl I/ sedmih ra/.redov so se uvrstili na republiško srečanje mladih nialciii.ilikov Ciregor Petrovič iz Dornave. Veronika Trunk m Boštjan Ki>lar 1/ (it)riš;^nice. Danilo Salemovič iz OŠ Ivan Spolenak. Zdenka /cniiiarič i/ OS I one Znidarič in Tomo Viher iz Gorišnice, ki so zbrali od 25 točk V kategoriji osmih razredov je bil prvi Matjaž Malešič 1/ šolo I rane Osojnik. sledijo pa mu Brigita jRvala iz OŠ Olga Meglič, Matia/ Murko i/ OŠ Kranc Osojnik. Andrej Cič iz OŠ Tone Znidarič in lirika Mar iz Dornave Med učenci šestih razredov — ti se repubhškega tokmovanui ne udeležujejo, pa so bili najboljši Branko Jurič iz OŠ Tone Znidarič. Blanka Petrovič iz OŠ Olga Meglič in Petra Zelenko iz OŠ I rane Osoinik ter Valentina Vidovic in Boris Lašič iz Gorišnice. I ckniovanie nil.idih matematikov je pripravil aktiv učiteljev fizike in matematike občin^e Ptuj. vodil pa ga je nred.sednik občinske komisije lo/e Petrovič iz OŠ Franc Osojnik. kije bila tudi neposredni organizator Ictošniega srečanja. mš Na podlagi 43. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 do 1985(Uradni vestnik občin Onnožin Ptuj št. 3781 in 18/81) in 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82) razpisuje samoupravna stano- vanjska skupnost občine Ptuj. IV. JAVNI NATEČAJ za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za leto 1985 za nakup stanovanj v soseski Rabelčja vas-zahod v Ptuju (objekt B-3) • I. Skupna višina razpisanega posojila za nakup stanovanj v družbeni lastnini in za nakup stanovanj v zasebni lastnini (etažni lastniki), znaša din 350.000.000,— II. Posojila lahko pridobijo 1. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82). 2. Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega jtanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega .SO m^ — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev ali pa bodo s kakšnim dru^m načinom sodelovanja z banko pridobili stano- vanjsko posojilo in si zagotovili lastno udeležbo. III. Lastna udeležba L Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije je razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na za- poslenega v republiki. Če je v organizaciji povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega manjši od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki za leto 1984, znaša lastna udeležba 50 % potrebnega zneska za investicijo (končne prodajne cene), če je povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega do 120 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki, znaša lastna udeležba 60 % potrebnega zneska za investicije, če je povprečni mesečni osebni dohodek na zaposle- nega od 120 do 140 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki, zna.ša lastna udeležba 70 % potrebnega zneska za inves- ticije ter če je povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega večji od 140 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v re- publiki znaša lastna udeležba 80 %. A Ne glede na določila predhodnega odstavka znaša lastna udeležba za dejavnosti s področja n^ospodarstva 40 % potrebnega zneska za investicijo (končne prodajne cene). 2. Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi lahko dobijo za nakup stanovanja na osnovi tega razpisa največ '40 % od končne prodajne cene standardnega stanovanja. F^i določitvi višine posojila se v vsakem konkretnem primeru upošteva določila 25. in 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj ■ (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82). Prednost pri odobritvi posojila za nakup stanovanja imajo de- lavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi: — ki kupujejo standardno stanovanje, — ki z nakupom stanovanja sprosti družbeno stanovanje, — ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine. IV. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti priložijo k vlogi: — dokazilo, da izpolnjujejo pogoje iz 25. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vza- jemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/81). — sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju posojila in zagotovljeni lastni udeležbi, — izjavo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku na za- poslenega v letu 1984. Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi priložijo k vlogi: — potrdilo o številu družinskih članov, — potrdilo o doseženih dohodkih prosilca in njegovih članov v letu 1984 (osebni dohodek in katastrski dohodek), — potrdilo banke o namenskem varčevanju. V. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno dostaviti do vključno 25. maja 1985 na naslov SAMOUPRAVNA STANO- VANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ, Prešernova 29. VI. Predračunska (izhodiščna) cena m^ netto stanovanjske px)vršine znaša din 119.000, končna prodajna cena bo določena ob dograditvi objekta predvidoma maja 1986. Posojilojemalci sklenejo posojilne pogodbe s kreditno banko Maribor in pogodbo o samoinvestitorstvu s Samoupravno stano- vanjsko skupnostjo občine Ptuj, s katero se obvežejo plačati lastno udeležbo v enakih rednih in zaporednih tromesečnih obrokih do 31/12-1985. Informacije o velikosti in druge podatke o posameznih stano- vanjih dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj, Prešernova 29 (soba 204). Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj Novi odlok skupščine občine Ptuj o priznavalninah udeležencev narodnoosvobodilne vojne Skupščina občine Ptuj je na seji zbora združenega dela in na .seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. oktobra 1984. sprejela Odlok o priznavalninah udeležencev NOV. Z uvchavitviio tega v Uradnem vestniku občin Ormož m Ptuj št. 8/85 objavljenega Odloka je prenehal veljali Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodno osvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske čiane in Odlok o spremembah in dopolnitvah cit. Odloka (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/78 in št. 12/79). Glede na to, da mnogi, ki se jih sedaj veljavni odlok o priznavalninah NOV (v nadaljevanju bom uporabljal samo besedo Odlok) tiče. niso seznanjeni z njegovo vsebino, da je posamezne člane Odloka potrebno ko- mentirati, da je koristno opozoriti na razve- ljavljene določbe prejšnjih Odlokov itd., s£m se ixlloči napisati ta sestavek. POGOJI ZA PREJEMENJE OBČINSKIH PRIZNAVALNIN Drugi in tretji člen A. Odloka vsebujeta prvi pogoj za prejemanje občinskih priznavalnin. Drugi člen se glasi: »Do občinskih priznavalnin so upravičeni: 1. udeleženci NOV, ki so vstopili v narod- noosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvo- bodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoos- vobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. Žene udeieženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 194^1 in jim je po predpisih o po- kojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj dO' 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1 .julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvo- bodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9.septembra 1943oziroma 13.oktobra 1943do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoo.svobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.« Iz formulacije v točki 1—4, ko se govori o udeležencih narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj, bi se. upoštevajoč samo besedilo, lahko napravil napačen sklep, da so upravičenci do občinskih priznavalnin samo tisti, ki so bili v sestavu partizanskih odredov in narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, na kratko samo tisti, ki so bili partizani. Toda temu po mojem mnenju ni tako. Iz vseh biv.ših predpisov o pokojnin, in invalidskem zavarovanju, kakor tudi iz sedaj veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 23/82) izhaja, da se s partizani izenačujejo tudi tiste osebe, ki so aktivno in organizirano delale na terenu, v taborišču itd. za narodnoosvobodilno borbo t. i. aktivisti OF. Čeprav tudi razveljavljeni Odlok govori le o udeležencih, ki so vstopili v NOV, pa praksa ni nikdar, kar se dodeljevanja priznavalnin tiče, delala razlike med partizani in aktivisti, kajti bistveno je le dejstvo, da je tako enim kot drugim po predpisih iz pokojninskega in in- validskega zavarovanja vštet dvojno v pokoj- ninsko dobo čas partizanstva ali aktivističnega dela. V prvi točki 2. člena določa datum 13. oktober 1943 se nanaša na tiste partizane in aktiviste, ki so postali jugoslovanski državljani po mirovni pogodbi z Italijo in na tiste, ki so kot jugoslovanski državljani stalno bivali na ozemlju, ki je s to pogodbo bilo pripojeno Jugoslaviji odnosno na tiste, ki so na temelju Memoranduma o soglasju o svobodnem ozemlju Trsta z dne 5. oktobra 1954 izenačeni glede pravic in dolžnosti z jugoslovanskimi državljani. V praksi se tu pa tam postavlja vprašanje ah je po predpisih iz pokojninskega in invalid- 'skega zavarovanja še možno sedaj prvič za- htevati in doseči, da se osebi, kije bila partizan ali aktivist prizna čas partizanstva oziroma aktivističnega dela v pokojninsko dobo v dvojnem štetju? Odgovor je pozitiven, če gre za sledeče pri. mere: a) če občan dokaže svojo partizanstvo ozi. roma aktivno in organizirano aktivistično delo za NOV s pismenimi dokazi (npr z vojaško knjižico, z ustreznim potrdilom itd.) Tako do- kazovanje ni omenjeno z nobenim rokom. b) če v)bčan iz objektivnih razlogov (bivanja v inozemstvu, v zaporu, bolezen in podobno ) ni mogel vložiti predloga za priznanje posebne pokojninske dobe do konca leta 1978, potem lahko to stori v teku 1 leta po prestanku ovire in dokaže svojo udeležbo v NOV tudi še s pričami (na podlagi pismenih dokazil pa vedno) c) če občan, ki ni bil v delovnem razmerju ali ni opravljal take druge dejavnosti za katero bi bilo določeno obvezno zavarovanje, postane sedaj obvezen zavarovanec, potem lahko v roku I leta od začetka sklenitve delovnega razmerja oziroma od opravljanja druge de- javnosti. za katero je predpisano obvezno za- varovanje, vloži predlog za priznanje posebne pokojninske dobe in jo dokaže tudi še s pričami (na podlagi pismenega dokazila pa vedno). Prvič pa lahko vložijo zahtevo za priznanje statusa borca — kmeta in ponudijo dokaze za delo v NOV tudi samo s pričami tisti nad 60 let stari kmetje, ki se bodo po 153 čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. Hst SRS št. 27/83) opredelili, da nadalju- jejo zavarovanje po Zakonu o starostnem za- varovanju kmetov. V vseh drugih primerih pa bodo prvič vložene zahteve za priznanje posebne pokoj- ninske dobe zaradi udeležbe v NOB, ki jo bodo prosilci dokazali samo s pričami, zavrnjene, kajti roki za dokazovanje posebne dobe samo na podlagi prič so že pretekli. Le v obnovi postopanja, katero pa je možno zahtevati najdalje .v 5 letih od izdaje prve odločbe, se lahko dokazuje partizanstvo ozi- roma aktivno in organizirano delovanje za NOV tudi s pričami. V 5. točki 2. člena se pod besedami »borci za severno mejo« misli na Maistrove borce, pod besedami »dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918« pa na dobrovoljce iz srbsko-turške in srbsko- avstrijske vojne. Nadaljevanje prihodnjič f EDNIK -25. april 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 ANICA TEPEŠ. VZGOJITEUICA V ODDELKU ZA DUŠEVNO NEZADOSTNO RAZVITE OTROKE V DOMU UČENCEV V PTUJU „Mladiznajo naše delo tudi ceniti,.. Anuiit Tepešjf v domu učencev, bivšem dijaškem domu, zaposlena že od I •lil delala v osnovnih šolah v Ratjah na Dolenjskem, nato y poljčanah na O^ Sladka gora. dalje v OŠ Rogatec in nazadnje v OŠ l_i-skovec Pvajsei Vf / je delala v osno vnem šolstvu, nato pa seje zaradi družinsk ih fii-mer odločila za delo v mestu, ker so otroci pričeli obiskovati srednjo šolo. Začetkov dela se takole spominja: »Kot mlado dekle sem leta 1950 prišla na Dolenjsko v Suho Krajino v kraj Ratje, kjer šola še ni bila ifr^unizirana. Prišla sem zadnjega avgusta, nikogar nisem našla. Neko Yiišč(inkosem vprašala, kje je šola. Pokazala mi je na kmečko hišo s slamo I,rito in brez dimnika. y .stopila sem v razred, kije bil prava improvizacija: s kmečko pečjo v jiont in vrati — za tablo. Drugi dan je bil prvi .september — začetek šole. Otroci so prihajali. Zbralf sem jih v .sobi. Vaščani pa so se zbrali pred oknom na hodniku. Bila sem v zadregi, nisem ve- Jela. kaj naj otrokom povem. 2ato sem jim začela pripovedo- vati. kako sem jih na.šla. Ker šola v Ratju še ni bila organizirana, smo Jih morali pridobivali, da bi pouk redno obiskovali. Govorila sem jim. tla se morajo učiti, če bi se jaz ne učila, ne bi vedela, kje so Ratje in jih tudi ne bi našla. Mojo predstavitev šole so vaščani dobro sprejeli. Dclovnik takratnega učitelja je bil dolg: od osme ure zjutraj do 18. ure zvečer z vmesno pauzo za kosilo. Večkrat se je zgodilo, da sem bila na osemrazredni .šoh sama. To se mi je primerilo na OŠ .Sladka Gora v občini Poljčane. Za nameček'pa je nekega četrtka, ko sem in-iela prosto in bila edina učiteljica na šoli. prišel še in- špektor. Seveda .sem bila vsega kriva.<( Leta 1960 je prišla za ravnate- ljico v OŠ Leskovec. O tem je povedala: »Dobro se spominjam, da smo učiteljice prek ča.sopisa izvedele, da se pripravlja program male šole. priprave otrok na šolo. Sprejele smo pobudo zveze pri- jateljev mladine, da bi v počitni- cah pripravljale otroke na šolo. Dobile smo program otroškega vrtca m začele delati po njem. To so bili pravzaprav začetki male šole v ptujski občini.« Petnajst let dela v domu učen- cev in veliko je zgodb, povezanim z njim. Mimogrede — letos bo napolnila 35 let pedagoškega dela. Razmišlja o tem. da bi še delala. »Za otroke, ki prihajajo iz slabših socialnih razmer, sem imela že vseskozi razumevanje. Želela sem jim pomagati — delno izhaja to iz časov, ko sem delala v Halozah — v Leskovcu. Naši učenci potrebujejo obilo nežnosti, delno zato. ker so bili od ranega otroštva zanjo prikrajšani. Vsi zahtevajo pozornost, vsak bi se rad stisnil k vzgojiteljici. Želi da ga poboža, da ga stisne k sebi. Če tega ne more storiti, potem nagajajo. Spominjam se malega Janeza. Mati gaje že malega zapustila. Ko je prišel k nam. je želel biti .stalno v bližini vzgojiteljice. Če se mu nisem mogla takoj posvetiti, je takodolgo vztrajal, da sem morala pustiti ostalo delo. Učenci ostanejo pri nas tako dolgo, da končajo obvezno šola- nje. Nekateri pa se tudi med šo- lanjem vozijo domov. Ti ostanejo pri nas tako dolgo, da .se naučijo, kje je avtobusna postaja, na kateri avlobus vstopijo in se v Ptuju znajdejo. Naša glavna naloga je. da učence naučimo higienskih na- vad. da jim privzgojimo kulturne navade.«je med drugim povedala Anica Tepeš. Za svoje nesebično in požrtvo- valno delo je prejela zblo plaketo dr. Franja Zgeča. Kaj ji pomeni? »Plakete nisem pričakovala, pomeni mi veliko, zelo mnogo in to predvsem zato. ker danes ne- kateri trdijo, da mladi znajo naše delo — delo .starejše generacije samo kritizirali. Plaketa pa je tudi dokaz, da znajo mladi naše delo tudi ceniti«. . Kako so plaketo sprejeli pri vas doma. v kolektivu? »V kolektivu so mi čestitali, zelo veseli pa soje bili tudi doma. Ponosni so!« Kaj si v svojem delu najbolj želite? •>Želim. da bi se razmere v pe- dagoškem delu uredile, da bi bilo naše delo priznano, cenjeno. Me- nmi.daje ta plaketa tudi moralno zadoščenje, če smo materialno prikrajšani terslaboslimulirani za svoje delo.« je zaključila .Anica lepeš. MG Anica Tepeš HfnEnjSHfl ZSMUSA PT»J ČESTITA IN ŽEU PRIJETNO PRAZNOVANJE 08 MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA - 1. MAJU! Vsem delovnim ljudem, po- slovnim prijateljem in obča- nom želimo mnogo uspehov na vseh področjih dela, kme- tovalcem pa obilno letino. PREDSEDNIK ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENUE, LEO FRELIK: Posveta o učinkovitejših zad- rugah in zadružnih zvezah, ki je bil v sredo, 10. aprila, v prostorih Kmetijske zadruge Ptuj, se je udeležil tudi Leo Frelih, pred- sednik Zadružne zveze Slovenije. In ker so se dan pred tem slovenski zadružniki sestali na redni letni konferenci, smo Lea Freliha za- prosili najprej za oceno poteka tega najvišjega zbora slovenskih zadružnikov, o čemer jc povedal: »Na našem občnem zboru smo najprej temeljito pregledali do- sežene rezultate v minulem letu, istočasno pa smo se dogovorili ludi za program dela v letošnjem letu in v novem srednjeročnem obdobju. Največ smo razpravljali o se- danjih pogojih gospodarjenja in o kmetijski proizvodnji, posebej o stanju v živinoreji, ki ni najbolj jasno. Opozorili smo na vse tisto, kar je potrebno re.šiti v tem tre- nutku. ko smo v sredini zapoznele spomladanske setve in v novem letu pri proizvodnji mesa in mle- ka. Glavna opozorila so bila iz- rečena za zagotavljanje sredstev tekoči proizvodnji, saj so sedanje obresti očitno previsoke. Druga lasna misel pa je bila. da lahko veliko postorijo tudi zadružniki sami. s svojim prizadevanjem za večjo intenzivnost proizvodnje na enoto površine, s tem da s preno- som znanja iz strokovnih pospe- ^valnih služb v okviru zadružnih organizacij prispevajo k povečani pridelavi hrane v Sloveniji — tako za lastne potrebe kot za jugoslo- vanski trg in tudi za izvoz.« Na razgovoru v Ptuju pa ste s predstavniki zvezne, republiških pokrajinskih zadružnih zvez" '-'kitali poti in nove rešitve za učinkovitejše zadruge pri nas. V cem vidite napredek na tem po- dročju? »Predvsem je treba reči, da mi "e iščemo novih rešitev aH novih oblik zadrug. Menim, daje treba 'ev.se to karsmo dosegli v razvoju zadrug po letu 1970 poglabljati in "'rdiii. S tem kontinuiranim 15- 'etnim razvojem smo v naSi re- publiki utrdili zadružne organizacije. Ne trdim da je po- v,sod tako. imamo dobre in slabe zadruge pa tudi zadružne zveze. Treba se je zgledovati po tistih dobrih rešitvah, ki jih imamo skoraj povsod v Sloveniji in po- nekod ludi v ostalih republikah in pokrajinah. Gre predvsem za po- glabljanje vloge kmeta v samo- upravnem po ožaju, za poglab- ljanje v vsa tista vprašanja, ki omogočajo kmetu večji dohodek, s tem pa tudi izboljšan družbeno ekonomski položaj in socialno varnost. Menim, da je treba pri vseh zadrugah zagotoviti, da po- stane osnovni motiv kmeta za združevanje v zadrugi dohodek. Če bomo ta osnovni motiv ustrezno zagotovili, potem ne bo vprašanje v Jugoslaviji organizi- rati zadružnike do 80 ali celo 90 odstotkov, ne pa le okoli 30 kot je sedanje poprečje. V Sloveniji imamo od 120.000 kmetov vključenih v zadružne organizacije 90.000 združenih kmetov. To je število, ki zagotav- lja stabilen razvoj produkcije, ki nam jo nudi Slovenija. S tem se- veda nismo zaključili s svojimi nalogami. Naša fronta mora biti .široka, vključiti mora še tiste kmetijske proizvajalce, ki so izven zadrug. S temeljitim delom mo- ramo zagotovili, da bo vsak kmet. ki irna interes povezan. To je naš osnovni cilj. če govorimo, da moramo proizvesti več hrane, za kar imamo seveda vse pogoje.« M. Ozmec Leo Frelih. predsednik Zadružne zveze Slovenije na posvetu v Ptuju. O korentovanju in varstvo okolja Tudi letoSnji najvišji zbor članov turističnega ^ru?tva Ptuj jc bil po udeležbi skromen, bogatejša je "a le razprava in še ta se je omejila na vprašanja 'Urcntovanja in varovanja okolja. Večina je menila, da je že skrajni čas, da postane prireditev res ptujska in manj odvisna od sreče in najdljivoMi posamcvnih članov, ki so odgovorni za "nančna sredstva. Prireditvi jc potrebno zagotoviti ^alni vir financiranja in to prek ustreznega ■^oupravnega sporazuma. ^ Anton Zoreč, predsednik OK SZDL Ptuj je menil. 3 se vsi vlečejo vstran od prireditve, posebej §e Sovina in gostinstvo. O prireditvi bi se morali po- ^^^rjati na posvetu z direktorji in če se bomo o njej ^^opravno pogovarjali, uspeh ne bo izostal, p društva na področju urejanja okolja je ^^astavila Zvonka Kneževič, predsednica komisije '^^^"ev okolja Posebej je opozorila na novo "''■O ..pet minut za lep^o okolje" NJ^prada za ak- tivnosti na področju urejanja okolja je tudi tretje mesto v okviru akcije čiščenje okolja v Podravju. Mira Brus je bila zelo kritična v oceni čistoče Ptu- ja. Dejala je, da je Ptuj na nekaterih območjih na- stlan in neurejen. Morda bomo večji red dosegli, če bomo večkrat na leto postavljali kontejnerje in ne sa- mo enkrat. Res pa je. da imamo malo pometačev, le pet. ki vsega ne morejo očistiti. Predlagala je tudi. da bi v starem mestnem jedru bolje skrbeli za ocvetličc- nje. S tem bo tudi bolj privlačno za turiste. Na Konferenci so se člani seznanili tudi s finančnim poslovanjem društva, delovnim in finančnim progra- mom za letos, pr(^ramom prireditev ob društveni stoletnici; zaključili pa so ga z zanimivim predava- njem o haloški planin.sk i poti, ki se vse bolj uveljavlja v turistični ponudbi občine. Lepote te poti je predsta- vil Tone Purg in pri tem uporabil Številne barvne diapozitive. MG 6 - IZ NAŠIK KRAJEV 25. april 1985 - TEDNI|j Slovenske gorice pripravljene za pohod v Pacinju M) se dvakial sestali predsedniki krajevnih organizacij ^ZDL in ZSMS ter člani štaba Krambergerjevega-Siovenskogoriškega ^ Jreda. Podrohnu so razčlenili naloge vsebinskih, kadrovskih in = vinizacijskih priprav pohoda in določili čas in poti pohodnih čet. V k imbcrgerjevc-ni odredu bo krenilo na pohod iz središč krajevnih -v- pnosti 7 čet: lUfva četa KS Grajena, Reševa četa KS Destrnik, ' )venskosoriška KS heroja Lacka Rogoznica, Natašina četa KS = )lenšak. Spindlerjeva četa KS Juršinci, Frasova četa KS Trnovska vas in Kostanjevčeva četa K S Vitomarci. Čete bodo n^ svojih poteh obiskale vsa spominska obekvja NOV in se poklonile sp)ominu na padle junake za svobodi. V imenu celotnega odreda bo ilčeva četa KS Grajena obiskala Krambergerjevo družino v Novi vasi ori Ptuiu. pridružila na se ji bo tudi dv legacija KS heroja Lacka Rogoznica. Vse čete bodo prispele na zbonn. mesto v Pacinje ob 11.30 uri, kjer bo partizanski mitina. na katerchi vsaka četM predstavi z eno točko kulturnega programa. V sestavu Krambergerj.-v.;ga odreda sodelujejo na pohodu tudi delegacije mladih iz bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Naobeh sestankih v Pacinju pa so najodgovornejši predstavniki SZDL in ZSMS izrazili želj6, da se učenci ptujskih srednjih šol usmerjenega izobraževanja z območj;i SU)venskih goric udeležijo pohoda s četami svojih krajevnih skupnosti. Nosilci priprav pohoda so krajevne konference SZDL, zato naj se vse družbenopolitične in družbene orgaiiizacije ter društva v zvezi udeležbe na pohodu obračajo na vodstva krajevnih konferenc SZDL v svojih krajevnih skupnostih. FB STANE STANIČ IZ GORIŠNICE 37 let zvestobe Tedniku Stane Stanič je znan predvsem kot dolgoletni aktivni kulturno prosvetni delavec, v začetku kot učitelj in učiteljski nadzornik, pozneje kot predsednik Zveze kulturnih organizacij občinz Ptuj — to dolžnost je opravljal neprekinjeno 38 let, razen tega pa mu žilica ni dala miru, da se ne bi poskušal še kot režiser in kulturni animator dramskih skunin na vasi. Tokrat ga želimo predstaviti kot enega najstarejših naročnikov Tednika. V našem naročniškem oddelku je na niečovi kartici za- pisano: » — naročnik: Stane Stanič ... naročil leta: 1948 ... na- slov: Osnovna šola Gorišnica ... odjavil: — ta rubrika je še zmeraj prazna, kar pomeni, daje na naš časnik neprekinjeno naročen že 37 let, naročnik pa je od vsega začetka, i'čeM> pjuKiMc. l-olo: I. Ciani. tednik -25. aprili 985 SESTAVKI iN KOMENTARJI - 7 Tehnični izgeji posMečamo premalo pozornosti v Dtuiski občini ni društva ljudske tehnike, organizacije, ki bi lahko posredno veliko pripo- mogla k izobraževanju in izpo- polnjevanju — tako učiteljev tehnične vzgoje kot učencev in vseh tistih, mladih, ki se zanima- jo za tehniko in tehnične poklice. To vrzel že vsa leta delno zapol- njuje društvo ljudske tehnike v Agisu, vendar je za občinske potrebe ta organiziranost le pre- skromna in tudi premajhna mož- nost povezovanja — pravi Jože KOROŠEC, predsednik aktiva učiteljev tehnične vzgoje v občini Ptuj, sicer pa učitelj v osnovni 5oli Ivan Spolenak na Bregu. »Učitelji smo organizirani prek aktiva. Že pred leti smo izrazili željo, da bi ustanovili društvo učiteljev tehnične vzgoje "a območju regije. V Ptuju smo imeli celo ustanovni sestanek, napisali smo statut in svoja pravila, vse to poslali na pristoj- no mesto — žal pa zaradi preveli- l^e razcepljenosti šol v regiji te zamisli nismo uresničili. Ostali smo na tem. da se povezujemo v okviru šol v občini m sedaj v svojem aktivu rešuje- fT>o skupne naloge in težave. Zainteresiranost za delo je različ- na. odvisna pač od potreb in aktivnosti posameznika, odgo- vornega za tehnično vzgojo na ^oli. Nazadnje smo se sestali ob dnevu prosvetnih delavcev in ta praznik izkoristili za delovni dogovor o pripravah na občinsko '""ečanje mladih tehnikov in ude- 'ežbe na regijskem srečanju, oa ^udi na republiškem, ki bo 24., in 26. maja v Ravnah na ■koroškem. Regijska predstavitev pa bo v Mariboru 20. aprila v okviru dneva ljudske tehnike ••ugoslavije.« to pomeni, da ste v Šolah tem področju dobro organizi- ram m izredno aktivni? Kje je J^rok, da društvo v ptujski občim '^e m zaživelo? »Za deset šol v občini lahko trdim, da na tem področju dobro delajo, zato bi morali storiti vse, da društvo ljudske tehnike po- novno oživimo. Imamo pa dokaj močne posamezne ustanove kot so Aeroklub s svojo modelarsko sekcijo, ki je v svetovnem vrhu, društvo v Agisu, Radioklub in podobno. Morda pa tu malce premalo skrbijo za podmladek.« Ste s temi, ki ste jih našteli, kaj povezani? »Ja, malce smo. Predvsem z Aeroklubom, ki daje mentorje za vodenje letalskomodelarskih sek- cij v šolah, dalje z radioklubom, pa tudi z Agisom se dogovarjamo o tesnejši povezavi. Z uvajanjem računalnikov po šolah pa je takega povezovanja potrebno še več in prek njega tudi dodatnega izobraževanja nas — učiteljev. Ravno v tem nas lahko tudi učenci kaj naučijo.« Kakšni so pogoji za tehnično vzgojo na osnovnih šolah m če se ti pogoji od šole do šole razlikuje- »Po prostorih se močno razli- kujemo. Ce pa me vprašate za naš prostor, ne vem ali naj rečem težko ali naj rečem obupno. Smo dva metra pod zemljo s skromni- mi tremi okenci, takorekoč brez dnevne svetlobe in pravega zra- čenja. Na nekaterih šolah so seve- da boljši pogoji, pretežno pa povsod silijo z delavnicami glo- boko pod zemljo, za kar mislim, da je zgrešeno. Tudi oprema je dokaj različna in to se posredno odraža na delu, sicer pa se tudi z dobro voljo da narediti marsikaj. Res pa je, da tako ne moremo izobraževati mladih tehnikov za naslednje tisočletje. Cena vsake- ga kompleta orodja, konstrukcij in drugega materiala je takšna, da je pogosto nedosegljiva za šolo, še manj pa za posameznega učenca. Veliko tega je tudi iz uvoza, kar ooaoie še slabša.« Občinsko srečanje mladih teh- nikov je bilo letos v Kidričevem ob lO-letnici celodnevne osnovne ■šole. ko so si učenci ogledali tudi proizvodni in samupravni proces v tovarni ter se seznanili s pove- zanostjo tovarne s širšim oko- ljem. Tekmovali pa so v uporabi ročnega orodja Klip-Klap, mladi računalničarji,zjadralnimi mode- li in podobno. V avli .šoleje na o^ed tudi razstava tehničrih izM^lkov. iv^ .'ože koro^^H.' z učencema Aleksandrom Mlakarjem in Aleksandrom Belco v delavnici OŠ l\an Spolenak. Koto: mš 8 - IZ NAŠIK KRAJEV 25. april 1985 - TEDNI|j Dober den. v sredo je meja god Jurij zelen, če glih je že pomlad, jaz še nisem brez dugih gal... S lolin malo poetičnim uvodom vam želim lepo vremen, uspešno delo no tudi prijetne praznične dneve, ki so pred vami. Osvobodilna fronta no I. maj sta resen praznična dneva, seveda pa to še ne pomeni, da bi mogli zavolo toga, tisti seveda, ki ste v službah, tjeden dni duma poležovati. V enih podjetjih si že tak planirajo no na plakate pišejo: \aj živi 1. maj. saj bomo meli nekaj dnifraj . . .! Mi na kmetih, to se provi tisti, ki celo leto po zemlji no dreki rovlemo, bomo seveda tudi kokšnopraznično kupico spili no kaj boj mastnegapojeli, za poležovanje pa seveda nade cajta. Če bode lepo vremen, se bomo cele dneve od zore do mroka po njivah nategovali, krompir, karužo no druge montre sadili. V zodjen cajti nan je precik vremen navzkriž hodilo no .imo z delom že malo zaostali. Še posebno v kmetijstvi pa provi pregovor: Ura enkrat zamujena, se ne vrne več nobena. Vrag si ga vedi, kokšna bode letošnja letina, saj nas je najpret zimska pozeba v goricah no sadovnjakih osmodila. to ovokrot pa je že aprilska toča klestila. Vejke škode seveda še neje naredila, bojimo pa se, da se ne bi uresniča tisti ljudski pregovor, da spomladanska toča za stu dni iz zemlje zrose. Samo to bi še nam trebalosaj nas itak že vsemogoče stabilizacijske no inflacijske toče klestijo. Še dobro, ke mamo trdo kožo, drgačik ne ven kak bi bilo. V soboto vas vobin na proslavo no pohod v Mostje. Jaz gren vsako leto na toto prireditev -no bon tudi letos v naši četi, ki bode zastopala naš Suhi breg. Čiovik pač rhore malo v družbo iti, se razveseliti no proslaviti. Naj van bo zadosti za gnes, saj se Mica že dere naj gren rajši nekaj delat, ne pa da se gren nekSno papirnato birokracijo. Navsezodjo pa še ma prav. Vaš Lujzek. V kratkem občni zbor društva Pri folklornem druStvu Ptuj so se že odločili, da bo zbor društva 10. maja. Takrat bodo v pregledu dela veliko povedali tudi o kurentovanju nasploh. Fol- klorno druStvo je namreč eden od glavnih organizatorjev te največje turistične in folklorne prireditve v ptujski občini. Izvršni odbor je v pripravah na zbor raz- pravljal o vsebi nski zasnovi prireditve in ugotovil, daje že od samega začetka dobro ptistavljena in daje ne bi kazalo osiromašiti. Bolj pa se bo potrebno potruditi pri karnevalskem delu prireditve, za kar pa društvo oziroma organizacijski odbor prireditve iie odgovarjata. Vlorda predstavlja kakovosten korak naprej sprejem ustreznega samo- upravnega sporazuma za financiranje prireditve, o katerem seje pozitivno izrekel tudi že odbor za razvoj turizma v občini Ptuj m tudi udeleženci letošnjega občnega zbora — delovne konference turističnega društva Ptuj. Če bodo sredstva že vnaprej dogovorjena in zbrana, se bo dalo tudi veliko več narediti. Pri društvu so mnenja, da bi prireditev morala imeti svoj prospekt. Pogo- varjajo se tudi. da bi do prihodnjega kurentovanja obudili novo skupino — l.aloškega Jurija (Jurača). Zato kažejo zanimanj v Doleni. Letošnji zbor društva je volilnega značaja, saj bodo volili nov izvršni in nadzorni odbor ter častno razsodi.šče. MG DANES OCENJEVANJE VIN v okviru Turističnih dni v Pod- gorcih (od 25. do 28. aprila) se da- nes popoldan ob 16. uri začne v tamkajšnji dvorani Prosvetnega društva degustacija in strokovno ocenjevanje vin vinogradnikov amaterjev. Organizator, to je Tu: ristično društvo Podgorci, ki je s to svojo osrednjo prireditvijo pri- čelo pred osmimi leti z deset do petnajst vzorci, najbrž niti ,sam ni pričakoval, da se bo začetna ini- ciativa skromnega obsega sčasoma razmahnila v današnje dimenzije. K degustaciji je svoje vzorce vin že lani priglasilo okoli trideset vino- gradnikov, letos pa jih pričakujejo že od šestdeset do sto, kar bo nedvomno rekord. Med vinograd- niki je namreč z leti postala pod- gorška degustacija prestižnega po- mena, ki je preraslo v rahlo tek- movanje, nazadnje pa v željo po znanju, pravilnem kletarjenju in kakovostnem vinu. Tako kot vsa prejšnja leta, bo vino ljubiteljskih vinogradnikov tudi letos ocenjeva- la petčlanska strokovna komisija. Tokrat jo bodo sestavljali nasled- nji enologi: ing. Frank (Vinag Ma- ribor), ing. Vodovnik (Vinag Ma- ribor), mag. Tone Skaza (Klet. Slov. gorice Ptuj), dipl. ing. Mati- ja Kociper (Ormož) in ing. Franc Bezjak iz Brežic. Tajnica Turističnega društva Podgorci Marta Bombek pravi, da degustacija, strokovno ocenjevanje in svetovanje enologov zelo ugo- dno vpliva na preobrazbo vino- gradniške miselnosti tamkajšnjega življa. §e pred leti so bili okoliški hribi pretežno zasajeni s samorod- nico; danes so jo izpodrinile žlaht- ne sorte v lepo urejenih vinogra- dih. Tudi zanimanje za pravilno kletarjenje se je med vinogradniki zelo povečalo. In nenazadnje, pra- vi Marta Bombek, opažamo, da se je v zadnjih letih močno spremeni- la tudi kultura pitja, kajti geslo uaše prireditve: vino-hrana, vzgoj- no zelo ugodno vpliva na krajane. Čedalje več jih je, ki pijejo po po- trebi, solidno, z užitkom in čedalje manj je tistih, ki preprosto le ,,žlampajo" brez prave mere! Ob*letošnjem vinskem prazniku v Podgorcih — imenujmo ga tako — je Totem listu«. Druga velika pre- izkušnja je bila vojna. Ilegalno delovanje ga je že avgusta 1941 Pripeljalo v koncentracijsko ta- borišče Mauthausen. kjer so na- ^|ale znamenite »Mauthausenske ^kice«. V posebni monografski Izdaji jih je leta 1982 izdala za- '"žba Obzorja v Mariboru. Sele po osvoboditvi se je Jože [^"Ijanko lahko posvetil umetniš- kemu delu. Skupaj s kolegi Kav- ^^em, Žagarjem. Zeijem. Ipav- ^em. Bratožem in Primožičem je "^ojil likovno življenje v povoj- Mariboru. Režiser Fran p-k ga je navdušil za delo v pedah^u. kjer je 25 let ustvarjal ^'ene. Vsa Polajnkova umetniška pot je prežeta z njegovimi življenj- skimi izku.šnjami in v vsako od njegovih ustvarjalnih obdobij je vrezana umetnikova usoda, še posebej pretresljiva v »Mauthau- senskih skicah«. Tudi delo pri gledališču ni ostalo brez vpliva na Polajnkovo slikarstvo. Sicer iz- razit krajinar je Polajnko z leti slikal vse več pogledov na mesta, v katerih zaključene uhčne stranice spominjajo na gledališko sceno. Ta scenska gradnja je še posebej opazna v akvarelih. Nemirne m izra/ite konture uokvirjajo. pa vendar nikoli do konca ne zapi- rajo mcK^nih. sijočih ter med sabo se prelivajočih barvnih ploskev. Slikoviti nemir je le ena plat Po lainkovega slikarstva. Druga je intimnejša in izraža otožno raz- pt)loženje med izginevajočim svetom starih hiš in zapuščenih ulic, v katere je vklenjen spomin tolikerih generacij. K melanho- ličnemu in nostalgičnemu izrazu največ pripomorejo temne, a tople barve. Zvestoba realističnemu načinu slikanja in izboru domačijskih motivov je priljubila Poljanka kar najširšemu krogu občudovalcev likovne u.stvarjalnosti. Jožeta Po- lajnka moramo brez dvoma uvrstiti med pomembne kraji- narje na Slovenskem. To je do- kazala tudi zadnja večja razstava njegovih del. ki jo je lani pripravil Salon Rotovž v Mariboru. Predstavitev na Ptuju ie nastala v sodelovanju z mariborskim raz- staviščem, ki sicer ni prvo te vrste, a smo ga načrtneje zastavili lani. Meta Gabršek-Prosenc je izbrala slike za ptujsko razstavo m je tudi avtorica teksta v katalogu, ki gaje za lansko razstavo založil Salon Rotovž. naprodaj pa bo tudi v Razstavnem paviljonu Dušana K vedra. Svečana otvoritev razstave v muzejskem razstavišču ob Dravi bo danes ob 17. uri. Razstavo posvečamo umetnikovi sedem- desetletnici ter dnevu Osvobo- dilne fronte in prazniku dela. Odprta bo do vključno 9. maja vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10, do 12. ure. Vabljeni! Marjeta Ciglenečki IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Na riniskodobnih na- grobnikih se večkrat pojavlja prizor Venere (Afrodite), ki objokuje ranjenega ali mrtve- ga Adonisa. Kult Adonisa izvira iz Sirije, toda varianta, ki se pojavlja pri nas, je že povsem grško obarvana. Tudi v tej priredbi je tema kulta naslajanje in minevanje v naravi. Za Venero se skriva izvorna sirska boginja rodovitnosti, ki vsakoletno obžaluje izgubo svojega tovariša, ki je prvotno v sirski varianti predstavljal demona vegetacije. Upodabljanje prizorov iz tega kulta na nagrobnikih predstavlja tako upanje na ponovno vstajenje in tia ponovno snidenje. Vrhnji del rimskega nagrobnika iz Starš pri Ptuju z upodobitvijo objo- kovanja umirajočega Adonisa. Vrhnji del nagrobnika z obravnavano sceno je bil najden v Star.šah pri Ptuju, hrani pa ga graški muzej Joanneum v svojem antičnem lapidarij u na gradu Eggenberg. V zatrepu je prikazan ranjeni Adonis. ki sedi na kvadru, ob njem na levi pa močno poškodovana sedeča postava Venere, ki steguje roke proti njemu. Ob strani Venere in Adonisa sta prikazana erola, na levi strani v kotu še pes. Upodobitvi erotov se ponovita še na vrhu v zaklinkih. Ostali del nagrobnika z napisom žal manjka. Na Ptuju si lahko ogledamo upodobitev scene objokova- nja mrtvega Adonisa v zatrepu Orfejevega spomenika na Slovenskem trgu. (Po Schild von Steier 14, 1979/81, str.: 99.) Brane Lamunt Javna govorjena beseda »Kaj moti poslušalca, ko čuje govornike ali poročevalce na zborih in radiju? — Velika večina ne loči nedoločnika in namenilnika: Potreba je uporabit zakone. Grem delati; tudi množine večina ne pozna: Cital smo namesto pravilno Citali .. .; vse preveč se uporablja beseda pra- vzaprav in besedna zveza )tam nekje< in >in tako naprejc >za pozdraviti< je germanizem. Z naglasom so mnogi skregani, tudi napovedovalke na radiju, zlasti pa je napačno naglaševanje krajevnih imen: namesto dohodkovno ipd. ali Tepanje, P61skava je prav doh6dkovno in Tepdnje, Polskava. — Mogoče boste lahko uporabili ta moja opozorila. Lep pozdrav, dr. E. M. upokojenec iz Celja.« Glede marsičesa ima naš dopisnik čisto prav: Za glagoli premikanja res uporabljamo namenilnik (grem delat), ne nedoločnik (grem delati). Prav tako je pravica na njegovi strani pri naglaševanju krajevnih imen: tu se res ne smemo ravnati kar po »svoji slepi glavi«, kakor bi rekel Prešeren, ampak po »voyi ljudski«. Tudi glede naglasnega mesta pri dohodkoven ali pospešiti mu dajejo naši jezikovni priročniki prav. Dohodkoven pa se menda vendar ravnava po zgledih z naglasom na -oven (prim. strokoven), pri pospešiti pa nagaja pospešllen. Toda dokler večina govori tako, kakor je predpisano, kaže pri tem tudi ostati. In še tisti govorniški »okraski«: nič drugega niso kot mašila, pripomočki, s kate- rimi govoreči ohranja svoja govorila »v pogonu« tudi tedaj, ko bi zaradi odsotnosti vsebine, misU, bilo bolje, da bi napravil krajši ali kaj daljši premor, namesto da »melje« kar naprej. V vsem pa naš presojevalec javne besede nima prav (no, saj je med nami, navadnimi zemljani, komaj kdo nezmotljiv). Tako je čisto ne- verjetno. da Slovenec ne bi ločil med ednino in množino. V primeru čital smo se čisto jasno vidi, da gre za množino, ker je pomožnik v množini (sicer pa Slovenci navadno beremo, ne čitaino). Tudi ne gre za name- nilnik, če se reče potrebno je uporabit: to je p>o§ovorni nedoločnik; in med pogovorne značilnosti gre tudi za pozdraviti (take zveze poznajo tudi mnogi drugi jeziki, mi smo do nje brez potrebe nestrpni). Ta dopis je Razsodišče posebej razveselil, ker pnča o velikem posluhu zajezile pri starejših rodovih. Naj bi se mlajši po njih zgledovali. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte oa naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca ZSDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ OBVESCA, da bodo zbirke v letoSnji se- zoni odprte OD TORKA, 16 APRILA DO SOBOTE, 30 NOVEMBRA Grajske zbirke: kulturnozgcdovinska, galerija, glasbena in zbirka ljudske revolucije bodo odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure, vodstvo pa bo v začetku vsako polno uro. Vstopnina za od- rasle znaša 120,00 din, za skupine 90,00 din, za otroke pa 60,00 din. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: zbirka drobnega arheološkega gradiva, antični in srednjeveški lapidarij in numizmatična zbirka bodo odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ure. Za vodstvo po mitrejih se oglasite v upravi muzeja. Vstopnina za vodstvo po zbirkah v nekdanjem samostanu znaša za odrasle 65,00 din, za skupine 46,00 din, za otroke 15,00 din. Ogied posameznega mitreja za odrasle, skupine in otroke znaša 15,00 Hin. Ogled ottcasnih razstav v paviljonu Dušana Kvedra znaša za od- rasle 30,00 din, za skupine in otroke pa 15,00 din. Vabljenji 10 - IZ NAŠIK KRAJEV 25. april 1985 - TEDNI|j Hlev v Sobetincih Setevev sladkorne pese v bližini Markovec Z OBISKA V KK PTUJ, TOZD .PTUJSKO POUE" V DORNAVf Kmetijci ne gledajo na uro Brez dvoma lahko žeuvodomazapišemo,dajeagroživilstvovzadiijih letih opredeljeno kot crednostna dejavnost, kot eden od temeljev stabi- lizacije našega gospodarstva, saj ko smo sprejemali dolgoročni program razvoja, smo prav kmetijcem zastavili odgovorne naloce pri proizvodnji hrane, saj je to še kako pomembno tudi pri izravnavi naše plačilne bilance. V smernicah za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990 smo si zapisali rast za 4,7 odstotka .. Ni še bila ura sedem, ko sem prišel na dvorišče kmetijske de- lovne organizacije KK Ptuj. TOZD » Ptujsko polje« v Dornavi, in so delavci s kombiji in delov- nimi stroji, brez katerih si danes ne moremo zamišljati obdelova- nja več sto hektarjev obdelovalne zemlje, že odhajah na posamezna delovišča širom ravnega in brez dvoma rodovitnega Ptujskega polja, pc katerem nosi naziv tudi delovna organizacija. Kmetijci se v teh dneh zavedajo, daje za njih vsaka minuta lepega vremena še kako dragocena. In prav letošnjo pomlad je vreme kmetijcem, ne samo na družbenih njivah, še posebej na- gajalo. Kot nam je med drugim povedal ing. Franci SORŠAK, direktor TOZD »Ptujsko polje« v Dornavi, je pomlad po sicer nikjer zapisanih zakonih narave zamu- dila kar za mesec dni. Prav zato je bilo treba v začetku aprila, ko je na polja, travnike, gozdove in v naše domove končno dahnila pomlad, pohiteti z delom kar na vseh de- loviščih hkrati, z močno zaviha- nimi rokavi, ne oziraje se na dan in čas. DELAVNIK JE DOLG DVA- NAJST UR Da bodo spomladanska dela na poljih, teh tovarnah pod milim nebom, hitro in pravočasno opravljena, je bilo med drugim treba poskrbeli tudi za dodatno delovno silo. Vseh opravil še zdaleč ni mogoče opraviti s še tako sodobnimi stroji in kmetijsko mehanizacijo — raznimi pri- ključki, zlasti ne v hmeljiščih, ki jih imajo v Dornavi kar 80 hek- tarjev. Tako so sezonsko zaposlili kar 60 ljudi, največ iz sosednje Hrvatske, in letos že tudi 14 iz bhžnjih krajev v okolici Dornave. Ljudje brez dvoma potrebujejo denar, da si tako izboljšajo svoj življenjski standard. Morda je ljudi privabil denar, kajti sezonski delavci prejmejo za uro dela letos 150 dinarjev netto in. če delajo 12 ur, je njihov za- služek 1800 dinarjev, za celod- nevnotoplohranopaplačajole 150 dinarjev. Nekateri najbolj priza- devni bodo tako v enem mesecu zaslužili tudi 50.000 dinaijev, kar brez dvoma tudi v sedanji draginji ni malo. Pot nasje vodila tudi v Borovce, kjer imajo kar 16 hektarjev hme- lj evega nasada. Tu so delavci pripenjali posebne vrvice na žično mrežo, drugi del pa v zemljo. Po- magala sta jim dva stroja. Sredi hmeljišča smo srečali Antona HOJNIKA, kmetijskega delo- vodja, kije v Dornavi dobil svojo prvo redno zaposlitev in se tudi izšolal za delovodja. Letos pa povsem tiho praznuje že deseto leto, odkar združuje svoje znanje in ne nazadnje tudi organizacij- ske sposobnosti, da delo nemote- no in brez zastojev teče kot po tekočem traku. Nam je le utegnil malce strokovno obrazložiti celo- ten potek del, ki so potrebna pri delu v hmeljevih nasadih od zgodnje pomladi pa vse do tedaj, ko že posušeno »zeleno rožo« odpremijo v posebnih vrečah Hmezadu v Žalec, le-ta pa ga po- tem precej izvozi na tuja tržišča ter zanj iztrži prav tako zelene dolarje in druge konvertibilne valute. NAD TISOČ VAGONOV SLADKORNE PESE Nekaj pozneje smo si že lahko ogledali v Sobetincih oz. Mar- kovcih strojno setev sladkorne pese, ki sojo letos posejah kar na 229 hektarjih. Za setev pese so morali že jeseni opraviti večino zemeljskih del, zlasti je bilo treba zemljo globoko preorati, kalcifi- cirati in pognojiti z umetnimi gnojili. Spomladi zemljo s pred- setvenikom izravnajo. Videli smo, daje bila zemlja tako skrbno pri- pravljena kot to naredijo gospo- dinje na svojih vrtičkih. Računajo, da bodo jeseni pri- delali kakih 45 ton sladkorne pese na hektar površine oziroma nad 10 milijonov kilogramov ali nekaj več kot tisoč vagonov. Za lažjo predstavo o količini pridelka naj pomagamo s podatkom, da bi bila vlakovna kompozicija, na katero bi naložilLceloten pridelek slad- korne pese, dolga kar dva kilo- metra. Zavedamo se, da s tem še zdaleč nismo zapisali vsega, kar pride- lujejo prizadevni kmetijski de- lavci sredi Ptujskega polja. Že lansko jesen so posejali s pšenico 510 hektarjev zemljiških površin, v kratkem bodo pričeli s setvijo koruze na površini 891 ha, pa i50 ha oljne ogršce in tudi 19 h^ vi- nogradov. Samo lani so na novo pokadili štiri ha novih nasadov vinske trte, v glavnem sorte laški rizling. Medtem ko mnogi kmetje svoje površine zmanjšujejo, zlasti tisti, ki niso zajeti v zakonu o zaščitnih kmetijah, je ^nimivo, da v KK Ptuj TOZD »Ptujsko polje« svoja zemljišča .širijo in povečujejo s pomočjo raznih agrotehničnih posegov in nenazadnje tudi s ko- masacijami. Tako so samo v Dornavi v zadnjih treh letih na no^ pridobili nekaj več kot 450 ha obdelovalnih površin. Največ seveda na obmoi^u Pesniške do- hne. Samo v Mostju, kraju, kjer je avgusta 1942 leta v neenakem boju s sovražnikom izkrvavela Slovensko-goriška četa hrabrih borcev za svobodo, so pridobili kar 105 ha novih površin. Lani je tu obilo obrodila pšenica, ki so jo hkrati želi kar s šestimi kombajni. Pšenica je še danes osnovna hrana prebivalstva v Evropi, tako kot je v Aziji riž. Kruh in razne druge kuhnarične dobrote, ki jih znajo naše gospodinje pripraviti iz pše- nične moke, človeka prehranjuje od zgodnje mladosti pa tja do pozne starosti. DNEVNI PRIRASTEK 1375 KG MESA OZIROMA TRUE PI- TANCI O farmi govejih pitancev v So- betincih smo nekaj pisali pred le- tom dni. Ni pa podveč, če k te'mu še kaj dodamo. Na farmi, kije ena najmodernejših, redno pitajo v štirih hlevih kar 1250 govejih pi- tancev. Vso potrebno hrano, si- lažno koruzo, pridelajo na lastnih njivah. Večina teh pitancev je namenjena za izvoz, kar prinaša delovni organizaciji in naši družbi prepotrebne devize. V pogovoru so nam povedali, da dnevno priredijo na glavo pi- tanca 1,10 kg žive teže. Če torej dnevni prirastek pomnožimo s številom pitancev, dobimo zmno- žek 1375 kg oziroma, da bo stvar bolj razumljiva, v Sobetin- cih, v enem samem dnevu zrastejo kar trije pitanci, težki po 458 ki- logramov. To je ena najmoder- nejših govejih farm, saj sta za oskrbo živine potrebna le dva delavca in poseben stroj, ki do- važa hrano iz bližnjega silosa. Poleg pitancev v Sobetincih pa imajo v Dornavi še 150 krav mol- znic, ki dajo letno 6.900 hektoli- trov mleka oziroma 4600 litrov na kravo molznico. PokazaU so nam še 32 plemenskih telic. Preden smo se poslovili, nas je zanimalo, kakšen je bil njihov osebni dohodek v lanskem letu? V povprečju je znašal 29.000 dinar- jev. V ta znesek pa niso vštete nadure, kijih zaposleni opravijo v času intenzivnega pridelovanja hrane. Tako se znesek poveča na nekaj več kot 40.000 dinaijev mesečno. Že v naslovu smo zapisaU, da kmetijci ne gledajo na uro, kdaj bonjihov»šiht« minil, da bi že kar pri vratariu čakali, kdaj se bodo odprla vrata, da bodo odhiteli domov ... Tudi njihov direktor ne sedi v svoji pisarni, od koder bi »komandiral« in dajal ukaze in navodila. Lažje ga je najti kje na polju, med stroji in delavci, ko asmerja delo. Vsaj pol ure pred uradnim začetkom dela prihaja v »tovarno pod milim nebom«, oziroma na dvorišče, kjer se prvi zberejo tudi vsi delovodje, da skupaj razporedijo delavce in stroje na posamezna delovišča. Neredko tudi med zadnjimi odhaja domov na Pragersko. Franjo Hovnik Anton Hojnik V Cirkovcah so„ZA" v nedeljo. 21. aprila, so se pre- bivalci krajevne skupnosti Cir- kovce na Dravskem polju txlločili. da bodo tudi v naslednjem sred- njeročnem obdobju sofinancirali naloge srednjeročnega plana s samoprispevkom. Od 1668 glaso- valnih upravičencev se je refe- renduma. kije potekal na desetih glasovalnih mestih, udeležilo 1508 glasovalcev, Od teh jih je 891 ali 514 odstotka glasovalo za uvedbo samoprispevka. 617 ali 46.6 odstotka pajihje bilo proti. v tej sicer zelo razvili krajevni skupnosti bodo v naslednjih petih i letih /. /branim denarjem vzdrže- ivali ceste, objekf: družbenega standarda ra/.širili telefonsko omrc/jc. uredili trgovsko mrežo m ?s()lmancirali še nekatere druge ■lalogc (Jkrog 30 odstotkov /,b- ^ anih sredstev pa bodo prejele vaške skupnosti in )ih namenile /a ircsniOitcv lastnih programov i/vo;a \ 1) KS Središče proslavila 31. krajevni praznik Krajam KS Središče vsako leto 11. aprila praznujejo krajevni praznik. Letos je to bil 31. krajevni praznik. KS Središče ima bogato zgodovino, je revolucionarni kraj z mno- gimi udeleženci L m II. svetovne vojne. V povojnem obdobju se KS razvija v kmetijstvu m industriji, skrbi pa tudi za razvoj. Glavni nosilec industrije je Droein obrat Gosad, ki le vodilni izvoznik v občini Ormo? V počastitev krajevnega praznika je bilo več kulturnih in športnih prireaitev. laKoje /. apriia ono strei.sKoieKmovanjez,KVS m gledališka predstava v Domu ku ture Obrež. Amaterska gledališka skupina seje tokrat predstavila z igro »Moj ata .socialistični kulak.« Potrebno je pohvaliti Igralce, posebej pa 14-letnega Jožeka Kolariča. 10 aprila sta bila slavnostna akademija in partizanski tabor. 11 april je bil na^oli svečan. Začelo seje s svečanostjo pn spomeniku padlim žrtvam NOB. sledila paje svečana seja in sprejem za oočane nad 70 let starosti. To pomeni, da tisti, ki so bili ustvarjalci sedanjosti, niso po/,abl|eni Bila je tudi svečana otvoritev asfaltirane ceste v Salovcih in svečanost ob zaključku izgradnje telefonskega omrežja v KS, ki nam je pov/.ročilo precej težav. Vendar so bili ob zak^učku te pomembne naloge VM /.adovorini. luianio bogato ra/vito krvodajalstvo, že 30 let. Naši krajani dajejo kri in ssvojin' humanim dejanjem pomagajodrugim. Všolijeoila bogata ra/siava o ra/voju kS v svobodni Jugoslaviji Krajani smoponosni na niši dciania tn napore ki jim vlagamo za bol|ši razvoj KS. Zato je prav, J.I sc enkrat v Iclii spomnimo na opravljeno delo. ki pomeni napredek kniicvnc skupnosti TI tednik -25. april 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 11 OBISK DELEGACUE POKROVTTEUA IZ ORMOŽA V BURSCH0DU BURSCHEID-ORMOŽ V Zahodni Nemčiji, v malem mestu v bližini Kolna — Burscheidu, že skoraj 10 let deluje Slovensko kulturno in športno društvo ,.France Prešeren", katerega člani so zdomci iz bližnjih mest Solingena in Remscheida ter drugih bližnjih krajev. Največ pa jih je seveda iz Burscheida. Klubu, kot mu pravimo zdomci,'je prvi predsedoval predsednik Dovečar. Za njim pa so to funkcijo opravljali tudi že drugi predsedniki do današnje predsednice Anice Mar, katero so na občnem zboru člani soglasno izvolili. Funkcija predsednika društva je združena z mnogimi dolžnostmi, zahteva veliko časa in dela na prostovoljni bazi. Anica je zamenjala bivšo predsednico Olgo Petek, katera zaradi službe ne utegne več. Društvo ima tudi upravni odbor, podpredsednika, tajnika, blagajnika, športnega referenta ter nadzorni odbor, ki kontrolira delo kluba. Prvi upravni odbor kluba je ustanovil tudi slovensko šolo v Burscheidu, kateri sta se pridružili tudi šoli v Solingenu in Remscheidu, tako da tudi naši otroci ne bodo pozabili fnaternega jezika, slovenske kulture in domačih navad. Kaj pa se otroci naučijo v slovenski dopolnilni šoli, nam pokažejo za Dan žena, Dan mladosti in za Dan Republike. S svojimi deklamacijami, s petjem in igranjem pripravijo marsikoga, da mu oko ne ostane suho. Tako celo naši otroci dokažejo, da se da tudi v tujini ostati zaveden član naše družbe in da slovenska beseda v tujini še ne bo tako kmalu pozabljena. Tako učitelji slovenskega dopolnilnega pouka pripravijo otroke za kulturni spored. Za veselo ra/položenje po kulturnem programu pa poskr- bi ansambel domačih viž ,,Oto Lesjak" s svoji- mi fanti, da pa navzoči niso žejni in lačni pa poskrbimo člani upravnega odbora in tudi ostali prostovoljci. t)ruštvo ,,France Prešeren" sodeluje tudi / ^^lulimi slovenskimi društvi iz Porcnja oz. ^esitalij(; kot so: ,,Maribor" i/ Hildna, ..Slovenski zvon" iz Kretelda, ,,Blcd" in "Ljubljana" i/ Essna s katerimi tudi, vsako Ic- 'o v drugem društvu, skupaj praznujemo Dan mladosti, na kaicrcin sc turoci pomerijo / vrstniki iz drugih društev v športnih panogah, na koncu pa zaključijo program s kulturnim sporedom. Da pa je stik z domovino še tesnejši, so si dru- štva iz tujine izbrala v domovini tudi svoje pokrovitelje. SKŠD ,.France Prešeren" je poča- stila kot pokrovitelj občina Ormož, s katero ima društvo stalne prijateljske stike. Na naša praznovanja povabimo tudi predstavnike pokrovitelja. Povabilom se radi odzovejo še posebej zato, ker sta tudi Ormož in Burscheid pobrateni mesti. Tudi mestni možje Burscheida, g. župan Wurz in mestni direktor g. Weber, so stalni gostje naših prireditev. Pobratenju mest Burscheid in Ormož se imamo zahvaliti, da so naše prireditve dobro obiskane, prostori oz. dvorane so nam vedno na volio. Letošnje praznovanje 8. marca. Dneva žena smo praznovali še posebej slovesno, saj so nas obiskali dragi gostje iz domovine. Praznovanje Dneva žena so počastili z obiskom gostje iz Ormoža Kramar, Kačičnik in Kosi. Delegacijo je pričakala na kOlnski postaji predsednica društva Anica Mar. Delegacijo iz Ormoža so prisrčno sprejeli tudi na občini Burscheid in ji pokazali nekaj zname- nitosti in zanimivosti mesta. Na slovesnem kosi- lu se je gostom zahvalil za obisk namestnik župana in poudaril dobro sodelovanje med ob- činama. Tukajšnji časopis je posvetil precej prostora obisku delegacije in celo kčlnski ,,Tages Blatt" je o tem poročal. Upravni odbor društva je tudi poskušal pope- striti obisk delegacije iz Ormoža in na skupnem sestanku, kaicrcga sc je udeležilo celo župan mesta Burscheida g. Wurz, smo se pogovarjali o sodelovanju, odpravi težav doma kot tudi v društvu. Delegacija je tudi povabila vse člane kluba, da se 13. julija srečamo v Ormožu in se še tesneje povežemo. lakciiii srečanji« smo se člani društva že iidclc/ili in še danes nas vežejo lepi in prijetni spomini na srečanje j.- Ormožu leta 198.1. Bili smo gostje občine Ormož, našega pokrovitelja. Ogledali smo si muzej na gradu, otroci so nastopili na ,,Radiu Ormož", ogledali smo si tovarno ,,Jože Kerenčič" in na Kogu smo zaključili obisk ob dobri kapljici in ob je- deh na žaru. V svojem govoru je takrat predsednik občine Ormož, Tone Luskovič dejal, da smo si izbrali revno občino za pokrovitelja našega društva. Ob vsem tem, kar smo takrat doživeli, pa bi de- jal, da tako notranje bogati že dolgo nismo bili, saj smo preživeli prečudovit dan, katerega ne bomo pozabili, spoznali ljudi doma v proiz- vodnji ter njihove napore v stabilizaciji in v borbi za čimlepši jutri. Ugotovili smo. da so takšna srečanja koristna za obe strani, saj smo se dotaknili teme o naši vrnitvi domov, o možnosti zaposlovanja zdom- cev in v čimprejšnjo vključitev v delo. Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki so nam tako srečanje omogočili, za topel sprejem, lepo besedo in za vse kar so za nas storili. Mi pa se bomo poskušali oddolžiti s tem, da bomo našo bese- do, našo kulturo in domače flavade tudi v tujini ohranili še za poznejše rodove. Zdaj pa še nekaj besed o letošnjem 8. marcu. Delegati iz Ormoža so zaželeli vsem ženam v tujini — posebno še članicam kluba in odbora vse najlepše ob njihovem prazniku in prenesli pozdrave delovnih ljudi iz domovine. Učiteljici Mara Merljak in Nada Kneževič sta otroke dopolnilne slovenske šole pripravili za kulturni program. Tako so otroci dokazali, da slovenska beseda še živi, četudi je daleč od domovine in je zato še dražja. Mladi so dokazali, da so koreni- ne še čvrste in da je mladi rod zdrav ter da še ni pozabil kje so doma njihovi dedje in babice. Ob slovesu delegacije iz Ormoža pa smo se tudi pogovorili o našem srečanju 13. julija v Ormožu. Ze sedaj se veselimo srečanja, katerega bodo letos popestrili še s kulturnim programom, kot so nam obljubili delegati ob obisku v Bur- scheidu. Remscheid, marca 1985 Pavel PARADIŽ 12-:Z NAŠIH KRAJEV 25. april 1985- TEDNIK VESTI IZ KS IVAN SPOLENAK v torek, 2. aprila, je v krajevni skupnosti fvan Spolenak potekal zbor občanov. Čeprav je bila udeležba krajanov zelo skromna, je bila razprava prisotnih aktivna in plodna. Največ razprav je po- tekalo v zvezi s tremi (očkami dnevnega reda — volitve članov KK SZDL in 4. točka — razno. K K SZDL je že pričela s pri- pravami na volitve, ki bodo v za- četku leta 1980. Hkrati z vabilom za zbor krajanov smo prejeh tudi evidenčne liste, ki bi naj služili za evidentiranje možnih kandida- tov. Na takšen način bi vsak kra- jan prispeval k evidentiranju tistih kandidatov iz svoje sredine, ki bodo pripravljeni delati na po- dročju, za katero bodo evidenti- rani. Prav gotovo je potrebno pozd- raviti takšen način evidentiranja kandidatov, ki gaje tokrat začela KK SZDL Ivan Spolenak. Vsa- kemu krajanuje tako omogočeno, da vpliva na izbiro kandidata, za katerega meni, da je najbolj ustrezen. Razprava je pokazala. da bi pa vendar bilo potrebno prikazati in oceniti dosedanje delo organov KS in s iem seznaniti krajane. S pomočjo takšne infor- macije bi krajani spoznali komu zaupati delo v organih KS in komu ne, saj bi bilo škoda, če bi izpustili katerega od že do sedaj delovnih aktivnih, ki bi bil še na- prej pripravljen delati v organih, prav tako pa bi bila škoda, če bi izvolili koga, ki je že do sedaj opravljal svojo funkcijo samo na papirju. Nadaljne razprave so pokazale, da so krajani bolj kot v prejšnjih obdobjih zainteresirani za odprte kandidatne liste, saj je bilo enotno mnenje, da bi na takšen način prispevah k bolj de- mokratičnim volitvam. Razprave pod točko razno so pokazale, da so krajani zaintere- sirani za razvoj krajevne skup- nosti in probleme svoje sredine. Največ vpra.šanj seje nanašalo na srednjeročno obdobje, ki se kste- ka. Zanimalo jih je. kaj vse je bilo narejeno s krajevnim samopri- spevkom in kaj se bo še naredilo v letu 1985, ter smernice za na- slednje srednjeročno obdobje. Izpostavili so najbolj pereče pro- bleme, ki bi jih bilo v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno rešiti s krajevnim samoprispev- kom, kot je kanalizacija na obrežju, ter hkrati opozorili na problem pločnikov na Mariborski cesti. To je zadeva vseh krajevnih skupnosti mesta Ptuja in bi ga zato morali vključiti v skupni program za naslednje srednjeročno oMob- je. Mariborska cesta je najbolj obremenjena vpadnica v mesto, saj po njej poteka ves promet iz zahodne smeri, kjer ležijo močni industrijski centri kot so Maribor, Celje, Ljubljana, blizu paje tudi meja s sosednjo Avstrijo. Na tej cesti se je zgodilo že več težkih nesreč, katerih žrtve so bili tudi že otroci, ki morajo po takšni pro- metnici v šolo. Razveseljivo je bilo slišati tudi zahteve krajanov po bolj čistem okolju. Izpostavljen je bil pro- blem Studenčnice, kije bila včasih potok, vendar danes ni kaj več kot mlaka in kanal za industrijske odplake. Večina tujcev prispe v Ptuj iz zahodne smeri po Mari- borski cesti in prvi vtis o nas si ustvarijo ko vidijo naše zanemar- jeno okolje. Studenčnica, takšna kot je, prav gotovo ni v okras in ponos Ptuja. Tujec si gotovo ne ustvari pozitivnega vtisa o našem odnosu do narave. Ptuj mesto- muzej, ki se želi tudi turistično razvijati, bi se moral tujcu odkriti v lepši luči vsaj pn stopu v kraj, k temu pa obremenjena Maribor- ska cesta in zanemarjena Stu- denčnica pravgotovo ne prispe- vata. Marsikatero vprašanje na zboru bi odpadlo, če bi bili krajani bolje informirani o dogajanjih v svoji KS. Sedaj, ko imamo skupne službe vseh KS Občine Ptuj, bi se z majhnim prispevkom morebiti dalo kaj več narediti za boljše in- formiranje. kar si prav gotovo vsi želimo. V. J. tednik -25. aprili 985 NAŠI DOPISNIKI - 13 VILADINSKK DKLOVNt AKCUK — 85 MIADINSKK l)t:LOVNK AKC I.IK - 85 MLAD INSKK DKLOVNK AKCUK VABIMO te v dve ptujski mladinski delovni brigadi. Ne veš, v katero bi se vključil? Preberi besedilo do konca, preminili in se odloči! Z eno brigado te bomo p«)peljali v Srbijo, na zvezno MDA NI§ ^ drugo pa na republiško MDA BKLA KRAJIN A (4.—24. avgust). V teh dneh, ko načrtuješ, kako boš preživel-a dopust ali počitnice (vabilo namreč velja za vse, ki kmetujete, se šolate ali ste zaposleni), upoštevaj termina, ki smo ju navedli. In nikar ne zatrjuj, da zanju v tvojem počitniškem urniku ni prostora! Prijavnico za udeležbo na MDA dobiš pri predsedniku mladinskega aktiva oziroma osnovne organizacije ZSMS, ali pa na OK ZSMS, Trg MDB 1 /II (soba 20), Ptuj. Nemudoma jo izpolni ter oddaj ali pošlji na omenjeni naslov. Si se že odločil ZA, kajne? Z — D- k—A—V -O! Brigadirji NAGRADNO ^ VPRAŠANJE Seminar o ekološki problematiki Pred nekaj tedni je v dijaSkem domu Štefana Kovača v Murski Soboti potekal seminar na temo »Ekolo.ška problematika«. Med udeleženci t^a seminarja je bil tudi Stanko Zunec, naš sogovor- nik. — Kdaj je bil seminar in kakšen je bil program ? »Seminarje trajal od 15. do 17. marca. Program je bil dokaj obširen, vendar je bil prav tako tudi zanimiv. Tako smo se že prvi dan spoznali s problemom jedr- skih elektrarn, kar nam je podal Andrej Klemene. Seznanili smo se s problemi z jedrskimi elek- trarnami v svetu in o izgradnji novih v Jugoslaviji in o naši že izgrajeni elektrarni v Krškem. V soboto, 16. marca, smo dopoldan imeli pogovor z Alen- ko Bizjak o stanju okolja v Sloveniji. Prikazala nam je naj- bolj krizna žarišča onesnaženih področij v Sloveniji, kjer smo predvsem izpostavili najhujši :)roblem v Sloveniji, to je Krupo, d jo je onesnažila Iskra iz Semi- ča. P^oldan smo se pogovarjali s prof dr. Hubertom Požarni- V četrtek, 18. in v petek, 19. aprila, je bilo v Slovenj Gradcu 5. delovno spanje učencev srednjih šol SR Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi štirje učenci iz Srednje šol- skega centra Ptuj in sicer iz vsakega TOZD-a po eden. Gradivo za srečanje smo predelali na javni tribuni, Iki je bila v SSC 23. marca. SONJA kom o temi Kaj je naprednega v našem napredku in med tem pogovorom seje pojavilo vprrša- nje, kaj je sploh to razvoj, vendar pa nam je za to zmanjkalo časa in delno tudi že znanja, zato smo se dogovorili, da bomo poskušah na to vprašanje kmalu dobiti odgovor. V nedeljo. 17. marca, pa nam je Janez Kondare prikazal diapo- zitive o Cerkniškem jezeru in nas seznanil s problemom ureditve Cerkniškega jezera. Za tem pa so svoje dosedanje delo prikazale že ustanovljene ekološke skupine. Med drugim je bil sprejet tudi program za nadaljnje delo teh in skupin, ki bodo ustanovljene, upam, da tudi naše.« — Kaj pa tvoja pričakovanja? »Sprašuješ o pričakovanjih. Imam občutek, da je ta seminar celo malo presegel moja pričako- vanja. čeravno se mi zdi, da bi bilo na te seminarje potrebno povabiti kakšnega predstavnika onesnaževalcev okolja, da bi dobili jasno sliko, kdo je kriv za le katastrofe.« — Ali meniš, daje organizira- nje takih in podobnih seminarjev nujno? »Organizacija takšnih semi- narjev je seveda nujna in tega smo se tudi držali, saj smo že podali nekaj datumov za organi- zacijo seminarjev in ekoloških taborov, naj se ljudstvo zaveda, lZMDA Slovenske gorice '85«; priprave na 12. kongres ^ 4. ^x)vezava z MC (marksistič- iim centrom) m komisijo za IPD >ri RK ZSMS; 5. tekoče zadeve. Pod prvo točko smo bili enotni v deji da bi seminar morah izvesti / času med 22. in 26. aprilom seminar bo 16. in 17 maja). Ve- iko vprašanje pa je bilo, kot že velikokrat, ali bo možno zagoto- viti udeležbo na semmanu saj so le-ti izredno slabo obiskani. Program idejnopohtičnega zx)brazevanja na »ZMDA Slo- venske gorice '85« bi naj potekal cot mladinska politična šola s tem. ia bi bil p<)pestren z večernimi azpravami. kot novo obliko, fako bi naj program zajemal teme cot so- samoupravna demokracija n religiozno vprašanje krizni pojavi znotrm ZK, dileme, vloga m položaj ZSM v sistemu socia- lističnega-samoupravljanja in se- veda še veliko drugih prav tako zanimivih tem. O samih pripravah na 12. kon- gres ZSMs je komisija za IPD prejela sklep in predlagala OK ZSMS Ptuj, da obravnava teze, se do njih opredeli, da se poenotijo mnenja in se nato vsebinske pri- tx)mbe posredujejo na RK ZSMS. Največjo razpravo pa |e po- vzročila 4. točka dnevn^a reda m sicer povezava med MC in komi- sijo z IPD pri RK ZSMS, saj je bilo sprejetih kar osem sklepov. Omenjamo samo nekatere: — predlagamo MC m komisiii za IPD pri RK ZSMS, da se opravi analiza dela občinskih mladin- skih političnih šol in delovanja MC po OK ZSMS, kar bi nam lahko služilo kot napotilo za delo v bodoče; — predlagamo, da se ukine ah pa bistveno m vsebinsko opredeli »institucija« regijskih delegatov v MC in komisiji za IPD pri RK ZSMS; — zahtevamo, da MC in pred- sedstvo RK ZSMS poskrbita', da se bo v čimkrmšem času uredilo ^rašanje vocfle MC pri RK Izmed osmih sem omenila le tri najbolj specifične, ker se večina teh sklepov nanaša prav na idej- nopoUticno izobraževanje mla- dih, na povezovanju med MC in komisijami za IPD pri OK ZSMS m RK ZSMS ter pripravo na 12. kongres ZSMS. l ako zagreti kot smo upamo, da se bo naše sestankovanje sprevrglo v uresničevanje sklepov in da bodo ti čimbolj učinkovito uresničeni. Suzana Komisija za IPD pri OO ZSMS Srednja družboslovna šola bo skupaj z Občinskim komitejem za družbenoeko- nomski razvoj in planiranje ter Kadrovsko službo pri SO Ptuj 25. aprila organizirala javno tribuno z naslovom: »Zapos- lovanje mladih občine Ptaj v naslednjem srednjeročnem obdobju«. Javna tribuna bo na malem odru v SŠC s pričetkom ob 13. uri. Udeležili seje bodo tudi predstavniki večjih EX). Vabljeni so vsi, ki še ne vedo, kam po srednji šoli in kako Ik, z njihovim pripravništvom! SONJA Ali bo pod takšno košarkarsko tablo vzklil novi Dražen Petrovič? (In od kod je posnetek?) Pišite, nagrada čaka! Mladinski aktiv Zamorci MA Zagorci deluje v^okviru OO ZSMS Juršinci. Aktiv je začel delovati v decembru leta 1984. V njem aktivno dela 22 mladink in mladincev, predsednik pa je hrane Erhatič. lo so splošni podatki o aktivu. Kako pa delajo? Začeli so uspešno. Povezali so se z gasilskim društvom z Grabšinskega brega. Z njimi so se dogovorili, da jim bodo mladinci pomagali pri obnovitvi gasilskega doma. Tako si bodo zago- tovili svoj prostor. Sedaj se sestajajo v prostorih KS Juršinci. Naibolj je aktivno športno društvo. Pozimi so organizirali več tekmovanj v zimskih športih. Ta tekmovanja so bila zelo dobro obis- kana. Najmlajši tekmovalec je imel 11, najstarejši pa 45 let. 16. marca so omogočili vsem mladincem ogled smučarskih poletov v Planici. Na pomlad nameravajo prirediti več turnirjev v malem nogometu na igrišču v Juršincih. Aktiv torej deluje na športnem področju zelo dobro. Kaj pa je s kulturnim udejstvovanjem? Nekaj mladincev poje pn lovskem pevskem zboru, ki sodeluje na proslavah v KS. Z recitalom f a so popestrili proslavo ob dnevu žena. Vendar bi bilo dobro, da bi se bi Ij povezali z OŠ Slovenjegoriške čete v Juršincih in s tamkajšnjim pro- svetnim društvom. Pri nadaljnem delu jim želim še naprej toliko uspeha kot dosedaj. B. P. Pismo o akciji Prijateljice in prijatelji me pogosto vprašajo; »Kaj je AKCIJA?« Akcija je deset žuljev, lopate, krampi in samokolnice. Pravzapravje to le del akcije, ki se pozabi. Akcija je dvesto (ali še več) novih prijateljev, iskrenih in večnih, akcija so taborni ognji in brigadirske pesmi, akcija je bratstvo, enotnost, sreča, ljubezen, mladost. Pridi z menoj in prepričaj se, poskusi del akcije in videl-a boš, da imam prav. Ko prek radia slišim brigadirsko pesem, se mi zaradi nje naježi koža, še bolj napnem ušesa, iz oči mi navro solze — tudi to je akcija. Akcija je volj a do dela, j uriš na barikade, maksimum opravljenih del, tekmovanje. Akcija je velika šola — šola, ki ustvarja dobre ljudi, gra- ditelje bratstva in enotnosti med pripadniki vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Akcija je mladost, ki ne p)ozna utrujenosti in nacionaUzma, pozna le tovariške odnose in še boljši jutri. Akcija je radost mladosti in nikoli pozabljeni trenutki življenja. Akcija je ljubezen do domovine. Zato — pojdi z menoj na mladinsko delovno akcijo. Vabim te na: — zvezno MDA NIŠ (julij) ^ ^ — republiško MDA BELA KKAJINA (4.-24. avgust). Z-D-R-A-V-O! Bngadirka Zakaj nočemo živeti v čistem okolju? živimo v času, ko se industrija zelo hitro razvija, s tem pa se stopnjuje nevarnost ekološkega uničenja. Veliko sredstev vlagamo v industrijski razvoj, ne da bi mislili na morebitne posledice, ki nam jih le-ta povzroči. Vse bolj se vidi. da manj razviti in nerazviti vlagajo denar v poso- dobitev proizvodnje, tako da jim na koncu zmanjka sredstev za odpravo ix>sledic. katerih vzrok je prav vključevanje sodobnejše tehnologije v proizvodnjo, ta pa povzroča onesnaženje okolja z odpadki, ki nastajajo pn njej. X v teh deželah se pojavlja vedno več ekoloških katastrof, ki terjajo celo človeška življenja. Ali je vse to res potrebno, da bi lahko bih enaki razvitim? Ali je treba industrijski razvoj res plačevati z življenji? AU res moramo sprejeti vse, kar nam razviti svet ponuja? To so vprašanja, ki se pojavljajo vsakemu, ki mu je vsaj malo do čistega okolja. Kajti zaveda se. da okolje ne bo ostalo čisto samo s tem, da bomo organizirali akcijo pobiranja papirčkov, ampak bo treba na- menjena s.edstva za izgradnjo čistilni h naprav pri tovarnah, kanalizaciji, m drugih onesnaževalcih okolja tudi porabiti v ta namen. Zato se res že lahko vprašamo, ali nočemo živeti v čistem okolju? Stanko Žunec FOl OGRAFIJE: Samo Strelec 14 —NAŠI DOPISNIKI 25. april 1985- TEDNIK Udeležila sem se republiške problemske pionirske konference v Kranju v petek, 12. aprila in v soboto, 13. aprila je bila v • Kranju v okviru 14. Jugoslovanskih pionirskih iger »RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO« repub- liška problem.ska pionirska konferenca na temo PROSTI ČAS MLADIH. Pionirsko konferenco so organizirali: OZPM Kranj, ZPM Slovenije in Svet zveze pionirjev Slovenije. Konferenca je potekala na COS »Bratstvo in enakost« na Planini v Kranju. Konference so se udeležili pionirji delegati iz vseh slovenskih občin, torej tudi občine Ptuj, ki sva ju zastopali pionirki iz OS Maksa Bračiča Cirkulane, Nada Jerenec iz 6. razreda in Mira Jerenec iz 3. razreda. Spremljala naju je tovarišica Hilda Murko. Mira je bila najmlajša udeleženka te.konference, bila je v delovnem predsedstvu. Veliki prostori v osnovni šoli Bratstvo in enotnost v Kranju so postali novi dom 99 pionirjem in 46 mentorjem iz cele Slovenije. Konferenca se je za- čela. Sledili so pozdravni govori organizatorjev, kulturni program z recitacijami, folklorno skupino. izrazni plesi, otroški pevski zbor. Vzdašje na kon- ferenci je bilo enkratno. Učenci smo se pogovarjali med seboj, čeprav se nismo poznali. Pionirji so kri- tično povedali vse, kar se jim ni zdelo prav. Na konferenci smo govorili o aktualnih zadevah, kot so preživljanje prostega časa, mnenja o TV, računal- ništvo in razne zanimivosti. Po pionirski konferenci so pionirji gostitelji pre- vzeli svoje goste in skupno smo odšli na njihove domove, kjer so nas prisrčno sprejeli. Drugi dan so bile razprave v skupinah, potem prosti čas za pionirje, kjer smo se vključili v interesne dejavnosti. Midve s sestro sva sodelovali v raču- nalništvu. folklorni skupini in likovnem krožku. Po prostem času pionirjev je bila zaključna ple- narna seja. kjer so bile strnjene naše misli o prostem času mladih. Nada Jerenec, 6. raz. OŠ Maksa Bračiča Cirkulane TEDNIK -25. april 1985 NAŠI DOPISNIKI — 15 LETOS TUDI NOVE OBLIKE l.eioSnje poletje bcxlo brigadirji, ki se bodo udeležili mladinskih delovnih akcij v Sloveniji, jclali na deloviščih šestih zveznih (Goričko, Posočje, Ko/.jansko, Suha krajina, Istra, Slovenske gorice) in štirih republiških M DA (Brkini, Kobansko, Bela krajina, Trebče). Za- četek letošnjih M DA bo 9. junija, ko se bodo pričele štiri MDA zveznega značaja, med njimi tudi akcija ,.Slovenske gorice 85", ostale zvezne in republiške akcije pa se bodo pričele nekoliko l asnejc. V letošnjem letu ne bo organiziranih dveh akcij, in sicer akcij Vipavska dolina (zvez- na) in Ljutomer (republiška), akcija Goričko, ki je bila doslej republiškega značaja, pa bo zvez- na. Poleg omenjenih akcij, ki bodo več ah manj potekale po že ustaljenih tirnicah, z izjemo republiških, na katerih bomo določene stvari lahko bolj sprostili, bo tudi nekaj novosti: — tabor Trebče, ki je sicer bil organiziran že minuli dve leti, vendar se letos obeta večja mednarodna udeležba, — akcija Bohinj — dela bodo potekala pri izgradnji mladinskega doma, akcija bo trajala sedem izmen po tri tedne, sodelovali bodo udeleženci vseh regij, — dva planinska tabora, na katerih bodo udeleženci urejevali visokogorske pašnike na Tolminskem in Pokljuki, — ekološki projekt bodo uresničili v Triglav- skem nacionalnem parku, ki ga bodo čistili, med obiskovalci parka bodo izvedli anketo, družbene dejavnosti pa prilagodili ekologiji, — študentje višje šole za socialne delavce bodo po svojem programu nekaj dni delali na eni izmed akcij, — kmetijski raziskovalni tabor bo v Sevnicij urejal se bo kompleks petih kmetij, sodelovali pa bodo predvsem študentje kmetijske usmerit- ve, ki bodo poleg fizičnega dela opravljali tudi delo raziskovalnega karaktera, — veterinarska brigada, — skupina rdečega križa, — mednarodni tabor v občini Ljubljana-Si- ška, na katerem bodo vsi udeleženci, razen vodij tabora, tujci. Poleg naštetih novosti, ki bodo organizirane V letošnjem brigadirskem poletju, bomo določene stvari sprostili tudi na ,,klasičnih" akcijah, predvsem na republiških (na akcijah zveznega značaja bo to težje, ker smo vezani na zvezna pravila o organiziranju akcij, ne bo pa nemogo- če — veliko je odvisno od vodstev akcij iii br-gadirjev). V vseh izmenah akcij bomo organizirali razprave o slovenskih razmišljanjih o možnih načinih organiziranja akcij, pri tem pa se nade- jamo številnih novih, konkretnih predlogov, ki jih bomo poskušali uresničiti v prihodnjih brigadirskih poletjih. I. HUNJET Rekreacija na delovnem mestu »Dolgo sedanje je strup za no- tranje organe,« pravijo športniki. Naj prikličem v spomin Še staro kitajsko priporočilo: sedeti je bo- lje kakor stati, ležati bolje kakor sedeti. Toda danes predvsem se- dimo. Sedenje in sploh telesno , mirovanje sodi med faktorje tve- ganja (preobilna hrana, kajenje, stresi, pomanjkanje, gibanja), na katere opozarjajo zdravniki ob boleznih srca in ožilja. Na dan presedim tudi po 12 ur! Takoje telo pri sedanju sklonjeno, noge so v kolenih skrčene, teža telesa pritiska na medvretenčne ploščice hrbtenice, na velike mi- šice sedla in zadnje strani stegen. Hrbtne mišice so pri sključenem sedenju raztegnjene, prsne pa skrčene. Dihanje je omejeno na minimum, krvni obtok je upo- časnjen, kri zastaja v nogah. Če ima kdo po naravi dispozicijo za krčne žile ali varice, utegne dol- gotrajno sedenje to bolezen le še pospeševati. Tudi za prebavo je bolje, če se gibljemo, kot pa da mirujemo. Po večurnem sedenju čutimo utrujenost v mišicah, često tudi bolečine v tilniku, plečih ali križu. Kaj storiti, da se teh neprijet- nosti rešimo, čeprav opravljamo delo v službi sede za pisalnim strojem ali kako drugače? Vze- mimo si nekaj minut prostega časa oziroma odmora m se malo razgibajmo, tako da oživimo mi- šičje celotnega telesa. To bomo dosegli s ponavljanjem raznih vaj na stolu, ob mizi ali na tleh, kjer smo zaposleni, prav tako pa lahko vaje opravljamo tudi doma v sta- novanju. Danes bi vam predstavil prve štiri vaje, ki vam bodo pomagale k boljšemu počutju po napornem sedenju. V eni prihodnjih številk pa še naslednje, ki bi jih morah vsaj nekajkrat ponoviti med de- lom ali doma med gledanjem te- levizije. 1. Sede na stolu odročite, za- sukajte dlani navzgor in delajte z iztegnjenimi rokami tako imeno- vane zgibe nazaj. S to vajo si raztezate prsne mišice in krepite del mišic ramenskega obroča na hrbtni strani. Še bolj učinkovito je. če delate vajo stoje. 2. Krožite z glavo nekajkrat na levo in nekajkrat na desno stran. Gibanje naj bo vse bolj razsežno, tako sodelujete tudi v prsnim ko-, šeni. S to vajo raztezate m sproščate mišice, ki držijo glavo pokonci, hkrati pa povečujete gibljivost hrbtenice v gornjem delu. 3. Sklenite dlani pred prsmi, dvignite skrčene lakti do vodo- ravnega položaja in pritiskajte dlani skupaj. Potrudite se koHkor mor&te in stiskajte dlani drugo k drugi na vso moč 3 sekunde. Tako si krepite mišice rok in prsne mi- šice, hkrati pa sproščate del mišic ramenskega obroča. 4. V sedenju se pomaknite na sprednji del stola, oprimite se za sedež in dvigajte izmenično noge naprej. Vajo lahko delate tudi stoje. Če hočete, da bo krepilni učinek na trebušne mišice še večji, dvigajte sede obe nogi hkrati. ZB 16 —ZA RAZVEDRILO 25. april 1985- TEDNIH JEDNIK -25. april 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 17 iVaskok na svetovni rekord v igranju košarke o aktivnosti mladih iz Gabr- nikasmože poročali, tokrat pa vas v njihovem imenu vabimo na iz- reden Športni dogodek, ki se bo pnčel v četrtek. 2. majaobS. uri na igrišču v Jufšincih. trajal pa bo tri Jni in Mladi iz Gabmika so se namreč odločili, da tokrat pokosijo dosedanji sve- tovni rekord v neprekinjenem ig- ranju košarke, ki znaša 76 ur. Ob prisotnosti članov nosebne komi- sije bodo namreč poskusali člani športnih društev iz Gabernika in Juršinc igrati košarko nepreki- njeno 80 ur. Upajmo, da jim bo to uspelo, seveda pa pričakujejo (dt) p«)hodi daljši Želimo vam prijetno v/dušje in veselo pra/novanjc! NPROMET V finalu sta Aluminij ■ M ■■ v v m Središče v prejšnjem tednu so odigrali polfinalna srečanja za jugoslovanski nogometni pokal na območju MNZ Ptuj v članski in mladinski kon- kurenci. Pri članih bo finale Aluminij — Središče, pri mladincih pa Drava — Aluminij. Boč — SrediMe 1:3 (1:3) Strelci: 0:1 Kačičnik, 1:1 Macuh, 1:2 Rajh, 1:3 Rajh Boč: Ambrož, Babšek, Mlakar, Papež, Marguč, Macuh, Holc, Vračko, Kurež, Medik, Robar; Središče: Hlebec, Košir, Trstenjak, Hunjadi, Senčar, Ploh, Zidarič (Horvat), Kačičnik, Rajh, Zobovič, Pavlekovič (Plaveč). Aluminij — Kicar 5-3 (5:2) Strelci: 1:0 Steiner, 2:0 Steiner, 3:0 Bek, 4:0 NikoUč. 5:0 Žitnik, 5:1 Malek, 5:2 Hameršek, 5:3 Grabar Aluminij: Sešo, Steiner, Zupanič, Ristov, Panikvar, Letonja, Koren, Glažar, Nikolič (Jusič), Bek (Fruk), Žitnik; Kicar: S. Arnuš, Ciglar, Slatič, Horvat, B. Amuš (M. Arnuš), Zorko, J. Amuš (S. Hameršek), Grabar, M. Hameršek, Malek, Semnički. Ik. Drava-Proletarec 3:0 (1:0) Po odličnem začetku domačih, ko je v 2. minuti Hvaleč po lepem predložku z levega krila premagal vratarja gostov, seje igra prenesla v sredino igrišča. Postala je nezanimiva in dolgočasna, le redki so bili trenutki, ko sta ekipi imeli priložnost. Vil. minuti je goste rešila siativa, da niso dosegli avtogola, Krajnc in Hvaleč sta bila netočna, domači vratar je odlično posredoval ob nenadnem strelu Drnovška. Pp zadetku Kozenburgerja, kije že vprvi minuti nadaljevanja po podaji z levega krila s 5 metrov ponovno premagal gostujočega vrataq^ je igra postala živahnejša, domačini so napadali prek kril, tako da je obramba gostov imela polne roke dela. Ponovno se je proslavil Kozenburger, ki z zadetkom v 58. minuti postavil končni rezu tat. Drava: E. Krajnc, Čeh, Kodrič, Malek, Hameršak, Ljubeč, Glažar, Strelec (Črnko), Kozenburger, Hvaleč (Ramšak), B. Krajnc. anc Aluminij znova pri vrhu v nedeljskem kolu v vzhodni območni članski nogometni ligi so igralci Aluminija preprečljivo-s 3:0 premagali moštvo Partizana iz Slovenj Gradca, čeprav gostje niso igrali slabo. Zadetke so dosegli Žitnik, Bek in Letonja. Po porazu Steklarja v Mozirju seje Aluminij vodilnima ekipama (Steklar in Elkroj) približal na točko, z obema pa še igra v Kidričevem. Torej se velja potruditi, oziroma trenirati s polno paro! Aluminij: Klajnšek, Steiner, Simikič, Zupanič, Panikvar, Koren, Glažar (Fruk), Letonja, Nikolič, Bek, Žitnik. 1. k. Prihodnja nogometna srečanja v soboto bo v Ptuju srečanje Drava—Pekre (ob 16.30), srečanje Aluminij—Steklar pa bo 8. maja v Kidričevem. V nedeljo, 5. maja, pa bo na vrsti tradicionalni drrbi sosedov, sreča- nje Aluminij—Drava v Kidričevem. Oboji so se v minulih kolih „popra- vili" in zato pričakujemo kakovostno in borbeno srečanje, ki se bo začelo ob 16. uri in 30 minut po mladinski predtekmi. 1. k. NAMIZNI TENIS Začetek spomladanskega dela medrepubliške lige Prejšnjo soboto in nedeljo so igralke NTK Petovia odigrale sedmo in osmo kolo medrepubliške lige. Gostovale so v Novi Gorici pri Vrtojbi in v Kranju pri istoimenskem klubu.Rezultati: VRT0JBA:PET0V1A7:2 Vodopivec: Kampuš 2:1 (17:21, 21:19, 21:18), Gorkič ; Novak 2:0 (21:15.21:10). Novak : Džankič 0:2 (18:21, 14:21), Gorkič : Kampuš 2:1 (21:19. 16:21, 21:11), Vodopivec : Džankič 0:2 (14:21, 13:?;;, Novak : Novak 2:0 (21:15, 21:16), Gorkič : Džankič 2:1 (17:21, 21:16, 21:19), Novak : Kampuš 2:1 (21:15, 21:23, 22:20) Vodopivec : Novak 2:1 (14:21, 21:12. 21:17) KRANJ : PETOVIA 6:3 Gašperič : Kampuš 2:0 (21:11, 21:19), Frelih : Novak 2:0 (21:6, 221:9). Bajželj : Džankič 0:2 (15:21, 15:21), Frelih: Kampuš 2:0 (21:14, 21:12). Gašperič : Džankič 1:2 (19:21, 21:18, 19:21), Bajželj Novak 2:1 (10:21. 23:21. 21:12). Frelih : Džankič 2:0 (21:18, 21:7), Bajželj; Kampuš 1:2 (21:17. 20:22, 16:21). Ga.šperič : Novak 2:1 (12:21. 25:23. 21:19). Boštjan Novak in Boris Segula sta menla svoje moči na sclekcijskem turnirju severovzhodne reeiie za člane v Mariboru. V trelii skupini je bil Novak drugi in Šegula četri. . uM Aeroklub Ptuj pred pričetkom sezone člane ptujskega Aerokluba čaka v letošnji letalski sezoni precej dela. zato so se na seji predsedstva, kije bila v ponedeljek. 15. aprila, dogovorili, da bodo vse člane posameznih sekcij temeljito pripravili — tako fizično kot psihično. Poudarek bodo dali predvsem večji varnosti in v /ve/.i s tem bodo sprejeli tudi posebne ukrepe. V kratkem se b/adnjcm predlogu Zvc/.c letalskih organizacij liigoslavijc v začetku septembra na letališču v Moškanjcih Ub kuncu noj oincmnu* šc tckmov.mic /a >.ir>avnii pr%cnstvo v sobnih modelih, ki jc bilo v nedeljo 14 aprila, v Ormožu ir kjer so se Ptujčam odlično odrc/ali. -OM 18 —ZA RAZVEDRILO 25. aprili 985- TEDNIK tednik -25. april 1985 OGLASI IN OBJAVE - 19 KVIZ „ŠTIRIDESETLETNICA OSVOBODITVE PTUJA" Presežena pričakovanja /a nami je 14 srečanj tekmovanja v znanju v javni radijski oddaji ,,§tiridesetletnica osvo- boditve Ptuja." Imamo ekipi dveh osnovnih Sol, ki sc bosta pomerili v finalnem srečanju, ki bo verjetno na dan zmage, ni pa dokončno do- govorjeno. To sta ekipi osnovnih Sol Ivan Spo- lenak Ptuj in Videm pri Ptuju. Ti dve tekmo- valni ekipi nista poka/ali le največ znanja, tem- več tudi največ zbranosti v kritičnih trenutkih, ko jih spodrsljaj pri pomanjkljivem odgovoru ni vrgel iz tira. V štirinajstih srečanjih se je zvrstilo skupno 184 vprašanj, nanje so tekmovalci pravilno od- govorili 128 krat ali 70 odstotkov. S podrobnej- šo razčlenitvijo vprašanj in odgovorov bi lahko priSli Se do marsikaterega zanimivega vpraša- nja. Toda ni bil namen kviza preizkušati znanje učencev, temveč je bil njegov glavni namen, da občane, zlasti mladino z neposrednimi radijski- mi prenosi tekmovanj na poljuden in učinkovit način seznanimo z dogajanji med NOB na na- šem območju, povezano z dogajanji v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Ta namen je bil prav gotovo dosežen. Glede na znanje učencev in odmevnost med posluSalci pa so bila naša, si- cer optimistična predvidevanja več kot preseže- na. Celotno tekmovanje je potekalo v skladu s pravili, s katerimi so bile vse sodelujoče šole in tekmovalne ekipe seznanjene pred začetkom tekmovanja. Med celotnim tekmovanjem ni bilo niti ene pritožbe glede kršenja pravil. Bilo paje veliko predlogov in pripomb poslušalcev, kako podobna tekmovanja organizirati še boljše. Vse to bomo poskušali tudi upoštevati. Vprašanja so bila večinoma težka, zahtevala so do podrobnosti poznavanje literature, ki je bila dogovorjena za ta kviz. Treba je bilo poznati na stotine imen, številne kraje, datume in druge značilnosti, s katerimi so se srečevali borci med NOB na našem območju. Prav tu se je pokazalo izredno znanje vseh sodelujočih učencev in povsem razumljivo je, da je tu in tam komu spodletelo, da je zamešal kako ime. zamenjal kak dogodek z drugim in podobno. Pri vsakem tekmovanju se to dogaja, kjer o marsičem odloča sreča, trenutna forma in zbra- nost. S podrobnostmi, ki smo jih zahtevali v od- govornih na vprašanja, smo hoteli opozoriti predvsem na razne manj znane, pa vendarle po- membne dogodke iz našega osvobodilnega boja. Opozoriti smo hoteli na ljudi, ki sicer niso bili prvoborci, posebej izstopajoči organizatorji in junaki, toda za naš boj, za svobodo so dali naj- več kar lahko človek da, — svoja življenja . . . Prav je, da smo se spomnili žena in deklet, ka- terih pomoč v NOB je bila neprecenljiva, spo- mnili matere, ki je s tremi hčerami odšla v par- tizane, navedli ime žene, ki je obvezala ranjene- ga partizana in je zaradi tega umrla v tabori- šču ... Na vse te ljudi ne smemo nikoli pozabi- ti. Svoj delček k temu je prispevalo tudi naše tekmovanje v znanju, k temu je prispeval vsak učenec, ki je vsaj enkrat sodeloval v oiddaji. FF 24. srečanja bratstva in prijateljstva-Krapina '85 Koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije je na 2. redni seji v Kozjem v občini Šmarje pri Jelšah, uskladil in sprejel program medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v okviru 24. Srečanj bratstva in prija- teljstva — KRAPINA "^85. Aktivnosti v programu sodelovanja segajo na vsa področja dela, samoupravne, politične in društvene akti- vnosti delovnih ljudi ter občanov bratskih občin: Cakovec, Ivanec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin. V programu aktivnosti imajo vidno mesto mladi, ki so sprejeli vsebinsko zanimiv in kon- kreten akcijski program. Med glavnimi nalogami je formiranje 9. MDB bratskih občin ,,Bratstvo-prijateljstvo—Krapina '85", ki bo sodelovala na ZMDA ,,Deliblatski pesek '85". V občirj Šmarje pri Jelšah bodo mladi iz vseh bratskih občin na skupni konferenci spregovorili o vlogi, pomenu in organizaciji mladinskega prostovoljnega dela, v občini Ptuj pa se bodo udeležili pohoda ,,Po poteh revolu- cije — Mostje '85". Na področju civilne zaščite bo osrednja akti- vnost na pripravah in izvedbi 8. združene praktično r^evalne vaje enot ter štabov za civilno zaščito vseh bratskih občin pod geslom ,,Bratstvo-enotnost-solidarnost — Varaždin '85". V Lepoglavi v občini Ivanec bo osrednja proslava 40-letnice osvoboditve Lepoglave. V Cirkulanah se bodo srečali borci Zagčrske bri- gade. V koprivnici bo revija revolucionarnih pesmi in srečanje članov Zjeze rezervnih vojaških starešin. Mladinski pevski zbori osnovnih šol se bodo srečali v Mariboru, pihalni orkestri pa v Rogaški Slatini. V Ptuju bo tradicionalni ženski rokometni turnir brat- skih občin in okrogla miza na temo o 25-letnici medrepubliškega sodelovanja bratskih občin 1961—1986. Množična prvomajska srečanja delavcev bodo 1. maja na Boču v organizaciji občinskega sveta ZSH Cakovec. Se in še bi lah- ko naštevali aktivnosti, pa naj bo dovolj, saj bomo naše bralce seznanili s celotnim progra- mom v majski številki našega TEDNIKA. V tem letu so vidna prizadevanja za krepitev gospodarskega sodelovanja, kar je zelo aktual- no glede na izdelavo družbenih planov občin za novo srednjeročno obdobje 1986—1990. Ob tem bodo spregovorili predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov vseh bratskih občin na majskem posvetovanju v Koprivnici, ki ga pripravljata Skupščina in Izvršni svet bratske občine Koprivnica. Na posvetovanju pa bodo obravnavali tudi ugotovitve, stališča in sklepe zborov občin republiških skupščin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki sta obravnavala problemati- ko sodelovanja občin ob hrvaško-slovenski me- ji- Vsebina letošnjih aktivnosti v okviru 24. Srečanj bratstva in prijateljstva — Krapina '85 pa poudarja tudi pridobljene vrednote v 40- letnem delovanju Zveze sindikatov Jugoslavije, 35-letnem obdobju delavskega samoupravljanja in v 40-letnem obdobju obnove in izgradnje naše socialistične skupnosti. V tem letu obeležujemo tudi 25-letnico prvih organiziranih stikov sodelovanja, ki so jih v letu 1960 vz- postavili slušatelji ptujske sindikalne šole in delavci varaždinskega tekstilnega kombinata VARTEKS. V ta namen bodo slušatelji sin- dikalnih šol obiskali delavce v delovnih orga- nizacijah v bratskih občinah ter se predvsem pogovarjali o vlogi sindikatov v sistemu socialističnega samoupravljanja in usposablja- nju delavcev. Da bi poudarili pomen vseh letošnjih jubilejev, bodo vse aktivnosti potekale pod geslom: ,,Kovali smo, kujemo in bomo kovali bratstvo, prijateljstvo, socialistični humanizem in solidarnost med narodi ter narodnostmi samoupravne, socialistične Titove Jugoslavije". Feliks Bagar Na osrednji slovesnosti ob sprejemu zvezne štafete v ptujski občini je po- zdravno pismo prebrala učenka Srednješolskega centra Branka Petek, (foto: M. Ozmec) Štafeta mladosti v ptujski občini Toplo spomladansko sonce je olepšalo sobotno praznično jutro, 20. aprila, ko smo v ptujski občini sprejeli zvezno štafeto mladosti in miru. Po obhodu v občini Ormož so mladi i^ ptujske občine sprejeli štafe- tno palico ob 10.40 na mostu pri Forminu. jOd tam je s spremstvom kre- nila proti Gorišnici, kjer so ji ob osnovni Soli pripravili kratek kulturni program. Po krajših postankih pri domu krajanov v Moškanjcih in ob domu brigadirjev v Dornavi pa so štafeto sjovesno sprejeli v TGA Kidri- čevo, kjer so jo mladi delavci ponesli tudi skozi obrate. Petnajst minut pred dvanajsto je zvezna štafeta prispela na osrednjo prireditev ob 40.- letnici 1. inženjerijske brigade, ki je bila v srednješolskem centru v Ptuju. Pred centrom so jo navdušeno pozdravili udeleženci proslave in številni občani, na slavnostnem odru pa je pozdravio pismo mladih ptujske obči- ne prebrala učenka srednješolskega centra Branka Petek. Zatem je štafeta krenila proti Cirkovcam, kjer so jo pozdravili pri tamkajšnji osnovni šoli; ob 12.35 pa so mladi iz ptujske občine na železniškem prehodu v Prager- skem predali Stafetno palico mladincem iz občine Slovenska Bistrica. Povsod, kjer je vodila pot zvezne štafete, so v vetru plapolale zasta- ve, občani pa so jo s ploskanjem pozdravljaB tudi med potjo. M. Ozmec Štafeta mladosti v Slovenski Bistrici v soboto ob enih so jo Bistričani pričakali na Trgu svobode. Najprej jo je prevzel športnik Matjaž Tramšek, na Trg svobode pa io ie orinesla mladinka.Ze pred njenim prihodom je bil kulturni program, ki so ga pri- pravili cicibani, pionirji, mladinci, ročk ansambel Vsi pošteni, folklorna skupina in pihalni orkester iz Zg. Polskave, vse sk/ipaj pa je povezovala napovedovalka Nataša Godec. Štafeto je potem prevzel vojak iz garnizo- na v Slovenski Bistrici, ki jo je prenesel do naslednjega nosilca. Tekst in foto: Samo Brbre Štafeta s spremstvom v Slovenski Bistrici Uspel koncert Komornega moškega mm Ptuj (DIRIGENT FRANC LAČEN) V četrtek, 18. aprila, je imel v nabito polni evek. 9. člen Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvaja- nja tega sklepa vrši odbor samoupravne kon- trole in družbeni nadzor, ki o ugotovitvah po- roča enkrat letno skupščini krajevne skupnosti Juršinci. 10. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990. Številka: 014-252/85 Juršinci, dne 17. junija 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI JURŠINCI Simon Toplak 1. r. 128. Skupščina krajevne skupnosti Velika Nede- lja je na podlagi 2. člena zakona o samopri- spevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83), 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/70 ter 52., 53. in 114. člena statuta kraje- vne skupnosti Velika Nedelja ter poročila vo- lilne komisije krajevne skupnosti Velika Nede- lja sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za izgradnjo komunal- nih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Velika Nedelja 1. člen Na podlagi rezultatov referenduma z dne 23. 6. 1985 se uvede v krajevni skupnosti Velika Nedelja, ki obsega naselja Drakšl, Hajndl, Lu- novec, Mihovci pri Veliki Nedelji, Senešci, So- dinci. Strmec pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičanci se uvede samopri- spevek v denarju za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih objektov. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan- ciranje izgradnje naslednjih objektov — Adaptacije in ureditve centralnega ogrevanja v Zadružnem domu Velika Nedelja 2.500.000,00 din — Vzdrževanja krajevnih cest, mostov in javne raz- svetljave 1.050.000,00 din — Vzdrževanja pokopa- lišča 150.000,00 din — Izgradnja krajevnega telefonskega omrežja 500.000,00 din — Rekonstrukcije kraje- vne ceste Drakšl—Šardi- nje 500.000,00 din — Projektne dokumenta- cije za pločnik in javno razsvetljavo v Mihovcih in Trgovišču 400.000,00 din — Tekočega vzdrževanja Zadružnega doma 400.000,00 din — Sofinanciranje progra- mov samoupravnih inte- resnih skupnosti 500.000,00 din 3. člen S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 6.000.000,00 din. 4. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od 1. 7. 1985 do 31. 3. 1986 5. člen Višina samoprispevka v denarju znaša: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ho- norarjev in od dohodkov po pogodbah o delu po stopnji 3 % od neto prejemka, — za zavezance, ki s{)rejemajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2,5 % od izplačane pokojnine, — za zavezance, ki imajo dohodek od samo- stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 3 % od čistega osebnega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodke od kme- tijske dejavnosti po stopnji 5 % od novega ka- tastrskega dohodka, — za zavezance zaposlene v tujini v pavšal- nem znesku 8.000,00 din letno. Zavezanci, ki imajo dohodke iz večih virov navedenih v tem členu, plačujejo krajevni sa- moprispevek za vsak vir posebej. 6. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so ob- čani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Velika Nedelia. 7. člen Za oprostitev plačevanja krajevnega samo- prispevka se uporabljajo določbe 10. člena za- kona o samoprispevku. 8. člen Ostanek sredstev samoprispevka zaradi ne- realiziranega programa iz obdobja 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985 v višini 5.000.000,00 din, se na- meni za sofinanciranje izgradnje telovadnice. 9. člen Nerealizirane programske točke iz programa preteklega samoprispevka v obdobju od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985 — izgradnja pločnika Mihovci, Trgovišče, — asfaltiranje krajevne ceste na odcepu od železniške postaje proti Lovskemu domu — sofinanciranje transformatorske postaje Senešci se prenašajo kot prioritetne naloge v programu samoprispevka po 1.4. 1986. 10. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter temeljne skupnosti, zaseb- ni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila in pokojnin. Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom sa- moprispevek obračunava in odvaja uprava za družbene prihodke pri SO Ormož. Krajevni samoprispevek občanom, zaposle- nim v tujini odmerja krajevna skupnost Velika Nedelja. 11. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na zbir- nem računu št. 52410-842-038-8467 kraje- vna skupnost Velika Nedelja. 12. člen Za zbiranje sredstev iz naslova samoprispev- ka in izvajanje programa po 2. členu tega skle- pa je odgovoren svet skupščine krajevne skup- nosti Velika Nedelja. 13. člen Izvršni svet krajevne skupnosti je dolžan po- ročati skupščini krajevne skupnosti in zborom občanov o višini zbranih sredstev iz naslova sa- moprispevka in o realizaciji program iz 2. čle- na tega sklepa^ob koncu leta 1985 in po izteku samoprispevka. 14. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom izvaja skupščina krajevne skupnosti Velika Nedelja. 15. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Velika Nedelja, dne 23. junij 1985. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivan Hržič 1. r. 129 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispev- ku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83), 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 34. člena Statuta KS Gorišnica in izida referenduma z dne 23.06. 1985 je skupščina KS Gorišnica na seji 23. 06. 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za finansira- nje in sofinanciranje izvajanja srednjeročnega plana razvoja Krajevne skupnosti Gorišnica v obdobju 1985-1990. 1. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendu- mu, ki je bil 29. 06. 1985, se uvede samoprispe- vek v denarju na območju KS Gorišnica, ki ob- sega naslednje vasi: Gorišnica, Zamušani, For- min, Placerovci, Gajevci, Mala Vas, Muretinci, Zaeoiiči. Cunkovci. Tibolci in Moškanici. ST. 16 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 85 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od 1. 07. 1985 do 30. 06. 1990. 3.^člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra- jani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Gorišnica. 4. člen Zavezanci za plačevanje krajevnega samo- prispevka so: — zavezanci, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, ter druge prejemke, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 2 % od neto OD, oziroma nadomestila, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po stop- nji 2 % od izplačane pokojnine, vendar le do zneska, ki ne ogrozi pokojnine z varstvenim dodatkom, — zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti od letnega katastrskega dohodka po stopnji 5 %, — zavezanci, ki imajo dohodke od samostoj- nega opravljanja obrti, druge gospodarske de- javnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2 % od neto dohodka, — zavezanci, zaposleni v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Gorišnica v znesku 1.000,00 din mesečno v letu 1985, v na- slednjih letih pa se prispevek zviša v odstotku povečanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. 5. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samo- prispevka se uporabljajo določbe 10. člena Za- kona o samoprispevku. 6. člen S samoprispevkom zbrana sitsustva se delijo tako, da vasem pripada 70 % zbranih sredstev, za skupne potrebe v KS pa ostaja 30 %. Delež 70 % se med vasi razdeli po ključu, ki je odvi- sen od števila zaposlenih v posamezni vasi in od višine katastrskega dohodka za posamezno vas. 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila za financiranje, oziroma sofinancira- nje naslednjih zadev: — gradnja vodovodnega omrežja v Cunkov- cih, Moškanjcih, Gorišnici, Zamošanih in Ti- bolcih, — modernizacija in vzdrževanje cest na ob- močju KS Gorišnic-a, — modernizacija in vzdrževanje elektroo- mrežja s postavitvijo transformatorskih postaj, — gradnja telefonskega omrežja s postavit- vijo telefonskih govorilnic, — gradnja avtobusnih postajališč, — gradnja otroškega vrtca, — urejanje pokopališča, mriiške vežice in sofinanciranje nabave stolpne ure, '— sofinanciranje delovanja DPO in društev v KS Gorišnica, — nabava opreme za delovanje sistema SLO in DS, — poslovanje krajevne skupnosti, — sofinanciranje dejavnosti Osnovne šole v Gorišnici, — vzdrževanje objektov in opreme, ki so v upravljanju KS Gorišnica, — programske naloge posameznih vaških odborov. 8. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, zasebni obrtniki in skupnosti invalidskega in pokojninskega zava- rovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohod- ka, nadomestila ali pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo zavezanci, ki se z osebnim de- lom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, od- merja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Zdomci plačujejo krajevni samoprispevek vsako leto posebej, najpozneje do konca leta na račun Krajevne skupnosti Gorišnica števil- ka 52400-842-041-8061. 10. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgo- voren svet skupščine KS Gorišnica in odgovar- ja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. 11. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi letni in končni obračun, ki se predloži v obrav- navo zborom krajanov in v potrditev skupščini KS Gorišnica. 12. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Gorišnica 23. 06. 1985 Predsednik skupščine KS Gorišnica Lado Fric 1. r. 130. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispev ku (Ur. list SRS štev. 3/73 in 17/83), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah oseb- nega iizjavlianja (Ur. list SRS 23/77), sklepa c razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 14/85) ter 44. člena statuta krajevne skupnosti Markovci, je skupščina KS Markov ci na seji, dne 24. 6. 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Markovci 1. člen Za območje krajevne skupnosti Markovci se na podlagi odločitve krajanov na referendumu 23. junija 1985 uvede krajevni samoprispevek — za polaganje zapornih plasti iz asfaltbetona — za vzdrževanje makadamskih cest — za zagotavljanje preskrbe prebivalstva — razširitev telefonske mreže — za sofinanciranje gradnje trafopostaj, ob- nove n.n. omrežja in javne cestne razsvet- ljave — za vzdrževanje pokopališča, mrtvašnice in spominskih obeležij NOV — za sofinanciranje društev in organizacij — za varstvo okolja — za financiranje potreb SLO in DS — za poslovanje krajevne skupnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990. 3. člen Samoprispevek se obračunava: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, od ne- to osebnega dohodka po stopnji 2 % — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 %, — zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti od letnega katastrskega dohod- ka po stopnji 4 %, — za zavezance, ki imajo dohodke od samo- stojnega opravljanja obrti in druge gospo- darske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila iz ostanka čistega dohodka po stopnji 2 %, — za krajane, ki so na začasnem delu v tujini, 2 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, katero višino oz. osnovo ugo- tovi za vsako leto svet KS na podlagi urad- nih statističnih podatkov. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek za vsak vir po- sebej. 4. člen Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Markovci. 5. člen Za oprostitev plačila krajevnega samopri- spevka se uporabljajo določbe 10. člena Zako- na o samoprispevku. 6. člen Z samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vsaki posamezni vaški skuonosti pri- pada 70 % zbranih sredstev, ostalih 30 % pa sc nameni za skupne potrebe krajevne skupnosti. 7. člen , Sredstva, ki bodo zbrana s tem samoprispev- kom in ločena po 6. členu tega sklepa se bodo uporabljala: 1. Po programih f>osameznih vasi: • — za gradnjo in vzdrževanje komunalnih ob- jektov 80 % — za financiranje družbenih dejavnosti 10 % — za nepredvidene potrebe 10 % 2. Za skupne potrebe krajevne skupnosti: — za vzdrževanje pokopališča, mrtvašnice in ostalih objektov skupnega pomena 40 % — za funkcionalne izdatke KS 40 % — za financiranje potreb SLO in DS 10 % — za nepredvidene potrebe IO % 8. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in in- validskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo ob- veznosti izpolniti za vsako leto najpozneje do 31. decembra, obračun in odtegnitev pa opravi Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačeva- ti krajani, ki so na začasnem delu v tujini, pla- čujejo za vsako leto posebej na žiro račun KS Markovci, najkasneje do 31. 12 tekočega leta. 9. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so namenska in se zbirajo na posebnem raču- nu. 10. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samopri- spevka je odgovoren svet KS Markovci in od- govarja, da se zbrana sredstva uporabijo za iz- vajanje programov za katere je bil uveden kra- jevni samoprispevek. 11. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispev- ka se sestavi obračun, ki se predloži v obravna- vo zboru krajanov in v potrditev skupščini kra- jevne skupnosti Markovci. Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši komisija samoupravne kontrole in družbe- ni nadzor krajevne skupnosti Markovci, ki o ugotovitvah enkrat letno poroča skupščini kra- jevne skupnosti Markovci. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja- vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990. Štev.: 50/85 Datum: 24. 6. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Markovci Ladislav Knuplež 1. r. 131. Skupščina krajevne skupnosti »DOLENA« je na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) družbenega dogovora o osnovah in viši- ni samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/83) ter 35. člena Statuta krajevne skupnosti »Dolena« na seji 23. 6. 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za financiranje in izvajanje letnega programa od 1. 8. do 31. 12. 1985 na območju krajevne skupnosti »DOLENA«. 1. člen Za območje Krajevne '•'upnosti, »DOLE- NA« ki obsega naselja: .ena, Bolečka vas, Zg. Pristava, Popovci, Tr..ovec, Sela in Bari- slovci, se razpiše referendum za uvedbo krajev- nega samoprispevka v denarju za sofinancira- nje izgradnje komunalnih objekto/ in drugih družbenih objektov ter poslovanja krajevne skupnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi- nanciranje dokončne re; li7aciie letnega pro- STRAN 86 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 16 grama oz. za financiranje naslednjih komunal- nih in drugih objektov ter potreb: — sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja, » — cestna razsvetljava, — gramoziranje in vzdrževanje krajevnih cest, — izgradnja avtobusnih postajališč, — izgradnja TP; — sofinanciranje drugih komunalnih objektov (most, vodno zajetje idr.) — sofinanciranje potreb SLO in DS, — sofinanciranje DPO in društev ter šolstva, — varstvo okolja in spomenikov, — kulturna dejavnost, — delovanje krajevne skupnosti, — ostale aktivnosti vaških odborov 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dokon- čno realizacijo letnega plana od 1.8. 1985 do 31. 12. 1985. 4. člen Samoprispevek se obračunava: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, od ne- to osebnega dohodka po stopnji 2,5 %, — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 %, — za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetij- ske dejavnosti od letnega katastrskega do- hodka po stopnji 5 %, — za zavezance, ki imajo dohodke od samo- stojnega opravljanja obrti in druge gospo- darske dejavnosti ali intelektualnih stori- tev, od čistega dohodka po stopnji 5 %, — za krajane, ki so zaposleni v tujini in imajo bivališče na območju KS Dolena v znesku l.(XX),— din mesečno. 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra- jani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti »Dolena«. 6. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samo- prispevka se uporabljajo določbe 10. člena Za- kona o samoprispevku. 7. člen Z samoprispevkom zbrana sredstva se delijo po sprejetem letnem planu. 8. člen Pravico do glasovanja na referendumu ima- jo krajani, ki so vpisani v splošni volilni ime- nik krajevne skupnosti »Dolena« in zaposleni krajani, ki niso vpisani v splošni volilni ime- nik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Dolena. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovalo večina krajanov, ki imajo pra- vico glasovanja. Pri izidu glsovanja se ne upoštevajo tisti kra- jani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka ter se glasovanja iz upravičenega razloga niso udeležili. Dokončna realizacija programa za le- to 1985 KS Dolena bo na osnovi uspešnosti re- ferenduma. 9. člen Referendum bo v nedeljo 21. julija 1985 od 7. do 16. ure na glasovalnih mestih: — glasovalno mesto DOM DPO DOLENA za del naselja Dolene, Zg. Pristave in Popove ter za Bolečko vas; — pri Domincu ml. v Doleni za del naselja Dolene; — pri Pečnik Ivanu v Popovcih za del naselja Popovci in Zg. Pristave; — v Gasilskem domu Sela za naselje Sela, Ba- rislovci, Tmovec; 10. člen Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je nasled- nje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA GLASOVNICA za referendum 21. julija 1985 glasujem »ZA« »PROTI« uvedbo-i krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje dokončne realizacije letnega plana KS Dolena do 31. 12. 1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov ter družbene dejavnosti na območju krajevne skupnosti »Dolena«. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevne- ga samoprispevka, besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 11. člen Vse glasovnice šo overjene s štampiljko kraje- vne skupnosti »DOLENA«. 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o volitvah in delegira- nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volil- na komisija krajevne skupnosti »Dolena«. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina KS Dolena in na podlagi poročila volilne komisije o uspešnosti referen- duma. 13. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in in- validskega zavarovanja, ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila ali pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo ob- veznosti izpolniti za tekoče leto najpozneje do 31. decembra 1985, obračun in odtegnitev pa opravi Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati krajani, ki so na začasnem delu v tuji- ni nakazujejo posebej na žiro račun KS Dole- na št. 52400—780—11032, najkasneje do 31. 12. 1985. 14. člen Ostanek sredstev samoprispevka zaradi ne- realiziranega programa v letu 1985 se prenese v naslednje plansko obdobje in so kot priori- tetne naloge v programu samoprispevka 1986—1990. 15. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so namenska za naveden letni plan KS Dolena za 1985 in se zbirajo na posebnem računu. 16. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samopri- spevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvajanje programa 1985, za katerega je bil tudi uveden krajevni samoprispevek. 17. člen O zbranih in porabljenih sredstvih krajevne- ga samoprispevka se sestavi obračun, ki se ga predloži v obravnavo zborom krajanov in v po- trditev skupščini krajevne skupnosti »Dole- na«. 18. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož, Ptuj. Dolena, 23. junija 1985. Predsednik skupščine KS »Dolena« Svenšek Feliks 1. r. 132. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9-57/85) so bile ob primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake. Zato dajem po 3. odstav- ku 182. člena Poslovnika skupščine občine Or- mož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13-142/77) tale POPRAVEK: 1. V prvi vrsti 2. odstavka 17. člena se za be- sedo »pavšalnem« doda beseda »letnem«. 2. V 3. vrsti 18. člena se za besedama: »dav- ka, ki« vstavi izpuščeno besedilo: »opravljajo dejavnosti naštete v I. točki sklepa o določi- tvi«. 3. V zadnji vrsti 37. člena »se znesek 300.000 z drugega stolpca prestavi v prvega.« Številka: 010-1/1985 Datum: 29/3-1985 Sekretar Skupščine občine Ormož Milan VICAR, 1. r. 133. V Sklepu o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skup- nih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/85) je bila, ob primerjavi z izvirnikom, ugotovljena napa- ka. Zato dajem tale POPRAVEK: V 4. vrsti prvega odst. 7. člena se napačen znesek 5.564 din nadomesti z zneskom 4.464 din. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj MARTIN BERDEN. 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih itevilk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- luiA uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.