Leto VIL
V Celji, dne 26. marca 1897.1.
Stev. 13.
DOMOVIN
Ucdiaja vsaki petek t tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vraCajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne p«t-»tujbine ter od vsake petitrvrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inserirarye primerni popust. — Naročnina n celo leto 3 gkL, M
pol leta 1 gld. 60 kr., za Četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Opravništvu .Domovine" v Celji.
Državnozborska volitev v mestni skupini celjski.
Zopet smo bili v tej skupini boj, žal, da smo zopet propadli. Slovenski kandidat dr. Juro HraSovec dobil je 508 glasov, nemški kandidat dr. Pommer 644 glasov. Po tem razmerju pridobila je nemška stranka večino 136 glasov.
Posamezni kraji so oddali glasov:
Dr. Hrašovec. Dr. Pommer.
Konjice	10	47
Vitanje	2	19
Sevnica	33	21
Vojnik	22	26
Brežice	31	67
Laško	7	34
Ljubno	37	—
Mozirje	32	—
Gornjigrad	60	—
Celje	88	344
Šmarje	33	5
Kozje	29	8
Žalec	36	4
Šoštanj	28	28
Vransko	51	2
Rogatec	9	39
skupaj	508 glasov	644 glasov
Pommer več 136 glasov Toda ta na prvi hip jako nepovoljen izid volitev nam ne sme vzeti poguma; odločilni boj za mandat v tej skupini se še sedaj bije. Proti volitvi se bode namreč vložila po naši stranki pritožba, od katere je lahko pričakovati vspeha. Pri sestavljanju volilnega imenika je c. kr. okr. glavarstvo uradoma črtalo veliko število volilcev, tako posebno v Šmarji pri Jelšah, Žalci in Mozirji, in drugi paši volilci se niso vpisali vkljub reklamacijam. Na ta način je naših volilcev nad 80 črtanih. Nasprotno pa se je dopustilo
voliti nad 50 nemških pristašev, ki nimajo volilne pravice. Izid naše pritožbe, kojo bode tudi podpirala interpelacija glede pristranskega postopanja uradov o sestavljanju volilnih imenikov, bode torej še le končno odločila, kdo zmaga, ali mi, ali nemčurska klika, ki ima čisto krivično še mandat v tej volilni skupini.
0 zadnji volitvi pred 6 leti (leta 1891.) debili smo 446 glasov, nemška stranka pa 541. Primera s sedanjim glasovanjem kaže, da smo zopet napredovali, da pa nismo toliko napredovali, kakor naši nasprotniki. To nam bi naj bilo vedno v spominu pri našem bodočem delovanji.
Obžaluje opazimo, da bi naši slovenski trgi iz Savinjske doline lahko oddali več glasov (posebno Mozirje in Žalec); mi smo prepričani, da vidimo tukaj nasledke one nečastne gonje in nasilstva, ki se je pred kratkim uprizorila proti nekaterim narodnjakom. Z v",'ik;m začudenjem vidimo, da smo dobili v Vitanji samo dva in v Konjicah samo deset glasov, vse druge pa liaši nasprotniki.
V Konjicah deluje politično društvo in je pod vodstvom, ki se mu ne more očitati, da bi ne bilo delavno. Sedaj se je pokazalo polje, kje je potrebno napora in mi ne dvomimo, da se bodo gospodje tega društva trudili zboljšati to razmerje in se bolj brigali za oživenje narodne ideje v trgu. Tudi v Vitanji je neodpustljivo, da se naša reč čisto nič ne premakne. Posojilnica in druga društva bi vendar v tako malem kmečkem trgu morala doseči, da se vsaj nekoliko vzbudi narodna zavest.
Pohvalno nam je omenjati volitev v Gornjemgradu, kjer smo dobili 60 samo slovenskih glasov, v Ljubnem, ki nam je dalo 37 glasov, na Vranskem, kjer je naših 51 glasov; Sevnica je častno pokazala, da je po svoji večini slovenski
trg in tudi v Brežicah naša stranka napreduje-Žalec in Šmarje sta zaostala vsled črtanja več ko polovico naših volilcev. To kaže, da je potreba da se ustanovi novo politično društvo za Spodnji Štajer, ki bo imelo življenja in se bode brigalo za vsa taka pojavljanja in branilo nasilstvo nasprotnika in katero bode združilo resnično vse slojeve slovenskega ljudstva.
Kakoršenkoli bode vspeh naše pritožbe proti sedanji volitvi, domoljubi slovenski ne po-čivajmo, nego delujmo! Bodočnost je naša! Resen opomin pa zakličemo onim listom in onim gospodom, ki so zadnje čase razvili prapor preaira med nami in nečastno napadajo velik del našega razumništva: Zastavite raje svoje moči tam, kjer preti nevarnost, in kjer je še mnogo, mnogo dela, kakor je pokazala sedanja volitev.
Novi državni zbor.
Državnozborske volitve so končane in čez malo dnij se že snide nova zbornica poslancev. Slovenci ne moremo reči, da bi volitve bile za nas posebno ugodno izpale. Pred vsem so bili zaman naši napori, da bi pridobili mandat južnoštajerskih mest. Veselo je, da so naši koroški brati zmagali z jednim svojim kandidatom, da je voljen kanonik Lambert Einspieler. Toda veselje zastran koroške zmage je nam zagrenila novica, da so tržaški Slovenci zgubili jednega svojega zastopnika Ivan Nabergoja, ki jih je zastopal dolgih 24 let. Izvoljen je namesto njega Mauroner s 1871 glasi, dočim je Nabrgoj dobil samo 1632 glasov. Tak izid je bil samo mogoč vsled silnega pritiska Italijanov in podkupovanja. Plačevali so glasove po 30, 40, da celo po 100 gld Kolikega pomena je ta zmaga za Italijane, je vidno iz tega, da so potem vse mesto raz-
LISTEK.
Idealizem in šola.
Govoril naduCitelj M. Iglar pri zborovanji učiteljskega društva za celjski in laški okraj dne 7. marcija 1897.
Pred kratkem je pedagogiški svet obhajal spomin stopetdesetletnice rojstva Pestalozzija, tistega pedagoga, kojega ideje so postale danes zvezde-vcdilnice vsem šolskim zakonodajalcem; smelo imenujemo Pestalozzija ustanovitelja ljudske šole. 0 njem berem v 4. štev. lanskega »Po. potnika": »V svoji največji bedi nikoli ni zgubil zaupanja v človeštvo; srčno se bori dalje; svo. jemu nikdar zatajajočemu se človekoljubi ju žrtvuje vse . . . Vneto navdušen za blagor svojega bližnjega, prešinjen od važnosti splošne izobražbe ga ne more ničesar preplašiti in zadržati v strem! Ijenji, približati se svojim idealom." — V Pesta-Jozziju je deloval tisti idealizem v polnem in čistem pomenu besede, kojega smoter je: »harmonični raz vitek vseh človeških talentov in moči." — Kedor je poln tega idealizma, ta. je blaženo orodje v roki Božji, katera hoče spraviti rod Človeški na vrhunec popolnosti.
Če se mi, učitelji nove šole, z opravi čenim ponosom učenci Pestalozzija zvati ho. čemo, potem se moramo tudi v besedi in djanju držati nazorov svojega mojstra, osobito njegovega idealističnega naziranja sveta. — Dovolite mi, gospoda, s kratkimi besedami označiti način, kako da mi, kot skromni pomagači pri preimenitnem delu človeškega omikanja sodelujemo, in v naši delavnici, v šoli idealizem negujemo.
Ne pride mi na misel, zagovarjati tukaj tisti idealizem, kateri sve^u in življenju samo neko — sanjam podobno — bitnost pripisuje, — kateri svojim privržencem, da ne rečem — žrtvam —, zemljo izpod nog odmakne, tako, da brez meri blodijo v etru svoje domišlije, iščeč godčevski otok Utopija. — Neusmiljena roka osode take domišljevalce, ki so zgubili izpod nog trdna tla realnosti, le prerada trešči nazaj v golo, prozaično istinitost zemeljskih razmer In ko® potem taki vidijo, da se rušijo njih v' oblake stavljeni ideali, da razpršijo njih sanjarije, čutijo se neizmerno nesrečne, njih srce trga divji jad; — oni zavidajo zdaj tiste, v katerih srcu za nikakoršen ideal prostora ni, ki sč zado-voljnostjo gazijo v blatu materijalizma. — Ne!
— Tak idealizem, ki »gradove svitle zida si v oblake" — kakor pesnik pravi, ne velja nič, ampak tisti, ki si zida gradove idealov, kojih temelj pa trdno stoji v realnosti naših zemeljskih razmer. Tisti idealizem kaj velja, ki na trdnih realnih tleh stoji, ki se ozira na dosedanjo človeško kulturo, na medsebojno odvisnost reči, ki iz tega realizma, v najboljšem pomenu besede, srka svojo moč, ter tako sili gor, doseči ideal, v čarobnej lepoti se lesketajoči. To je realni idealizem.
Vsak ideal, kot domišljeno vresničenje subjektivne ideje, se lahko izpreminja; vsako ljudstvo, vsak zarod, da, vsaka starost in vsak stan si stvarja svoje ideale; vendar pa je vsakemu posamezniku ideal to, kar se mu iz njegovega stališča dozdeva resnično, lepo in dobro, zaradi tega tudi poželejenja vredno. Dokler bode človeštvo gojilo take ideale, zagotovljen je tudi njega splošni napredek. — Britko obžalovati pa bi bilo, ako bi ljudje — opustivši vso idealno stremljenje, vživali le sad, katerega so nam prejšni rodovi se svojimi žulji pripravili, ako bi svojih moči ne porabljali v to, kulturo, podedovano po prednikih, dalje razvijati in dovrše-vati. In če bi celo šola svojo roko ponudila, v
kako se je volilo v Galiciji. Galiških volitev državni zbor sicer ne bode razveljavil, a veljava vlade in poljskega kluba bode mnogo trpela. Stojalovskega somišljeniki in pristaši ljudske stranke bodo zaradi tega lahko tem pogumneje nastopili, ker lahko reko, da zastopajo pravo mišljenje poljskega naroda.
Z letošnjimi volitvami je pa zadel udarec tudi gališko samoupravo. Do sedaj so poljski poslanci vedno ugovarjali temu, da bi se v državnem zboru govorilo o galiških stvareh. Vedno so rekali, da se take stvari morajo doma mej seboj poravnati. Če je kak gališki poslanec grajal gališke zadeve, takoj so ga drugi napali kot izdajalca gališke samouprave. Sedaj pa pride v državni zbor devet, ali z dvema socijalistoma celo jednajst poslancev poljske narodnosti, ki nikakor ne bodo hoteli priznati načela, da o galiških stvareh nima govoriti državni zbor. Dosedanji poljski poslanci pa tudi niso iz velikega spoštovanja do gališke samouprave se upirali razpravi poljskih stvarij v zbornici poslancev, temveč za to, ker niso marali, da bi svet zvedel, kako v Galiciji graščaki in židje ravnajo s kmetom. Samouprava je bila samo plašč za vse druge namene. Če se bodo v deželnem zboru razpravljale poljskim graščakom nepovoljne stvari, so krivi poslednji sami, ker s kmetom pregrdo ravnajo.
Vladna brzojavna časnikarska pisarna na Dunaji in vladni listi so hoteli vso krivdo za nerede v Galiciji izvrniti na kmete same. S tem pa sveta ne preslepe, kajti sedaj bodo poslanci v državnem zboru stvar že razsvetlili.
Dosedanji poljski klub je običajno zastopal samo koristi plemenitašev in Židov. Poleg tega je pa v poljskih poslancih skoro vsaka vlada imela najboljšo oporo. Ljudska stranka in Stojalovskega pristaši bodo pa zagovarjali pred vsem kmetske koristi, v tem oziru naši slovenski poslanci dobe v njih dobre zaveznike.
Krščansko-socijalna stranka bode tudi v novem državnem zboru važen činitelj. Važna je že zategadelj, ker ""so skoro vsi diihaJšET in do-lenjeavstrijski ljudski zastopniki krščanski socijalisti. Tako je v nekem oziru krščanskosocijalna stranka prevzela nasledstvo zjedinjene levice. Važna je ta stranka sedaj, ko je prišel čas, da bode morala se lotiti pozitivnega dela. Kaj je od nje pričakovati, še danes ne moremo reči. Do sedaj je bila ta stranka specijelno dunajska, a letos je pa pri deželno- in državnozborskih volitvah pridobila mnogo kmetskih mandatov, in to bode gotovo uplivalo na njeno daljše delovanje. V narodno gospodarskem oziru bodemo Slovenci gotovo večkrat vzajemno postopali s to stranko, a v jezikovnem bode naša največja nasprotnica.
Če pogledamo novi državni zbor, reči moramo, da posebno plodovitega dela od njega ne pričakujemo. V njem bode vladala še večja razcepljenost kot je v bivšem. Trdne večine ne bode imel. Zbor brez trdne večine pa ne more
uplivati na vlado, temveč se daje voditi od vlade, ki danes pridobi zase to, jutri drugo stranko. Tako so vlade delale z bivšim državnim zborom tako bode Badeni s sedanjim. Res bode v zboru vladal precej oster ton, ker bode v njem več poslancev, ki niso vajeni rahlo govoriti. Ostri govori socijalistov, krščanskih-socijalistov in narodnih Nemcev pa ne bodo dosti spremenili položaja. Če bode Badeni količkaj spreten, pa bode prav lahko vladal.
Največjo težavo mu bode delala pogodba z Ogersko; a tudi ta juha se ne bode tako Vroča jela, kot se je kuhala.
Prekanjenost in besnost pri istrskih volitvah.
Kamor je dospela vi*ja kultura, kakor v vašej lepej Štajerskej, tam ne poraja take krute sadove, ne izrastke pri volitvah, kakor v našej mučni, žalni Istri. To je i krivo, da v V. kuriji nismo prodrli s svojim poslancem, dasi je bilo naših čudo več volilcev kakor talijanskih.
Vže lani se je pripravljala talij anska in ta-lijanaška stranka na vsakovrstne poskuse pred in za časa razpisanih volitev. »Osar tutto — Vse poskusiti," naj bo pošteno ali podlo, pravično ali kaznjivo, samo da Talijani zmagajo: to je bilo talijansko geslo. Slovani smo pa delali povsod s poštenimi sredstvi: le če so nas strašansko razdra-žili, mogel bi bil kedo storiti kak nepremišljen korak.
Tu je šlo sistematično čudno naprej. Določili so protivniki cel progra m za svoje brezzakonito postopanje. Pripravljali so cvenk in blago in agitatorje za letos toliko brižno istrijansko ljudstvo. Prikrivali so Slovanom do najzadnjega časa dan volitve, med tem, ko so vendar prvaki Lahov znali za nje že prej. Naposled so natisnili poziv za vsako okrajno glavarstvo posebej in več odsekov a niso tiskali, ne v katerem kraji se bo volilo, ne kateri dan. Rekali so, da se volitev prične stoprav početkom marca, in glej ga zLomka! kar nanagloma 2, 3 dnij prej komaj doznamo za dan volitve. Kaj si mogel zdaj agitirati, kaj storiti? Mi vemo, da Talijani delajo na tihem in da Istri-janci znajo bolj molčati kakor Štajerci ali Kranjci, Znamo tudi, da pri prodancih navadno tisti vse v žep dobi, ki nazadnje dojde, zato ni dobro, veliko prej agitirat hoditi. Nasprotniki nam tako lahko ves račun pokvarijo, se ve pri nezanesljivih ljudeh in prodancih,
Dnevi volitve so bili v sosedni krajih tako razvrščeni, da jeden narodno probujeni volitveni kraj ni mogel drugemu slabejšemu priti moralno pomagat, ker je bila na obeh na isti dan volitev. Odseki so se tako sestavljali, da se je volilo blizu večega talijanskega mesta, ali v kakem talija-naškem gnezdu, ali so pa veliko kmečkega ljudstva silili glasovati v središčih talijanstva, a malo njih še kje v kakem večkrat oddaljenem kotu. Komisije so bile večkrat le sestavljene iz najbolj zvitih talijanskih buč. Celo okrajni glavar, kakor
svetlih. Trst bodo zastopali v državnem zboru sami iredentovci. To je delo vladanja viteza Rinaldinija.
Število slovenskih poslancev bode tudi v novem državnem zboru premajhno, da bi mogli sami kaj doseči. Treba bode jim gledati, da se z drugimi poslanci združijo v večjo skupino. Poiskati bode jim zaveznike, ki se strinjajo ž njimi po svojih političnih težnjah.
Nekdanjega konservativnega kluba, v katerem so sedeli poslanci raznih narodnostij, v novem državnem zboru ne bode več. Osnoval 3e bode najbrž kak nemški katoliški klub, kateri bode pa nemštvo toli naglašal, da za Slovence v njem ne bode mesta. Že stari konservativni klub je naše narodne težnje večkrat zelo malomarno podpiral; od novih nemških klubov pa še toliko ne moremo pričakovati. Slovenskim poslancem, ki bi stopili v kak tak klub, bile bi zvezane roke.
Že razmere torej silijo slovenske poslance, da si poiščejo zaveznikov mej slovanskimi brati na Jugu, pri istrskih in dalmatinskih Hrvatih. Tak klub bi štel kacih 30 poslancev, torej blizu toliko, kolikor članov bodo šteli klubi nemške-katoliške, krščansko-socijalne in nem5ko narodne stranke.
Slovani se bodo morali v novem državnem zboru bolje zbližati mej seboj v varstvo svojih pravic. To bode treba že zaradi tega, ker se mej nemškimi strankami pripravlja neka zveza v varstvo nemškega prvenstva. Dunajski krščan-sko-socijalni listi priporočajo tako zvezo mej nemško-katoliško ljudsko stranko, krščanskimi socijalisti in narodnimi Nemci. Konservativni „Vaterland" ni za tako zvezo, a list že davno nima nobenega vpliva na nemške ljudske stranke. Sedaj je le še glasilo konservativnega velepo-aestva. Zato pa moramo se čuvati že z omenjeno zvezo.
Veliko vprašanje je, kje si bode grof Badeni večino poiskal. Zjedinjena levica, ki je v minulem zasedanji bila še jako znaten del vladne večine, se je za polovico skrčila. Posebno pravih ljudskih zastopnikov ni več v njenih vrstah. Ministerski predsednik iskati bode moral nadomestila drugod. Pred vsem se mu bode opirati na razne konservativne in slovanske življe. Če vstopijo Mladočehi v novo večino, še ni odločeno, a toliko je gotovo, da se bode nanje vlada morala ozirati, kajti v novi zbornici bodo blizu najmočnejša stranka. Brez njih bode v najvažnejših vprašanjih vladi težko šlo za večino.
Poljski klub v novem državnem zboru ne bode igral več te vloge kot jo je igral v prejšnjej. Poprej je poljski klub bil tako rekoč zastop vsega poljskega naroda, a v novi zbornici to ne bode več. Voljenih je devet kandidatov ljudske m Stojalovskega stranke, ki gotovo ne pristopijo poljskemu klubu. Ti poslanci bodo pa z Rusini vred gotovo osvetljevali gališke razmere v taki luči, kakor ne bode všeč niti vladi niti glavnim poljskim voditeljem. Posebno bodo pa osvetlili,
smislu takšnega realizma, rečem: materializma otroke vzgajati samo za sedanjost in ne tudi za naloge bodočnosti, potem bi se kmaiu vresničile besede Jean Paul-a: »Kar je vzgojeno le za sedanjost, postalo bode kmalu slabeji kot sedanjost."
Kedor gibanje sedanjega časa pazljivo opazuje, spozna, da mu je za ideale malo mar: na verskem polji se šopiri indiferentizem ali celo ateizem, v umetnosti realizem ali naturalizem, v politiki pravica malo velja in v socijalneni življenji pa mamon preveč. Premnogo ljudi našega časa hrepeni le po materijelnem dobičku, pozna le edini cilj: denar in oblast, ne pozna nagiba vzvišenega hotenja: vse dobro in vrlo izvrševati v prvej vrsti zaradi njega samega sebe, ne pa izključno zaradi materijelnega do bička in laskavega priznanja. Mnogo jih je, ki zapravljajo dragocene dni svojega življenja z divjim lovom po časti in slavi, brez miru in počitka, ne vedoč, da že zeva grob pred njimi. Ko smrt zakliče svoj neizprosljivi: »stoj!" in zgrudi na mrtvaško posteljo zdivjanega, ki je tako hlepel po materijelnem dobičku, piškavej slavi, zastonj je potem kes v grozni zavesti, da ni iskal prave sreče. — Sedanji čas zahteva tedaj od odgoje praktično zmožne, pa tudi teo-
retično omikane ljudi, ki razumevajo sedanjo moderno kulturo, ki z bistrim očesom gledajo v sedanjost, pa v boju za vsakdanji kruh, v boju za materijelni obstanek idealov ne pozabijo, temveč se jih živo zavedajo, jih doseči težijo. Tak zarod v naših šolah vzgojiti, naj bode naš ideal.
Ako šola hoče, da bi se njena mladina pozneje ne vdeleževala ove gonje za tako še-masto srečo, ampak, da bi se ji vcepil že v šoli idealizem, koji bi jo vodil po pravej poti k večji popolnosti, potem mora šola biti v prvej vrsti vzgojilnica, ne samo učilnica, in učitelj mora biti vzgojitelj v pravem pomenu besede. Da mu je pa to mogoče, mora biti, kakor se je g. ravnatelj Schreiner pri nekej priliki izrazil, ne samo naravoznanec, temveč osobito dušoznanec. Psihologija je učiteljev evangelij. — Že Comenius žaluje zaradi napačnega duha v šoli, ki se obrača od drevesa življenja ter nezmirno hrepeni po drevesu spoznanja. Zato tudi pedagogi novejšega časa zahtevajo kot glavno nalogo šole, od-gojo nravnih značajev. Šola ne sme samo j znanosti tlačiti v glavo, temveč mora blažiti ; srce in vtemeljevati značaj; to tembolj, ker je današnje javno življenje tako nemirno, raz-
burkano, protivja in boja polno, da v mladi generaciji podlago nravnosti raje ruši in podira, kot pa zidati pomaga. Prizori vsakdanjega življenja nam kažejo veliko množico slabih značajev. — Opustimo tedaj šolo inteligence, dopolnila je svoj čas, negujmo šolo značajev, potem bode nova šola svoje najvišje in največje naloge dovršila.
»Nravni značaj" bodi tedaj naša pa rola. Prizadevajmo si Herbartove etične ideje: prostost, popolnost dobrohotnost, pravičnost in primernost vresničiti in iz naše šole bodo vzrastli značaji, — dosledni v svojih djanjih, korenjaki na duši, močni in vrli, da jih usode ljuti udarci pobili ne bodo, ne njih in njihovih idealov. — Tudi značaj se mora vaditi. S to vadbo moramo že v šoli začeti. V to svrho treba je otroka staviti v položaj, kjer lahko pokaže svojo mo-ralično moč. Kajti čednost, ki ni vzrastla med skušnjavami, ni čednost, tudi ni zanesljiva. Ranke pravi: »Zwischen Gelingen und Misslin-gen, in Streit, Anstrengung und Sieg bildet sich der Charakter." Ne zabimo nikdar, da naj bi < naši gojenci postali enkrat »možje".
Načelo moderne etike se glasi: »Kolikor le mogoče velikemu številu ljudi." To načelo vres.
g. Fabiani v Voloskem, je pri volitvi poslanca izbral 3 može iz dveh jako malih nasprotnih strank, a od naše ogromne večine nobenega. Ker je bilo mnogo naših volilcev v raznih krajih iz volilne liste izpuščenih in laških mladoletnih vpisanih, zato se je tu in tam jako krivično glasovalo. Celo 2—5krat je kateri Lah glasoval. Kaj to? Celo mrtvi Talijani so glasovali, kajpak, da po drugih živih sleparjih. In kako divno znajo ti sakra^olski Talijančki čarati! V Šišanu so prešteli našince in nasprotnike, prvih je bilo 160, ovih 140, a nabrojili so za se 12 glasov večine, izvolivši tako izmed sebe 15 volilnih mož. V Vsesaru so od 350 našincev nabrojili le 50. Še lepše in laže je bilo tak<5. V Vižinadi so našince držali do večera, da bi jih utrudili, odpravili, ali po noči mamili ali napali. V Oprtlju so volili neprenehoma 28 ur. Ko je slov. kapelan g. Luk nekoje starce, ki jih je zeblo celo noč zunaj čakati, pod streho sprejel, tu jih je talijanski župnik Irich, doznavši za nje, s silo ven iztiral. Tamkaj in na Labiščini niso našincem dali celi dan ne jesti ne piti, ker so se Talijani držali tako „patrijotično." Mnogih na šincev niso pripustili k glasovanju kakor postavim : svečenik Legoviča in brata mu, ne obeh skupaj, akoprem plačajo izravnega davka 63 gld. Zasedli so dvorano kakor v Labinu in nikdo naših ni dospel notri, kakor stari častitljivi župnik Žikovic. A ko je ta hotel glasovati, zagrozili so mu z bodalom grozno psovajoč ga, ako se drzne. Cel6 Mater Božjo in Boga so kleli, ko je hotel vršiti le svojo dolžnost. Tam tudi 800, kajpak našincev, ni moglo glasovati.
Najbesnejši Talijani so okoli Poreča. Vselej delajo nam tam goropadne krivice in zmešnjave. Zato tam volitve navadno do zadnjega odlože, da tako gotovo še toliko „fiducijarov" ali volilnih mož pridobe, kolikor jim nedostaje do zmage. A ne prašaj kako? Na nekojih krajih stoji že prej zapisano, da morajo Lahi zmagati, potem pa delaj, kakor češ, nobeden Lah ne bo Lahu v Istri lasa skrivil, saj vrana vrani ne izkljuje očij.
No ipak so se nekje varali. V veliki občini poreški smo mi zmagali v 1. sekciji za V. in potem povsem za IV. kurijo. To — pravijo — da Tahjane najhujše peče, a nas posebno veseli. V Vižinadi i v Taru, kjer Laginja dozdaj še ni dobil nijednega glasa, so letos že mnogi z nami glasovali. Bo že šlo Jaka! Le pogum!
Dasi pa so letos naši protivniki tako besneli, kakor še nikoli, da je nekaj ljudi mrtvih in več ranjenih, vendar bi bili v V. kuriji skoro mi zmagali. Samo vnebovpijočim krivicam se imajo Lahi zdaj zahvaliti za svojo krvavo Pyr-hovo zmago.
Kaj zmaga! Ne boš Jaka! Za 6 velikih občin, kjer so proti nam najhuje delali: v Labinu, Oprtlju, Motovunu, Višnjanu, Sv. Lovreču in Taru smo se pritožili na namestništvo in ministerstvo, in če Je še količkaj pravice na svetu, bo jo moral ,, častni" dr. Bartoli iz parlamenta iz Beča domov popihati. Najbrž samo Rusine stiskajo tako Po ljaki kakor nas Slovane Talijani. Res, kjerkoli
glasujejo Talijani skupaj s Slovani, vsepovsod gotovo goljufajo, ne morejo pošteno.
Toda znajte krivičneži talijanski: Vaš črvivi pršstol že p6ka in se maje, a naše ljudstvo se zaveda, pali krese na stotine; znajte „nam Slovanom zora puca, bit de dana".
Slavoljub.
Celjske novice.
(P. n. gospode sotrudnike, dopisnike in poročevalce) uljudno prosimo, da nam ostanejo še i nadalje zvesti. Kdor želi naših dopisnic, naj se oglasi v uredništvu, koder mu radevolje ustrežejo. Prosimo za točna in brza poročila, ker le tako je mogoče list obdržati zanimiv in ga vzdigniti do popolnosti. Priporočamo se tudi za članke in gospodarske spise, ker več glav več ve in vsi vse. Tako bode mogoče vršiti „Domo-vini" lepi namen, ki si ga je stavila ob svojem začetku.	Uredništvo „Domovine".
(Volitve v mestni skupini Celje in Brežice za državni zbor) izpadle so za nas, kakor ni bilo drugače pričakovati vsled nečuvenih nepo-stavnosti, kterih se je posluževala nasprotna stranka in vsled vladnega pritiska, neugodno. Vkljub temu imamo vendar zavest, da smo zmagali moralično in da smo pokazali, da bode imel dr. Pommer, če se bode njegova izvolitev sploh potrdila, zastopati tudi častno število Slovencev v državnem zboru. Oddanih je bilo za vsem 1158 glasov. Od teh je dobil kandidat narodne stranke g. dr. Juro Hrašovec 508, kandidat nemčursko-socijalne stranke dr. Pommer pa 644, tako, da je ostal narodni kandidat s 136 glasovi v manjšini med tem ko je bilo razmerje leta 1891. le 446 slovenskih proti 541 nemškimi glasovi. Ni | se čuditi, kako je bilo mogoče spraviti nemšku-tarjem toliko glasov skupaj, če se pomisli, da so volili v Celji vsi komiji, natakarji, markerji, vsi pisarji iz vseh nasprotnih pisarn, kteri imajo komaj po 25—30 gld. mesečne plače in kteri niso nikdar in tudi nikdar ne bodo davka plačevali. Teh glasov bilo je kakih 60, seveda vsi nasprotni. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa je čutilo potrebo,^ da je izbrisalo iz volilnega imenika v Žalcu, Šmarji in Mozirji okoli 80 glasov ter da ni hotelo vpisati naših volilcev v mestu kakih 20. Sploh o tej volitvi ni še pala zadnja beseda in mi se trdno nadejamo, da bodemo v nedavnem času, ko bode odhajal dr. Pommer z dolgim nosom iz parlamenta, zopet stopiti na volišče ter priborili takrat našemu kandidatu častno večino.
(Celjsko mesto) je nemško, — tako pravijo nekteri ljudje, — le takrat, kadar se za-prejo vse trgovine, iz kterih pridejo pomočniki, vajenci in šefi. Dokler so pa ti ljudje v trgovinah, morajo seveda občevati s strankami, ktere so izključno slovenske, seveda tudi v njih jeziku in je zaradi tega naravno, da je Celje zares le umetno nemško, resnično pa da je isto slovensko mesto, kar bode prej ali slej postalo tudi
ničevati bode le mogoče, ako se že v nežno otroško srce vsajajo kali tistih čednostij, katere zaznamujemo kot: spolnjevanje dolžnosti, hvaležnost, pravičnost, sloga, patrijotizem, humani-teta in pravico.Ijubje.
V besedi in djanju moramo učencu kazati imenitnost izpolnjevanja svojih dolžnosti. Slikati moramo „čut dolžnosti" kot dobro mater, ki je vedno pripravljena obvarovati nas skrbi in tuge, voditi nas po mirnej poti, ohraniti nam dobro vest. Sveta dolžnost nam zapoveduje ne živeti brez dela, svoja dela opravljati skrbno, radovoljno in z veseljem. — Tako moramo napeljevati učence, da že zgodaj začnejo spoznavati vrednost in imenitnost vsacega poštenega dela, tako jih moramo napeljevati, da bi bili, kakor v sv. pismu stoji, „popolni in za vsako delo pripravni". Ne zdi se mi prav, ako kdo po židovsko delo smatra kot neko kazen za človeški rod, temveč, pomisliti nam je treba, da je delo vir sreče za človeštvo, sicer bi gotovo bile neumestne besede: »moli in delaj", in dopadejo se mi besede Herderja, ki pravi: „Daher verkaufen, wie die Griechen sagen, die Gotter den Sterblichen AllesumArbeit, nicht aus Neid, sondern aus Giite, weil eben in diesem
Kampf, in diesem Streben nach der erquicken-den Ruhe der groiseste Genuss des Wohlseins, das Gefiihl wirksamer, strebender Krafte lieget." — Z delom se je začela civilizacija in na polji dela se rešuje tudi veliko vprašanje sedanjega časa, socijalno vprašanje. Po pameti se razvijajoče delo v blagor skupnosti je ideal, kise nam tukaj blišči. — Odgajajmo tedaj učence tako, da bodo vestno spolnjevali svoje dolžnosti in delo spoštovali!
In h v a 1 e ž e n naj bode človek. Nima menda lahko gršega madeža, kakor nehvaležnost. Ta smrdljiva zeljad tiči v srci, in kar prva odgoja in šola tukaj zamudi, navadno tudi zamujeno ostane. Kedor se že kot otrok ni vadil zahvaliti se za vsakoršno postrežbo, vsakoršno zabavo in dobroto, ta pač menda tudi pozneje ne bode spoznaval dobrot, koje mu je in mu bode delilo socijalno življenje, Bog in država. — Napeljuj mo tedaj učence k hvaležnosti!
In pravičen naj bode človek. Pravičnost je zanesljiva podpora blagostanju v družbinskem in državnem življenji. Žalibog je dandanes potrebno, da se med posameznimi socijalnimi krogi, med narodi bije velika borba, koje vzrok je brezobzirna sebičnost te ali une stranke, ki hoče
na zunaj. Vsekako pa je zgorajšnja trditev jako značilna za tukajšnje razmere. Ko bi vsi zunanji zavedni narodnjaki, neizvzemši čast. duhovščine se izogibali nemških trgovin, bilo bi kmalu drugače. Slovenci ravnajte se toraj vsikdar in povsod po geslu. „Svoji k svojim" in kmalu bode izginilo tisto umetno celjsko nemštvo!
(Varnost v celjskem mestu) postala je zelo dvomljiva. Človek si skoraj že pri belem dnevu ni svest življenja Ne zadostuje samo, da pripravlja različna mestna druhal, med to tudi osebe, ktere smo si dobro zapomnili in jih bodemo na pristojnem mestu in ob pravi priliki priporočali, takozvane „mačje muzike" odličnim osebam, nego človek niti ni več varen v mestnem parku, da celo v lastnem stanovanju. Mi priporočamo slavnemu mestnemu uradu, kteri pobira davke tudi od nas Slovencev, da skrbi za javni red in mir ter za osobno varnost, zlasti pa da pouči svoje podrejene organe k nepristranskemu postopanju. Čudno se nam zdi, da ni v celem mestu dobiti redarja, če ga potrebuje kak Slovenec, da bi razgnal razgrajajočo množico, med tem, ko prihitita takoj dva ali trije, če se kdo naših, malo čvrsteje pomenkuje s svojim tovarišem po ulici, — ali kakor ljudje pravijo, če kdo glasno „zvezde gleda". — Mi odvračamo od sebe vsako odgovornost, če bode potrpežljivost naše ljudi minila in če se prigodi najhujše, česar ne želimo. Svaka sila do vremena!
(Važen ukaz.) Govori se, da misli pravosodni minister grof Gleispach izdati neki ukaz, da morajo pri deželnem sodišču v Celovcu biti slovenščine zmožni jeden predsednikov, 4 deželnega sodišča svetniki, 3 pristavi in 7 avskul-tantov; pri okrajnih sodiščih pa 10 sodnikov in 13 pristavov. Žal, da se bojimo, da bi se tak ukaz izdal in izvel, dokler je grof Gleispach pravosodni minister.
(Razburljive vesti) širijo nekateri listi in poročajo o mobilizaciji vojske. Kolikor smo po-izvedeli na najbolj zanesljivem mestu, to ni resnica. Poklicalo se je res nekaj dopustnikov, ki so šli v jeseni domu, a ti imajo dopolniti vrzeli, ki so nastale pri nekih kompanijah. O kaki splošni mobilizaciji se sedaj nikjer ne misli.
(Našim nasprotnikom) pomagala sta do zmage dva oštirja, katerih gostilne zdržuje večina, če ne popolnoma slovenska okolica in pa narodnjaki v Celji. Ta dva sta Anton Škobrne p. d. Balant, gostilna „pri zamorci" in pa Blaž Simonišek p. d. Blazl, gostilna „pri kroni". Narodnjaki in slovenski kmetje zapomnite si te dve izdajici slovenske matere in hodite raje v gostilno v „Narodni dom", koder boste postreženi gotovo tako dobro, kakor drugod in boste svoji med svojim!
(Heil6!) Celjani so praznovali svojo zmago pri državnozborski volitvi z vpitjem in pitjem. Zvečer je mesto izgledalo kakor kak tabor samih divjakov, „heil und sieg"-klicev ni bilo konca ni kraja. Bakljade se je vdeležilo vse, kar leze in gre, požarna bramba, turnarčki, celjska faki-
vse za se, brez ozira na pravice soseda. Najbolje bodemo mladino pospeševali v ovej čednosti, ako njo odgajamo v spoštovanji do šolskih, cerkvenih in državnih postav, kajti iz spoštovanja izvira pokorščina proti postavam; kedor pa je postavam pokoren, ta je postavsko pravičen, po-stavska pravičnost pa je mati moralne pravičnosti, ki je glavni pogoj dobre vesti in duševnega miru.
Tudi složnost in skrb za občo korist se nikdar prezgodaj negovati ne začne. Le v tistej državi se bode etično stanje državljanov vedno lepše razcvitalo, v kojem je složnost in skrb za obči blagor globoko vkoreninena. Šola je za otroka tisti kraj, kjer se prvič živo zaveda svojih odnošajev proti drugim, ter je prisiljen, se po njih ravnati. Tukaj se začne udeleževati javnega socijalnega življenja. Iz te skupnosti v šoli začno se razvijati socijalne čednosti bratov-ske ljubezni, prijateljstva, požrtvovalnega podpiranja, in sploh čut duševne in materijelne skupnosti. Tako je šola v malem okviru zrcalo javnega življenja. V šoli se otrok pripravlja k delovanju v občini in državi. Vsak učenec mora se čutiti kot ud celote in polagoma dospeti do tiste solidarnosti, ki pravi: „Vsi za jednega, jeden za vse!"	(Dalje prih.)
nada itd. Čudili smo se pa, ko smo opazili tudi nekaj uradnikov n. pr. davčnega adjunkta Mettelet, in pa nemške gimnazijce. V eri Končnik so nemškim dijakom dovoljene vse protislovenske demonstracije. Po bakljadi pa so se Celjani zbrali v kazini, da tudi tu pri pivu in vinu slavijo Pyrrhovo zmago. Navdušenje pomnoženo vsled piva in vina, razvilo se je do velikanske mere in ko se je noč začela umikati belemu dnevu, doseglo je navdušenje tako višino, da so se nekateri posebno »zavedni" Nemci med seboj stepli in je prišlo v kazini do bitke. Dober tek!
(»Svoji k svojim!") Izid državnozborske volitve nas zopet opominja na to geslo. Vsakdo je pokazal svojo barvo in zdaj vemo, koga nam je podpirati, koga pa se izogibati. Celjski trgovci in obrtniki živijo večji del samo od nas Slovencev, odvisni so od nas, a velika večina je volila z Nemci. Danes bodemo samo na nekatere opozorili. Gostilničar Škoberne bi moral svojo gostilno zapreti, če bi slovenskih Savinjčanov ne bilo; on jedino od njih živi. Volil pa je tujca dr. Pommerja. Ravno tako volil je gostilničar pri »mestu Dunaj", pri »mestu Gradec", »grozdu" in pri »kroni". V slednjem smo se mi posebno varali; vsi celjski Slovenci smo ga vedno podpirali, a zdaj potegnil je z Nemci. Drugi so bili vsaj toliko pošteni, da se vsaj volitve niso udeležili tako n. pr. Strauss in Lemež. Naši obrtniki, ki so tudi poprej vedno z nami šli, so se tudi takrat vrlo držali in naša sveta dolžnost je, da jih krepko in izdatno podpiramo. Istotako moramo podpirati naše vrle trgovce. Naj se nikoli več ne zgodi, da bi Slovenec svoj denar nesel k Stigerju, Schmidl-nu, Wallandu^ Zanggerju in k drugim takim Slovenožrcem. Čast. duhovščini pa posebno »pripočamo" Faningerja. Držimo se vedno gesla »svoji k svojim". Znano je, kake sijajne zmage so letos Čehi priborili pri držav-nozborskih volitvah; mogoče jim je to bilo večinoma le vsled tega, ker niso nikoli pozabili na gornje geslo. S tem so si pridobili gospodarsko moč, kateri se nikdo ni mogel zoperstaviti in ni se moglo prigoditi, da bi bil Ceh volil Nemca. Storimo tudi mi tako in zmaga bo naša!
(Stiger agitator.) Po lanski deželnozbor-ski volitvi smo mi županu Stigerju očitali, da je on, ki bi moral stati nekoliko nad strankami, pri volilcih agitiral za nemškega kandidata Takrat se je z vso silo branil proti temu očitanju in vse tajil. Radovedni smo, kaj bo zdaj storil. Pred zadnjo državnozborsko volitvijo je namreč tudi vplival na volilce in hodil od hiše do hiše agitovat za nemškega kandidata. Na volišču se je kazal tudi pristranskega. Volitev bi se bila morala ob 11. uri končati, a g. Stiger kot predsednik komisije tega ni storil ker je še pričakoval nekaj nemških volicev. Še le po opominu okrajnega glavarja, ki je vrata v volilno sobo zaprl, zaključil je volitev. Ali bo tudi to tajil?
(Muzikalno orodje.) (Glasovir in pianine.) Nedolgo sem imel priliko ogledati nova godbena orodja, namreč glasovir in dve pianini, katere je zgotovil g. Martin Ropaš. 0 gospodu Martin Ro-pasu slišal sem že mnogokrat, da je strokovnjak, kar se tiče izdelovanja glasovirov in pianin, za kar je prejel od presvitlega cesarja že dva privilegija in več svetinj. Vsak, ki si je naročil glasovir pri firmi Ropaš, mi bode gotovo rad priznal, da on razume čisto intonacijo in fizikalno preračunjenje tresljajev tona, a ne samo to; ampak tudi mehanika in sploh vse, kar je pri njem izdelano je bolj pošteno napravljeno ter tudi za dalje časa trpeče, kakor od taistih izdelova-teljev, ki se jih po naših krajih preveč čisla in od njih naroča, a pregovor »svoji k svojim" pa prezira. Konečno naj še omenim, da so zgoraj imenovani novi glasovir in pijanine po jako nizki ceni takoj za prodati. Res je čas, da bi se po naših krajih tudi cerkvene orgije naročali samo pri firmi Goršič v Ljubljani ali pa brata Zupane v Kamni gorici in glasovirje pri Martin Ropasu v Celji. Toraj »svoji k svojim!"
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške spremembe.) Župnijo sv. Jernej pri Konjicah dobil je č. g. Fran Zdolšek, do-sedaj kaplan na Vuzenici in č. g. provizor Fr. Pečnik župnijo Podgorje pri Slov. Gradcu. —
Dne 22. marcija sta umrla g. Jakob Trstenjak, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja, po dolgi bolezni, in g. Franc Ferk, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, nagloma od kapi zadet. Naj v miru počivata!
(Razpisane službe.) Meseca oktobra t. 1. za popolniti so mesta nadučitelja dvorazrednice v Zdolah pri Brežicah, služba podučitelja na 5razrednici v Brežicah in pa služba podučitelja v Zabukovji pri Sevnici. Prošnje do konec aprila t. 1. na šolski svet v Brežicah oziroma v Sevnici.
(Na Teharjih) predaval je v nedeljo dne 21. t. m. v »Kat. slov. pol. društvu" č. g. kaplan Josip Kržišnik, o zboljšanju kmečkega stanu in o ustanovitvi »Kmečkih zadrug". Poslušalcev zbralo se je precejšno število, ki so se v resnici zanimali za predavanje. Sklenila se je tudi naslednja resolucija: »Slovenski državni poslanci se naprošajo, da store vse potrebno in delujejo na to, da se tako hitro, ko le mogoče, take zadruge ustanove".
(Gorelo je) dne 19. t. m. na Klancu pri Dobrni. Pogorelo je posestniku Miha Golobu hiša in gospodarsko poslopje. Ponesrečenec zavarovan je za 1000 gld. pri banki »Slaviji" v Pragi.
(Deželne toplice) na Dobrni in Slatini bi morale deželi dajati 30.220 gld. čistega dohodka, če bi šlo po proračunu, katerega je predložil deželni odbor deželnemu zboru. Pa navadno se taka poročila ne uresničijo in je konečno ves drugačen račun.
(Trbovlje,) dne 23. marca 1897. Prihodnjo nedeljo, t. j. 28. sušca t. 1. ima »Katoliško delavsko društvo v Trbovljah" ob 3. uri popoldan, v šoli pri farni cerkvi, svoje mesečno zborovanje. Udje se uljudno vabijo.
(Potres.) V nedeljo ponoči ravno četrt na dvanajst čutili smo na Zdolah pri Brežicah precej močen potres. Nekatere ljudi zbudil je iz spanja. Škode ni napravil nobene.
(Z Dol pri Brežicah.) Ozimine letos čudno lepo kažejo, da že veliko let ne tako. — Na naš sejem, dne 15. marcija so prav veliko živine prignali. Tudi cena se boljša, in je bilo živahno
barantanje.
(»Slov. pevsko društvo v Ptuji") priznalo je razpisani nagradi po 80 kron skladbama »Domovini" moški zbor s tenor samovspevom, katero je poslal g. F. S. Vilhar v Zagrebu in »Do movini" mešani zbor, katero je poslal g. Lavo-slav Pahor v Logatcu. Besede obeh skladb so našega dičnega pesnika g. Simona Gregorčiča. O teh dveh skladbah, kateri se boste pri letoš njem velikem koncertu pevali, izrekel se je ocenjevalni odbor posebno laskavo. Kar se tiče drugih skladb, izrekel se je ocenjevalni odbor glede veČine jako pohvalno posebno pa glede skladb: »Večerna" od Petra Jereba v Litiji. »Vijoličen vonj" od A. Sachsa v Ljubljani. »Srce sirota", »Shmehljaj se" in »Vesni" od A. Jesena v Mariboru. »Izgubljeni cvet" od dr. Schwaba na Vranskem. »Planinarica" od Ferdo Juvanca v Cirknici. »Kviško bratje" od dr. Fajgeljna na Srpenici in »Avstrija moja" od Franca Schneider v Ljutomeru. Ker nam nekateri gg. skladatelji niso bivališča naznanili, prosimo, da reklamirajo, ako skladb do 15. aprila ne dobe. Konečno izreka odbor vsem gg. skladateljem prisrčno zahvalo za poslane skladbe in prosi, da ga tudi za naprej blagohotno podpirajo. Bog i narod.
Odbor.
(Ljutomer) 20. marca 1897. K volitvi v mestni skupini prišlo je danes od 112, 95 volilcev. Od teh je dobil dr. F. Rosina 50, dr. Wolf hardt 44, dr. Mihalič 1 glas. Narodni volilci so nad to novo zmago v trgu navdušeni. Nemšku-tarji so priagitirali nekaj slovenskih glasov. Slava značajnim narodnjakom!
(V mariborski mestni volilni skupini) dobil je naš kandidat dr. Fran Rosina 267 glasov, prirastek je tedaj 13 glasov, ker zadnjokrat dobil je dr. I. Dečko 254 glasov. To je dobro znamenje za nas, četudi počasi in pomalem pa vendar gremo naprej. Na Dunaji se bodo pač morali ozirati tudi na to častno manjšino, ker jasno dokazuje, da je okraj slovensk in da ga nemči le Maribor in Ptuj.
(Izvenakademiška podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradci) bode imela v soboto dne 27. marca t. 1. v dvorani Steinfelder Bierhalle
zvečer ob 8. uri svoj glavni letni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelništva. 2. Volitev načelništva. 3. Volitev zastopstva za veliko skupščino. 4. Pregledavanje računa. 5. Eventualne želje ali nasveti. K zboru se udje uljudno vabijo. Gostje dobro došli.
(Nemška visokošolska mladina v Gradcu) je precej podivjala. Ko so prišli volit volilni možje poslanca v Gradec, so jih že na kolodvoru dijaki pozdravili s takim tuljenjem in kričanjem, da kaj tacega mej najsurovejšimi kmetskimi fanti ni mogoče. Na kolodvoru so nemškonarodni dijaki zabavljali zoper duhovščino in poskusili pregovoriti kmete, da nemškonarodno volijo. Tudi na dvorišču deželne hiše, v kateri se je volilo, so dijaki razsajali. Policija je pa vse to lepo mirno gledala.
(Iz Murzuschlaga) poslal nam je prijatelj našega lista, živo kresnico. Dne iiO. t. m. je ondi in po Semmeringu snežilo, prihodnji dan pa so frčale kresnice. Res čudno leto. Dal Bog, da bi bilo bolje ko lansko.
Druge slovenske novice.
(Volitve na Kranjskem.) V Ljubljani je voljen za poslanca dosedanji poslanec Josip Ku-šar z 906 glasovi, nasprotni kandidat je dobil samo 541 glasov. Socijalist Kordelič je dobil 23 glasov. — V dolenjskih mestih je jednoglasno voljen gospod dvorni svetnik Franc Šuklje. — V gorenjskih in notranjskih mestih je voljen dr. Andrej Ferjančič z 560 glasovi, Koblar je dobil 348 glasov, in socijalist Mam 40 glasov. — V kranjskem veleposestvu izvoljena sta Josip baron Schwegel z 59 in Ervin grof Auersperg 58 glasov. Poslednja dva pripadata seveda nemški stranki.
(»Jugoslovanski klub".) Iz Ljubljane se nam piše: Tukaj se govori, da poslanci kranjske katoliške stranke ne mislijo vstopiti v jugoslovanski klub, ako vanj vstopi dvorni svetnik Šuklje. Kdo ve, ni li to pretveza, ker nekater-nikom jugoslovanski klub ni prav po volji.
(Pisateljsko podporno društvo) je imelo dne 15. t. m. v Ljubljani svoj občni zbor. Predsednik Perušek je na kratko očrtal društveno delovanje. Udeležilo se je Trstenjakove, Lendovše-kove in Svetčeve slavnosti. V dobi od 6. dne septembra 1895 do dne 1. januvarja 1897 je društvo imelo 3037 gld. 9 kr. dohodkov in 1863 gld. 29 kr. stroškov. Za Prešernov spomenik Sb nabralo 1236 gld. 75 kr. Zbor je sklenil mestni občini ponuditi društveno hišo v nakup. Potem se je izvolil zopet stari odbor.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Dne 18. t. m. je bil pred porotnim sodiščem v Ljubljani obsojen Andrej Vrhovnik s Šenturske gore v triletno ječo, ker je prišedši iz gostilne ubil svojo ženo v 25 letu. Cecilija Strnen iz Idrije je bila zaradi goljufije obsojena v triletno ječo. V Idriji pri teti je lani stanovala sedemnajstletna Angela del Linz. To je Strnen, ki je bila ž njo dobro znana, nagovorila, da je ukrala teti hranilnično knjižico za 600 gld. Večino tega denarja je znala si pridobiti Strnen. Tedaj je v Idriji bival gozdarski učenec Kochwasser z Mo-ravskega, v katerega se je Angela zaljubila. Ko je naposled se Angela preselila v Brital domu, jej je Strnen večkrat pisala naj za Kochwasserja nanjo denarja pošlje. Pisala jej je ona zaljubljena pisma s podpisom Kochwasserjevim. Dekle je bila teh pisem jako vesela in je precej denarja poslala zanj na Strnen. Seveda Koch-wasser nobenega denarja ni dobil. Naposled je Strnen v Ljubljani prišla policiji v roke, ki je imela mnogo denarja pri sebi.
(Prijet cigan.) V Ljubljani je neki redar opazil, da so trije cigani šli na Matianovo dvorišče. Ko so ga cigani opazili, so zbežali. Pri ciganu Josipu Majerju našli so 4 stotake. On pravi, da jih je »zaslužil" na Koroškem. Verojet-nejše je pa, da jih je ukral, ker je bil jedenkrat osem let zaradi tatvine zaprt. Ciganske tatvine so zadnji čas posebno pogoste in pri ljubljanskem deželnem sodišču imajo še več ciganov v preiskavi.
(Iz maščevanja zažgal.) V Otočah pri Celovcu je dninar F. Kofler iz maščevanja zažgal nekemu kmetu kočo.

(Nemiri v tržaški okolici) Ko se je uvidelo, da je propal Nabergoj, se je Slovencev po tržaški okolici polastila silna jeza, to tem večja, ker so vedeli, da je to posledica italijanskega pritiska in podkupovanja. Nekaterim odpadnikom so ljudje pobili oknja. Nemiri bi bili seveda še večji, da se iz Trsta niso poslali vojaki v vasi. Po cestah so se slišali klici: „Proč z Italijani". V Barkovljah so ljudje metali kamenje v Cesa-relovo hišo. Cesarel je z revolverjem streljal na Jjudi. Kacih 10 ljudi so zaprli.
(Novo italijansko nasilstvo) Tržaški mestni zastop je razveljavil brez vsacega uzroka izvolitev g. Ivana Nabergoja v mestni zastop. Za razveljavljenje volitve glasovali so vsi italijanski mestni odborniki. Vladni zastopnik pri dotični seji ni bil navzoč. Slovenci so brzojavno poprosili cesarja za avdijenco, da se pritožijo proti krivicam, ki se gode v Trstu.
(Volitve v primorskem veleposestvu.) V goriškem veleposestvu je voljen italijanski kandidat Verzegnassi, v isterskem pa italijanski kandidat dr. Gambino. Na Goriškem smo Slovenci zgubili jeden mandat. Za italijanske poslance je ta pridobitev zaradi tega pomenljiva, ker imajo sedaj gotovo večino pri volitvi goriškega delegata v avstrijsko delegacijo.
(Volitve v goriških, mestih,) V goriških mestih in trgih je izvoljen Blaž Lenassi (Lenaš) z 1164 glasov. Bujatti, katerem so dali glasove tudi Slovenci, je dobil 668 glasov. Ko bi bili Furlani tako navdušeni za Bujatti-ja, kot so bili pri zadnji dopolnilni volitvi, bi bil zmagal. Sicer je pa ta volitev goriške Italijane drago stala. Marsikak glas so morali kupiti. Italijani so svoje ljudi pri raznih volitvah že tako spridili, da brez pijače in denarja ne gredo volit.
(Avstrijsko domoljubje goriškega župana.) Goriški vrtnar in trgovec s cvetlicami Brisco v Gorici je za božične praznike, kakor slednje leto poslal cesarju v znak spoštovanja košarico vijolic. Cesarska kabinetna pisarna je dne 19. decembra sporočila cesarjevo zahvalo. Dne 31. decembra je dobil župan naročilo, naj jo sporoči Briscu. Župan goriški je pa to storil še le čez štiri tedne. Poprej menda ni imel časa, ker je moral agitovati za Maranija.
(Hrvatska zastava v Pulju.) Ko sta bila izvoljena dr. Laginja in Spinčič v istrskih kmet-skih občinah, so v Pulju Hrvatje na čitalnici razobesili hrvatsko zastavo. Ta je pa tako raz-dražila puljske Italijane, kakor bika rudeči dežnik. Ko so zvečer šli Hrvatje v čitalnico, so jih Italijani napali s kamenjem. Ker se Hrvatje niso marali mirno dati pobijati, je nastal pretep, v katerem je bilo nekaj oseb ranjenih, osem so jih pa zaprli.
(Dr. Bogomil Krek) odvetniški kandidat na Dunaji, imenovan je sodnim tolmačem za slovenski jezik pri dunajskem nadsodišču.
(Klub slovenskih tehnikov na Dunaji) je izvolil pri občnem zboru dne 18. t. m. za letni tečaj sledeči odbor: stud. mech. Ignacij Šega, predsednik; stud. ing. Janko Krsnik, podpredsednik; stud. ing. Rajko Verbič, tajnik; stud. arch. Ignacij Stembov, blagalnik; stud. ing. Viktor Skaberne, knjižničar.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor) se snide v soboto dne 27. marca tega leta.
(Nova državnozborska večina). Politiki si sila belijo glave, kakšna bode nova državnozborska večina. Neki konservativni list misli, da bode jedro novi večini nemška katoliška stranka. Poljaki, krščanski socijalisti in Mlado-čehi. Poslednjim je grof Badeni pripravljen dovoliti češki notranji jezik na Češkem in Morav-skem, češko vseučilišče in tehnično šolo v Brnu. Govori se tudi, da odstopijo ministri baron Gautsch, grof Welsersheimb in Gleispach. Pravosodno mi-nisterstvo prevzame protisemit Pattai, Gutenberg bi postal deželnobrambeni, Bilinski železniški in MladoČeh Kaizl finančni minister. Protisemitski listi pa zahtevajo, da se kak protisemit voli za predsednika državnemu zboru. Ta želja se jim pač ne izpolni. Ravno tako še ni gotovo, da bi protisemitje bili sploh v vladni večini.
(Volitve na Dunaji.) Da Dunaji so pri volitvah za državni zbor v prvem in drugem volilnem okraju zmagali liberalci, v vseh drugih okrajih pa krščanski socijalisti. Nova socijalno-demokratična stranka je pa s svojimi kandidati polnoma pogorela.
(Predsedstvo gospodske zbornice.) Knez Adolf Windischgratz je imenovan predsednikom gospodske zbornice, kneza Karol Auersperg in kneza Czartoryski pa podpredsednikoma. Gospod-ska zbornica začne svoje delovanje v aprilu.
(Nemški „Schulverein") je odklonil podporo dolenjeavstrijskega deželnega zbora. Ta podpora se je bila dovolila le s tem pogojem, da se v šole tega društva ne bodo vsprejemali židovski otroci. Vodstvo „Schulvereina" je sporočilo dolenjeavstrijskemu deželnemu odboru, da stavljenemu pogoju ustreči ne more. Mnoge šole bi moral zapreti, da ne vsprejme židovskih otrok.
(Razpuščeni društvi.) Ministerstvo notranjih stvarij je razpustilo „ Z vezo strokovnih društev avstrijskih železničarjev" in „Z vezo uradnikov, poduradnikov in pomočnih uradnikov avstrijskih železnic". Društvi ste neki prestopili svoj delokrog. Obe društvi ste bili socijalno-de-mokratični. Prvo društvo je obstalo še le štiri leta in je imelo 25.000 članov, poslednje je pa obstalo deset let in imelo okrog 3000 članov. Proti razpustu vlože ugovor pri državnem sodišču in tudi v državnem zboru se bode govorilo o tej stvari.
(Gorenjeavstrijsko veleposestvo) je volilo samo konservativce, dolenjeavstrijsko pa samo liberalce. Gališko veleposestvo je volilo samo kandidate poljskega kluba.
(Levičarji.) Levičarski poslanci s Češkega [ so sklenili, da osnujejo svoj popolnoma neodvisen klub. Menda hočejo vsaj na videz tirati opozicijsko politiko. Seveda grofu Badeniju se levičarjev ni bati.
(Na Ogerskem) vladajo lepe razmere. Poslanec Pichler je v zbornici povedal, da je poslanec Morzsang si od vlade izgovoril 100000 gld., da bode pospeševal koristi ogerske razstave in podkupoval uradnike. Sedaj pa je ta Pichler, ki je urednik Kossuthovega lista „Tuggelherseng" poguljufal večjo svoto in bil izpuščen iz službe. Najlepše pa je pri tem. da mu je Kossuth pisal, naj se peča le s politiko in ne poganja za službo, kodar bi imel opraviti z denarjem. Po Kossutho-vem mnenji so tedaj sleparji in goljufi pravi možje za politiko.
Ogled po širnem svetu.
(Zveza mej Bolgarijo, Crnogoro in Srbijo.) Ko je bil srbski kralj Aleksander na obisku v Sofiji, se je neki sklenila zveza mej Bolgarijo, Crnogoro in Srbijo pod pokroviteljstvom Rusije. Ta zveza ima namen odvrniti vsako tuje poseganje v koristi imenovanih balkanskih državic. — S to zvezo je popolnem izrinjen avstrijski vpliv z Balkana. \ To je posledica napačne avstrijske politike. Avstrija je v Srbiji in Bolgariji vedno podpirala iste stranke, za katere narod ni maral. Vsa avstrijska politika je vedno merila na to, da se kolikor je moč oslabi jugoslo-vanstvo. Prevelik vpliv na avstrijsko unanjo politiko imajo Madjari, kateri ne morejo nikjer zatajiti svojega sovraštva do slovanstva. To je povod neuspehov avstrijske balkanske politike. Žal, da še nič ne kaže, da bi na Dunaju spoznali svojo zmoto in jo hoteli popraviti. Sedanji minister vnanjih stvarij je sicer Slovan, a kot Poljak ima neke predsodke do pravoslavnega slovanstva.
(Bolgari in Grki.) V Bolgariji se je mišljenje nakrat ugodno za Grke obrnilo. Bolgarski vladni listi hvalijo postopanje Grške in ostro obsojajo politiko velevlastij. V bolgarskih vladnih krogih baje vlada jako vojaški duh. Če Grška začne vojno s Turčijo, je pričakovati, da jo začne tudi Bolgarija. S tem menda že računajo v Carigradu, kajti drugače bi ne bili poslali tako mnogoštevilnih vojnih čet na bolgarsko mejo. Bolgarija bode pred vsem poskusila pridobiti si Makedonijo, ali pa za to pokrajino vsaj pridobiti samoupravo. Kakor sedaj razmere stoje, bi Bolgari morda še najrajši samoupravo Makedonije dovolili. Velevlasti bi sedaj gotovo vse Ma-
kedonije Bolgarom ne prisodile, ker se misli da je južni del grški, severni pa srbski. Če bi pa nekaj let Makedonija imela samoupravo, bi Bolgari gledali, da pred vsem izrinejo grške cerkve iz Makedonije in kmalu bi vsa dežela dobila popolnoma bolgarski značaj.
(Turčija in velevlasti.) Velevlasti bi rade Grkom, vstašem in Turčiji ustregle, a noben ne mara za njih svete. Celo krečanski mohamedanci bi rajše videli grško vlado na Kreti, kakor samoupravo. Le predobro vedo, če Krečani dobe samoupravo, da bodo kristjani to porabili, da se maščujejo za njim poprej storjene krivice. Grška bi si pa gotovo prizadevala bolje nepristranski vladati. Velevlasti so Turčijo pohvale, naj odpokliče svoje čete s Krete, izimši, kar jih ima v trdnjavah. Turčija je odgovorila, da temu ne oporeka, temveč mora poprej vedeti, kako mislijo velevlasti vrediti razmere na Kreti. S tem je Turčija le z lepimi besedami odbila zahteve velevlastij. To pa velevlasti ni oviralo, da ne bi v razglasu, s katerim se je uvela blokada, ne bili obljubili Krečanom, da Turki zgube pravico mešati se v notranje krečanske stvari.
(Napadeni častniki.) V Carigradu je mnogoštevilna turška poulična druhal napala dva avstrijska in pet ruskih častnikov. Turki so kričali: „Pobijmo je!" Policija je po stari turški navadi ves dogodek mirno gledala, kakor da jej ni nič mari. Ruski veleposlanik je zahteval zadoščenja. To je posledica prizanesljivosti vele vlastij. Da so lani Turčijo malo drugače prijeli zaradi klanja Armencev v Carigradu, bi Turki letos ne bili več tako prevzetni.
(Nove volitve v Italiji) Te dni vrše se v Italiji nove volitve za zbornico poslancev. Vlada je dobila veliko večino. Voljen je tudi Crispi, pristaši njegovi so pa največ pali. Volitve so se vršile jako mirno, kar v Italiji ni navada. Katoliška stranka se tudi letošnjih volitev ni udeležila.
(Armenski patrijarh) je prisiljen od svoj h vernikov te dni bil pri več veleposlanikih v Carigradu in jih opozoril, kake reforme je že Turčija vse Armencem obljubila, a jih ni rešila.
Dopisi.
Iz Starega grada. Tako je! Hribar je šel v penzijon? Kaj pa naj porečem jaz, stara grča, če se bodo skrivali mladiči. Hentani politiki! Vas še ne poznam, gospod urednik! Pa če ne mislite brusit zob, pojte kar za peč, pa na toplem glejte, kako raste nemškutarska lulika na slovenskem polji; kadar pa se bo začel boj, pa udrihajte po neljubih Slovencih, da se bodo smejali nemškutarji, kakor se sedaj smejajo, ko ste „pobili" Hribar-ja. Čuden svet! V mojem času bili smo drugi tiči. Nismo iskali dlake v jajcu in pezdirja v očesu, da bi nagromadili proti narodnjaku neprestopen zid, ker ne bi ugajal par samovoljnim mogotcem in če bi bil" prišel iz Amerike. Pač pa smo biksali izdajsko svojat, da so ji rastle bule po hrbtu in letele cunje od nje. Pa svet se suče, mi pa ž njim! Nemškutarja pa narodnjak — in če je slednji desetkrat od-ličneji — samo za nasmeh, lep pogled in kaj še le za lepo besedo, priklanja in ga hvali, da nikol kaj tacega in če je ta nemškutar še tak malopridnež. Tužna nam majka!
Kmalo bi pozabil, kaj prav za prav hočem. Ob novem letu naznanil sem prejšnemu uredniku, da se v kratkem kaj oglasim. Pa te volitve so vse zmešale. Še dr. Gregorec je zmešal vsa pisma tam pri tistem volilnem shodu volilnih mož v Celji, pa tako, da tista, ki so bila laskava za Hribarja, niso prišla na površje. Bog mu odpusti in daj da je bilo prav in dobro, kar je pomešal.
V soboto 20. t. m. pa se je meni mešalo. Ko popoludne začne grometi strel krog mene, mislil sem, ha! Slovenci so zmagali, Hrašovtc je izvoljen. Uderem jo, kar brez očal nizdol po hribu in čez Voglajno, pa treščim na kolodvor. Bog moj! sape mi je zmanjkalo, ko sem čul besede, katerih niti razumel nisem. Hajlo, hajl, hali rigalo je nekomu nasproti več ko sto grl. Na ta je pa lepa! Tako so se nekdaj osli pozdravljali, sedaj pa ljudje rigajo. Kmalo bo sveta | konec. Gledal sem debelo, ker nisem vedel, se li
meni meša in slišim prav ali pa so vsi okrog mene zmešani. Oni Oechsel pa me je podučil, da se pozdravlja novi državni poslanec dr. Pom-mer, ker so zmagali Nemci.
Krevsal sem jo ob Savinji in došel tri, katerim pa so se mešale noge in želodec, da so počepali in bljuvali, da je bilo mene sram. To je gospoda, sem si misli. Če bi pri nas kmečka ženska bila tako pijana, kakor je bila ta gosposka klofernica, pokazati bi se ne smela zlepa med ljudi, a taki jafi gospodi je vse dobro. Zmaga nad Slovenci, da ji priliko, da si uteši na stroške druzib, svoj prazni želodec, kateri pa meša ne le glavo in nege, temveč tudi pamet.
Zadnjič ste tudi lepo peli tam v »Narodnem domu", kakor mi je pravil Lipovškov Janez. Pa takrat nisem mogel doli. Prišel pa bodem poleti, ko otvorite tisto veliko palačo, ki je in ostane trn v peti celjski nemški gospodi.
Ce Vam bode prav gospod urednik! oglasim se še pri priliki. Za sedaj pa Vas prosim, da pozdravite Hribarja in mu recite, naj se le potolaži, ker kakor čujem zmešalo se bode še marsikaj.	Vaš
stari puščavnik.
Iz Gornje-Radg-one. Dne 2i. februvarja t. 1. imelo je naše kmetijsko bralno društvo svoj letni občni zbor in veselico z gledališko predstavo „Oreh" in petjem.
Da nam je veselice zopet potreba bilo, dokazuje to, da je bilo v prostorni Škerlečevi gostilni vse polno gostov zavednih Slovencev S to veselico je Gornja-Radgona tudi pokazala, da še nij najzadnja, da še tudi kaj zmore; sicer radgonski in gornjeradgonski »Velikonemci" govorijo, da smo neki „. . . . tiater" imeli, toda to nas nič ne moti.
Vsa čast in hvala vam vrli igralci za vaš trud, da ste se v tako kratkem času in z ozi-rom na to, da še dosedaj niste šetali po odru, se igro tako dobro naučili in izvrstno igrali.
Le tako naprej; le pridno se vadite, da nas v kratkem zopet s čim enakim razveselite! Naj bode tedaj vsem podpornikom našega bralnega društva in vsem, ki so pripomogli, da se je ta veselica tako vrlo dobro obnesla, kakor tudi našemu pevskemu zboru za njegove izborne pesmi, katere smo z navdušenjem poslušali, s tem najprisrčnejša zahvala izrečena Ta večer ostane vsem gotovo dolgo v prijetnem spominu.
Dragi rojaki Petrovčani! Trdno se oklenite našega prekoristnega bralnega društva ter pristopite v obilnem številu; naj ne bode nikomur žal za tistih borih 10 krajcarjev, ki jih na mesec plača; koliko več potrati če gre v gostilno namesto v čitalnico!
Le pomislite kaj knjige stanejo, če si jih vsak za-be naročiti hoče, pri bralnem društvu pa si je lahko za mal denar izposodi. Čitajte marljivo dobre knjige in časnike, ki vam blažijo um in srce ter so vam v veliko korist. Posebno vam ženam in tudi dekletom priporočam novo knjigo „Materino delo za Boga in domovino", ki jo ima bralno društvo v več iztisih; sezite pridno po njej; naj ne bode nobene slo/, hiše, kjer se ne bi ta knjiga čitala! Slovenske matere! Vaša dolžnost je, da svoje otroke vže v mladosti v narodnem duhu negujete in njim vže v nežna srca vcepite ljubezen do domovine in svojega maternega jezika, da se ne bodo kedaj istega sramovali ter pred peščico nemčurjev svojo narodnost zatajili, kakor se to žali Bog dandanes godi, ker le malo jih je, ki svoji materi Sloveniji" ostanejo zvesti.
Pa tudi dosedajne društvenike opominjam, da našemu društvu zvesti ostanete in vsak naj gleda na to, da še več novih udov pridobi, bodite značajni kakor vam je to g. knjižaičar na dan zborovanja na srce polagal ter složno delujte za občni blagor mile nam domovine.
Ako pomislim v kolikem številu ste bili ob ustanovni slavnosti bralnega društva zbrani in s kakim navdušenjem ste takrat govornike poslušali; vse je kar gorelo od navdušenja, toda sedaj! ?
Torej, kdor ima čut domoljubja v srci, naj ne odlaša pristopiti našemu bralnemu društvu; o koristih, katere mu daje društvo se bode takoj prepričal.
Če bode imelo bralno društvo mnogo zvestih udov, namreč takih, ki svojo udnino redno plačujejo, bode zamoglo tudi primerne veselice prirejati. Edino le bralno društvo prireja vam take veselice, katerih se pošten človek ne sramuje, kjer se lahko pošteno zabava.
Dal Bog, da se kmalo po Veliki noči zopet snidemo in se pošteno veselimo.	—i_.
Jaboticabal v Braziliji, dne 20. februvarja 1897.*) Človek živeč v daljnem svetu, med ljudstvom druzega mišljenja in tuje narodnosti, se kaj rad spominja blažene preteklosti.
Tu pa tam usiljujejo se mu pa tudi misli na prihodnost, a po vsej pravici najbolj na rodno zemljo in predragi narod.
Kakor veste č. g. urednik zagnala je tudi J mene usoda preko morja, v kraj, kjer sem se nadjal najti sreče.
Obljubljena dežela ta Brazilija res ni, a zadovoljen in srečen pa je vender lahko tudi tukaj človek, če se le ravna po besedah: „Kdor hoče živeti In srečno imeti, Naj dela veselo Pa moli naj vmes."
In tako vidite se nam tudi tukaj godi.
Dela imamo dovolj pa plačilo zanj tudi ne izostane.
Najhujše, kar občutimo tukaj živeči Slovenci, so sladki spomini na rodna tla in svoje ljubljene brate Slovence.
Kolikokrat se spominjamo našega malega a čvrstega naroda, kako gorko mu želimo, kar mu po pravici pristoja.
Sedaj ravno, ko smo čitali, da se bližajo državnozborske volitve, želimo si biti pri vas, kajti glasovali bi z vami, da bi nas bilo veselje poslušati.
Pa sreča nam ni mila; zatoraj bodemo tukaj zbrani, za prosvit milega naroda vneti Slovenci, prosili Boga, da bode zmaga na vašej strani in da se med vami nikdo ne najde, ki bi bil odpadnik in se pregrešil zoper sveto dolžnost.
Tistim pa, ki bi zatajili svojo narodnost in se kazali odpadnike pa že naprej kličemo: »Propadi, kdor narod slovenski taji, Se tla ne bi pila njegove krvi," in vas prosimo č. g. urednik, da jih naznanite v cenj. »Domovini", da jih bode spoznal svet in tudi zavedni v Braziliji bivajoči Slovenci.
Ne zamerite torej čast. g. urednik da sem se zglasil, vi bratje v domovini pa ne zabite svojih dolžnosti.
Narodno-gospodarske novice.
O stelji.
Prva naloga stelje je, da zadržuje živalsko toploto. Vsaka žival višje vrste ima v sebi živalsko toploto, katera vedno uhaja. Po zimi je uhajanje toplote tako veliko, da volna in dlaka več dovolj ne varujeta živali pred mrazom, ter morajo zatorej živini ljudje preskrbljevati potrebno varstvo.
Zato mora po zimi živinorejec imeti živino v hlevu in jej mora naštel jati. Stelja mora biti slabo vodilo toplote. Jako slabo vodilo toplote je žaganje, potem pa slama. Nadaljni namen stelje je, da v jemlje živalski gnoj, in to ne le gosti gnoj, temveč tudi scalnico, ki je skoro pri vseh živalih še boljša. Stelja mora zatorej imeti največjo vsesevalno lastnost.
Iz tega je vidno, da je žaganje najboljša stelja. Seveda mnogi kmetje žaganja za steljo ne morejo dobiti. Le poleg velikih žag, jo je v izobilju. Slamo pa ima vsak kmet. Slama pa ima to prednost, da se hitro preminja v gnoj in daje z živalskimi odpadki jako dober gnoj. Slama vsesava tudi tekoči gnoj, kar pospešuje gnilobo, in gnoj v kratkem tako ugodi, da more služiti rastlinam za živež. Poraba slame za steljo je torej dobra navada.
Nasteljati se mora dobro. S steljo varčevati, se pravi slabo gospodariti. Seveda je tudi tukaj neka meja. Če se le preveč nastilja, je živini prevroče in se pomehkuži. Če pride na mrzel zrak, se taka pomehkužena živina rada pre-
*) Prosimo kmalo in Se večkrat kaj. Pozdrav vam in vsem vrlim ondotnim Slovencem.
hladi in zboli. Vsaka žival ne potrebuje jednake stelje. Razlike so mej posamičnimi vrstami živine, pa tudi mej posamičnimi živalmi iste vrste. Pred vsem se ločite delavske živali, od sama meso proizvajajočih. Konj obstoji največ iz mišic in kosti, prašič pa iz tolšče. Prvemu se mora bolje nastiljati, kakor poslednjemu. Nekatere živali, kakor prašiči, radi drug poleg drugega spe. dočim spe konji posamično. Jasno je, da živalim, ki na kupu spe, uide manje toplote, in zatorej; potrebuje manje stelje.
Konjem naj se močno nastilja, ker nimajo dosti tolšča in ločeni spe. Prašičem je treba manje stelje, ker so tolsti in vkupno spe. Preveč prašičem nastiljati, je škodljivo. Če se jim preveč nastilja, jim je prevroče in se radi prehlade, kar utegne biti povod raznim boleznim. Če imajo precej gorek hlev in jih je več vkup, jim še nastiljati ni treba. Posamičnim prašičem se pa mora nastiljati, a vendar se jim ne sme dajati toliko stelje, da bi se vanjo zarili.
Govedam mora se nastiljati bolje kakor prašičem, manje pa kakor konjem. Mraz goveda bolje prenaša kakor konj, a spi le posamično.
Ovce varuje pred mrazom volna, a jih treba pr^d mrazom varovati, kajti so jako občutne. Bolje je pa, da so pod dobro streho, nego da se jim dobro nastelje. Ovce tudi vkupe natlačeno spe in zatorej stelje ne potrebujejo.
Mlajše živali so močnejše kakor starše, bolje prebavljajo, kri se jim hitreje pretaka, z jedno besedo vse njih življenje je živahneje in proizvajajo več živalske toplote. Zato jim je treba manje nastiljati.
Znano je, da starejši ljudje potrebujejo toplejšo obleko. Ravno tako se starejšim prašičem, govedam, ovcam in konjem mora bolje nastiljati kakor mlajšim. Bolni živini tudi bolje nastiljaj, kakor zdravi.
Stelja se mora ravnati tudi po vremenu. A baš na to se ljudje malo ozirajo. Prašiči, če imajo priložnost, si sami uravnavajo steljo, v gorkem vremenu jo od sebe odrivajo, v mrzlem krog sebe zbirajo, druge živali tega ne store. Vreme se po zimi jako pogosto menja, a kmetje pa navadno zmirom jednako nastiljaja Jasno je pa, da je pri gorkejem vremenu treba manje nastiljati, nego pri mrzlem. Če je mrzlo, se ode-nemo s pernico, drugače pa le z navadno lahko odejo. Ravno tako se mora sedaj bolje, sedaj manje nastiljati. Stelja naj se često menja. Hitro segnije in spridi zrak, katerega sope živina, ter provzroča razne bolezni. Umazanost je sovražnica zdravju in je umen živinorejec nikjer ne pusti, zlasti ondu ne, kjer spe živali.
(Starost perutnine.) Stare kure imajo trde ostroge, negladke luskine na nogah. Kljun njih je trd in neupogljiv, greben debel in raz kast. Mlade kure imajo male ostroge; luskine na njih nogah so svetlo gladke in sveže barve, kremplji nežni in ostri, spodnji del noge je mehek in greben je tenek in gladek. Stare pure imajo razkaste luskine, žulje na podplatih in dolge kremplje. Mlada pura ima ravno nasprotne lastnosti. Stare purane spoznamo na razkastih luskinah na nogah, in od glave mu visi veliki greben. Mlajše živali nimajo visečega grebena. Mlajši purani ga nimajo. Stare gosi imajo razkaste noge, debel in močen kljun, debelo perje in kože. Mlajše živali spoznaš po nežni koži pod peru-tami. Pri mladih racah je kljun v primeri k debelosti glave mnogo daljši nego pri starih. Stari golobje imajo rudečkaste noge, in nimajo dolgega, rumenkastega puha, ki je namešan mej perje mladih golobov. Mlad golob ima poleg tega giadke noge in bledejše barve.
(Jež) je jako koristna žival. Pobere polže, gliste, kebre, miši in druge škodljive živali. Zato pameten kmetovalec nikdar ne bode preganjal ježa.
(Dobra moka) mora biti videti fina in malo mastna. Če stisneš pest taoke in deneš na mizo, ne sme precej narazen pasti. Če precej narazen pade, je moka s čim pomešana.
(Solnčni stroj.) Ameriški mženir Ludvik Galheman sedaj študira, kako bi se solnčna svit-loba dala porabiti za gonenje strojev v tovarnah. Po njegovem mnenju je izvedljivo. Napravile bi se velike steklene zbiralne leče, ki bi top oto
zbirale. Z njo bi se ogreval parni kotel in s posebnim strojem bi se sile spreminjale v elektriko, ki bi se lahko vodila na vse strani. S pomočjo akumulatorjev bi se lahko elektrika prihranila tudi za dni, ko ne bode solnca. Če se ideje tega Amerikanca vresničijo, storjen bode velik prevrat v narodnogospodarskem življenju. Premoga bi ne bilo več toliko treba, cena drvam bi tudi pala. Seveda ni upanja, da bi kmalu zares iznašli take stroje, da bi se solnčna svetloba zares dala v industrijo dejanski izkoristiti kot gonilna moč.
(Reja svinj.) Vsaka gospodinja, ki hoče imeti zdrave svinje, naj dene vedno mej hrano mastneca (federweis) žvepleni cvet in grenko sol.
(Zakaj živina kmetu ne donaša dovolj koristi?) Krivo je, ako se živina navadi, da gleda k zemlji. Zemlja živini škoduje in začne mršava postajati tudi nevarna bolezen se hitro živine prime, ki tudi pogine. Krave, ki gledajo zemljo imajo manj mleka in še tisto neokusno.
Književnost.
(Zabavna knjižnica za slovensko mladino.)
Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. VI. zvezek. Ta 47 str. obsezajoči snopič prinaša 17 najraznovrstnejših spiskov v vezani in neve zani besedi resne in kratkočasne vsebine. Ljudsko-šolskim knjižnicam in starišem malih otrok bodi Kosijeva »knjižnica" prav toplo priporočena!
(„ Oesterreichisch-ungarische Consular-Cor-respondenz) je naslov časopisa, katerega je jel izdajati A. Dorn na Dunaji. Ta list stavi si v nalogo, da objavlja naredbe raznih konzulatov, ki se tičejo naših kupčijskih odnošajev in prijavlja mesečna in letna ter posebna poročila istih, kolikor so za javnost. One cenjene naročnike, ki imajo opravka z inozemstvom opozarjamo na ta list, ki izhaja po trikrat na teden.
Razne stvari.
(Nevihta s točo.) Dne 18. t. m. je po več krajih na Gorenjem Avstrijskem, Dolenjem Avstrijskem in Češkem bila nevihta z viharjem in točo. Vihar je podrl mnogo drevja in več streh poškodoval. Na Dunaji je vihar vrgel neko po-starno žensko s tako silo na tlak, da so jo morali odnesti v bolnico.
(Samomor iz ljubezni.) Na Dunaji se je ustrelil 55 letni inžener Peter Eduard Debovič. Pokojnik je bil rojen v Orsovi in že dalje časa ločen od svoje žene. Poslednja leta je imel znanje z nekim dekletom, ki pa ni marala zanj, zato se je pa ustrelil.
^Nenavaden dogodek.) V nekaterih čeških listih čitamo zanimiv slučaj iz katerega sledi jasno, kako važno je zavarovati svoje življenje za slučaj smrti. V Melniku umrl je tamošnji profesor trgovinske šole g. Jaroslav Pavliček v starosti 30 let. Prav pred svojo smrtjo dne 22. januvatja t. 1. dopoldne dal se je zavarovati pri banki »Slaviji" v Pragi za 1000 gld. Banka „SIavija." sprejela je zavarovalno pogodbo, ki je stopila z gorenjim dnevom ob 12. uri opoldne v veljavo in prav tistega dne ob štirih je nagloma umrl profesor Pavliček. Kakor razvidimo iz zahval, ki jih je poslala mlada vdova po čeških listih, izplačala ji je »Slavija" takoj brez najmanjših ovir in brez vseh odtegljajev ves zava rovani kapital — kar ni pri drugih zavodih navada — in s tem činom najsijajneje dokazala svojo kulantnost. Kako modro je tedaj zavarovati svoje življenje za slučaj smrti, in zlasti noben zakonski mož ne bi smel biti nezavarovan! Zavarovati pa ni potreba svojega življenja pri tujih, naši narodnosti čisto sovražnih zavodih, kajti kakor kaže gorenji slučaj, zasluži tudi naša domača zavarovalnica „Slavija" popolno neomejeno zaupanje in k njej zatekati se je dolžnost vsacega pravega rodoljuba.
(Papeževa vojaščina) obstoji iz petih vo-jev: plemenite garde, švicarske garde, palačne straže, žandarjev in gasilcev, ki so tudi vojaški organizovani. Poveljnik plemenite garde je knez Altieri. Ta garda šteje petdeset mož, ki so dobro plačani. Na mesec imajo po 300 do 400 lir, poleg tega pa imajo še nekaj postranskih dohodkov. ovicarska garda šteje sto mož, velicih, močnih švicarskih sinov. Ti stražijo pri vhodih v Vatikan. Imajo lepe uniforme in so oboroženi z Remingtonovimi puškami. Dobivajo brezplačno hrano in po 60 do 120 lir na mesec. Palačna straža šteje dve stotniji. Sestavljena je a samih Rimljanov. Skliče se le ob slovesnih priložnostih, plače ne dobiva, pač pa neko letno odškodnino za uniformo. Poveljnik palačni straži je podpolkovnik Crostasana, kateremu sta podrejena 2 majorja, 4 stotniki, in 8 poročnikov. Palačna
straža ima tudi godbo. Papeževih žandarjev je 120 in vzdržuje red v notranjem Vatikanu. Zan-darji so vsi iz Romagne. Gasilcev je 30. Vseh vojakov ima papež kacih 600.
(Dolgost življenja med balkanskimi narodi.) V času, ko se oči celega sveta obračajo proti Balkanu, zanimala bode marsikoga vest, da ondotni narodi najdalje žive. Prvi so Bolgari. V Bolgariji, ki šteje 25 milijona prebivalcev, živi okoli 4000 nad sto let starih. Za njimi so Rumuni s 1100 sto let živečimi in Srbi s 600 stoletnimi starčki. Približno jednako stoletnih živi na Irskem, 400 na Španskem, 200 na Francoskem, 150 na Angleškem, v Nemčiji jih je samo 80, dasi šteje nad 50 milijonov prebival cev. Na Škotskem jih živi 50, na Norveškem kakih 25, v Belgiji samo 6 in na Danskem 2 stoletna starčka. V Švici ni nobenega. Najstarejši človek na svetu je v Baenos-Ayres živeči 150letni zamorec; prvi za njim je 140letni Rus, ki živi v Moskvi.
(Sveta oljka.) Neki poseben dogodek daje Grkom upanje, da zmagajo. Na Akropoiisu nekdanjem starogrškem svetišču je zopet pognala sveta oljka, katero so bili Perzi pred več nego dva tisočletij sežgali. Deblo oljke je še le tri pedi visoko in debelo kot moška roka. To je prava divja oljka, kakoršne ni v Afriki, temveč le v Olimpiji. Tudi ni verojetno, da bi jo bil kdo \ tja usadil, ker je zemlja kamnita. Pognati je morala iz starih korenin. Tega mnenja je tudi starinoslovska družba v Atenah. Z njenimi vejami hočejo venčati grške zmagovalce, ko se povrnejo viz vojne.
(Ženske — odvetnice) V Rusiji baje nameravajo ženskam dovoliti opravljati nekatere odvetniške posle. Zastopati bodo smele stranke pri okrajnih sodiščih. Zato v Rusiji ni treba pohajati v vseučilišča, temveč zadošča naprava izpita.
(Važna slavnost.) Erik Brikson, znan lovec na Švedskem je te dni slavil svojo petinsedem-desetletnico in pa veseli dogodek, da je isti dan ustrelil petdesetega medveda.
Koledar.
Petek (26.) Teodor, škof. — Sobota (27.) Janez DamasG. — Nedelja (28.) 4. postna. Janez Kapistran. — Pondelj. (29 ) Avgusta dev. — Torek (30.) Janez Klimak. — Sreda (31.) Modest, škof; Balbina dev. — Mesec april ali mali traven. Četrtek (1.) Hugon, škof. — Dolgost dneva: 11 ur 0 min. do li ur 46 minut. Dan narase za 1 uro 46 minut.
Sejmi.
Dne 29. marcija pri Sv. Ani na Nemškem. Dne 1. aprila na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 2. aprila v Artičah.
Loterijske številke.
Gradec 20. marca 1897: 59, 18, 22, 61, 42.
Dunaj „	60, 7, 72, 1, 4.
Vsem tistim p. n. volilcem, ki so pri državno zborski volitvi za me glasovali ali sploh za našo stranko delovali, izrekam svojo srčno zahvalo.
Dr. Juro Hrašovec
odvetnik v Celju.
Stev. 77
Razglas
Zahvala.
Vsem č. č. g. g. volilcem, kteri so dne 20. marca t. 1. v mestni skupini mariborski za-me glasovali, izrekam tem potom v imenu naše narodne stvari iskreno zahvalo, povdarjaje da posebno čast zaslužijo vrli Sre-diščani in možati ljutomerski volilci.
Bodi nam ta volitev bodrilo za novo, složno in nemudno delo; potem ne bode dolgo, da pride čas, ko bodemo tudi v teh skupinah zmagovali.
Slava vsem značajnim slovenskim volilcem!
Ljutomer, 20. marca 1897.
Dr. Franjo Rosina
odvetnik in deželni poslanec.
Sadju sliši bodočnost!
V. Veršec
Večkrat na razstavah odlikovan
Večkrat na razstavah odlikovan.
sacLje— in trrtozrejska šola.
na Bizeljskem pri Brežicah. Spodnje Štajersko.
Sadju sliši bodočnost!
Ker se moie požlahtnjeno sadno drevje po vsem Hrvaškem, Slavonskem, Štajerskem kakor tudi v drugih avstro-ogerskih deželah s posebno ljubeznijo kupuje in sem tudi od mojih kupovalcev veliko priznalnih pisem dobil, zahvaljujem se vsem, onim za priznanje, ter zagotavljam, da bodem tudi za naprej mojim kupovalcem samo z izvrstno-požlahtnjenim sadnim drevjem postregel.
Priporočam zelo lepe, močne, visokodebelne jabolka, hruške, črešnje, marelice, češplje, breskve itd.
Nadalje vse vrste in različne pritlikovce, same boljše vrste.
Šolam dajem po zelo nizki ceni sadje, cvetlice in druge vrste divjakov.
Posestnikom vinogradov priporočam amerikanske kluče in požlahtnjene trte. Nadalje priporočam 100.000 kom. na zeleno požlahtnjenih trt.
Za vse gori navedeno . jamčim, da bode natanjko odbrano. Požlahtnjene Riparia sauvage, Portalys in So-lonis zelo bogato noseče vrste po najnižjih cenah. Se-znamki se na zahtevanje dopošljejo zastonj in poštnine prosto.	(65)
V. Veršec, sadje- in trtorejska šola
na Bizeljskem pri Brežicah (Spodnje Štajersko).
Za oddajo poprave obrežja Mislinje cenjene na 4900 gl. v Km. 6 a7° okrajne ceste I. reda CeljeSlovenji-gradec blizo Fuchsa v Pamečah vršila se bode manjše-valna dražba v torek dne 30. marcija 1897 ob 10 uri dopoldne v pisarni okrajnega odbora (hranilnična hiša) v Slovenjemgradci.
Vabijo se torej k tej manjševalni dražbi podjetniki s pristavkom, da ima vsak vdeležnik pred dražbo v roke komisije vložiti vadij v visokosti 10% od izklicne cene, vendar lahko komisija od te kavcije oprosti posameznike.
Za ta dela sprejemajo se tudi pismene ponudbe, kterim naj se priloži vadij 10% izklicne cene ali v gotovini ali v državnih papirjih, ali v hranilničnih knjižicah. Te ponudbe kolekujejo naj se s kolekom 50 kr. in pošljejo zapečatene okrajnemu odboru najkasneje do 29. marcija 1897.
Natančni načrti in proračuni razgrneni so pri okrajnem odboru na vpogled.
Okrajni odbor v Slovenjemgradci, 10. marca 1897.
Načelnik:
(58) 2-1	Rogina s. r.
Narodni Mesarji pozor!
Ivan Rebek
ključarki mojster v Celji
Poljska ulica št. 14 ima v zalogi bicikle vseh zistemov ter jih prodaja po najsolidnejših cenah in ugodnimi pogoji.	(59) 10—i
Narodni kolesarji pozor!
Služba mežnarja in organista
pri Sv. Lenartu nad Laškim je do 11. aprila t. 1. razpisana.
Cerkveno predstojništvo Sv. Lenart 23. sušca 1897.
"Vidovič
(66) 2—1	župnik.
Proda se velik
mesarski pes (Kastor)
po ugodni ceni.	(67) 2—1
Več pove upravništvo „Domovine".
Bolj po ceni kakor pri meni
si ne more nikdo omisliti obleke
bodisi iz sukna ali iz štruksa. Lepše delo, kakor pri mesni, dobiti tudi ni drugod in boljše delo, kakor pri meni, na deželi ni iskati. Za izbrati je toliko možno, da lahko vsakemu postrežem po želji. Kdor ne verjame, pozovem, da se prepriča in me obišče.
Z velespoštovanjem
Anton Cerovšek
(62) 6—1	krojač v Zaderzah, Šmarje pri Jelšah.
Knj igo veznica
Dragotina Hribarja
"V Oelji
naznanja vsem onim, ki so dali kake molitvenike ali druge knjige do 1 prosinca 1897 1. vezati, da se za iste v kratkem oglasijo, drugače se bodo brez izjeme vse prodale.
Kozolec 1
s šest štanti in 8 hrastovimi stebri, ob cesti, v dobrem stanu, takoj za prodat za nizko ceno. Več pove Miha Tajnik, posestnik v Družmirji, pošta Šoštanj, Štajersko.
CJ
priproste/kakor tudi v najfinejih vezih, po vsakoršni ceni pri
Molitvene bukviee
11
Posebno opozarjamo preč. g. katehete in duhovščino na velik izber molitvenikov za šolarčke, kakor tudi odrasle.
Deloljubne osebe — povsod — katere
trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo ped „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste
restante.	(38) 16—5
K
ovačnica
se da v najeng
blizu šentjurskega trga ob okrajni cesti z vsem k temu obrtu spadajoči!« orodjem. Več pove lastnik
Franc Stante
(55) 3—2	v Dolah p. Št. Jurji ob j. železnici.
Dr. A. Praunseis

okrožni in praktični zdravnik v Celji
ordinuje za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne v Celji
Ringstrasse št- 9_
Plombira se zlatom, srebrom ii\ emailortv po amerik.ansk.eiri sistemu brez vsakih bolečir\ ir\ garantuje za najpopolnejšo
izvršitev. (,0) 24—3 ^
Zaloga vina
Ant. Polley-ja
■v Sežani
(južna železnica)
Črno in belo pristno vino
po 23 in 28 gld. hektoliter.
(257)
V
z p
I t? I
X3ragi "bralci J;Domovlne" I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
naznanjam, da imam veliko zalogo finega starega in novega vina, katerega sem kupil naravnost od pridelovalca ter zamorem ž njim postreči vzlic izvrstnemu blagu, prav po nizki ceni. — Nadalje naznanjam, da odprem s 15. dnem februvarja v .Narodnem domu" trgovino s špecerijskim blagom, ter se priporočam slavnemu občinstvu in častiti duhovščini za mnogoštevilni obisk. Zagotavljam pošteno postrežbo z vedno svežim blagom. — Moja prodajalnica z žitom, sadjem, domačimi pridelki, kakor tudi s špecerijskim blagom pa ostane tudi, kakor dosedaj na Ljubljanski cesti štev. 10 (pri „Kroni").
Svoji k svojim I
Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
(135) 52—39
dobrem pastirju" I

Zaloga (Confection)
narejene obleke za gospe in gospodične
v Celji
Graška ulica (Grazerstrasse] 4 priporoča za bodočo sezijo:
fine vratnike od	1 gl. 50	kr. naprej
spomladanski jaket od 8 „ —	„ vremenski plašč od 8 „ — "
suknena jopa od	3 „ 80	„ "
porhantna bluza od 1 „ —	„
porhantna obleka od 2 „ 60	„ " Z velespoštovanjem
(48) io-4	Kari Roessner.
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejali nosim od se-daj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Občinsko-uradni praktikant.
Sprejme se takoj mlad mož, ali pa dijak iz boljše hiše, ki je dovršil vsaj spodrfjo gimnazijo, ali pa meščansko šolo in ki ima veselje izučiti se za občinskega tajnika. Slovenska narodnost prvi pogoj
Ponudbe, obložene s šolskim spričevalom ter roj-stvenim in domovinskim listom, pošljejo se naj občinskemu uradu celjske okolice in se naj ob enem naznanijo pogoji, pod kterimi bi dotični zamogel nastopiti to službo. Za odgovor priložiti je deset novcev v znamkah Občinski urad celjske okolice, dne 15. marca 1897.
Za župana:
<Tos_ Kosem.
Jediio pravi
Baisam I Trgovski pomočnik
fTinp.t.nrn. hnlc-nmir>Q\ H	^	A
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja y Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najpristneje, naj-reelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka Steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot Cim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nic vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Th.ierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero rapjrit nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. (12) 20—3
Adolf Tliierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
irx učenec
se sprejmeta takoj v trgovini z mešanim blagom. Več pove Anton. Plaskan tgovec^v Braslovčah, Štajersko. (63) 2—1
za
zanesljivega in poštenega, ki se more skazati, da razume pri konjih in je že kje dalj časa služil, sprejme takoj
IPeterr 3VTa.icLič
(60) 2-1 T Ce]ji J
S
S
Hd0 pije ^ , _
Vsak
kdor ljubi okusno kavo. hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.


^ Gospodje
kateri si žele po najnovejši angleški in fran-(64) 10—1 coski modi izvršene
svrsnike, izprehodne, salonske in obleke s frakom, kakor tudi vsakovrstne drug« obleke za gospode in -^^ dečke --
obrnejo se naj na modno in konfekcijsko obrt
Josipa Hočevarja
v Celji, Graška cesta št. 19
kateri postreza vedno z najboljšim blagom ter najnižjimi cenami.
Velika izber tu- in inozemskega blaga vedno v zalogi
Naročila po meri izvršujejo se točno.
= m
Naznanilo in priporočilo.
Odbor čitalnice v Celji uljudno naznanja slav. občinstvu, da je gostilna v »Narodnem domu" v Celji preskrbljena z najboljšimi domačimi vini in da se toči tudi najbolje pivo; kuhinja pa skrbi za vedno sveža in naj-okusneja jedila.	(61) 5—1
Gostilna je odprta -v-sak:oria.-u.r in prosimo narodnjake po deželi, da blagovole podučiti ljudstvo.
0 pričetku šolskega leta priporoča slavnim šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom vse potrebne
šolske tiskovine
slovensko-nemške, kakor tudi vezanje istih v lastni knjigoveznici. Nadalje uradne zavitke z naslovom in šolske Imjige, zvezke od Prettenhoferja in lastne zaloge, raznovrstni pisarniški papir, kamenčke, svinčnike, radirke, peresnike, peresa, črnilo v vrčih po 5 in 10 litrov, kakor tudi vse druge šolske potrebščine za novo šolsko leto. Priporoča vse po veliko znižanih cenah z zagotovilom točne postrežbe..
Tiskarna in trgovina
D. Hribar ja v Celji,

IVAN REBEK
umetni in stavbeni ključar
"v Celji
Poljske ulice 14, (Feldgasse) v lastni hiši.
sds:
Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopjih, osobito za cerkvena dela, katera se najlepši krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železne vrata vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna lsons-tr-iilccnjslca tlela bodi si: strehe, stopnice, cvetličnjake itd. itd.
Vse po liSLjnižjili cenah.
(40) 21
Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.