Malarija zadržuje dobrobit človeštva že stari Egipčani so zelo trpeli na malariji, kar je razvidno iz starega testarnenta, kjer so imenovali to vročinsko bolezen »ljudsko moro«. W. H. S. Jones piže celo v avoji knjigi »Malarija in grška zgodovina«, da je vzrok temu prlpiaovati padcu grške klasične izobrazbe. Glavnl vzirok temu pa je močvlrnata zemlja. Mnoge rodovitne pokrajine so v 5. stoletju pr. Kr. zapadle tej kugi. Igra »Ose« od Aristophanesa nam predatavlja, kako se je Attica okužila in »kako so izumrli rodovi ter njihovi voditelji. »Tiati, ki pijejo vodo močvirja,« pravi oče medicine, »so auhl in imajo ubočene prai.« — Tudi padec Rima ja pripisovati tej bolezni. Tacitua poroča, da ao galilejske in germanske čete taborile v bližini vatikanskega griča in so postale hudo bolne prav zaradi stojeCe vode, ki je tam izhlapevala in s tem okužila zrak po vaej okolici. Pisci tistega čaaa pripovedujejo, da ae je velik oblak razpel čez Monte Mario (severozapadno od Rima) ia okužil zrak, tako da je poatalo zelo aopamo. Natx> je pričelo deževati in pokrajina se je spremenila v eno samo močvirje, nato pa je zopet poatala atrašna vročina. Na stotine čet je takrat umrlo in Rim je izgubil v tistem času pač 20.000 prebivalcev zaradi malarije. In ko ao škoti V 17. stoletju hoteli kolonizirati arednjo Ameriko, se jLm je ta poskua razbil zaradi malarije in rumene mrzHce. Dve stoletji pozneje sta bili tudl ti dve bolezni glavni vzrok, da se je razbil načrt za Panama-kanal od Ferdinanda de Lesepsa. — Odkar se je pa v kininu našlo apecifično zdravilno aredstvo, je malarija mnogo izgubila na svojih strahotah. Naravni produkt kinin ie zdravilno sredstvo, katerim se ne more t; ' n^rjat! nobeno dmgo. Po mnenju mednarodne komisije za malariio je dandanea najbolj uspešno zdravljenje malarije s kininom in ae jemlje dnevno 1—1,2 g kinina akozi 5—7 dni, ne da bi bilo potrebno ponovno zdravljenje. Ponovni pojavi ae zdravijo po ist.em načinu. Kot protiaredstvo pa priporoča komisija dnevno 0,4 g akozi vao malarijsko aezono.