SI 47. g C Tečaj VIII, Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V »*li»H J» m««. »EDINOST« uhaja 3 krat na teden veako sred« In »afeet« o poludne. Cena »'M leto je « 9ld., za polu leta 3 gld., za ftetrt leta 1 g ld. SO kr. - Po.amezne I te vilke ne dobivajo pri opravniitvu in ▼ trafikah t Trsti po S kr., v Gorici in v AJdevfčl«! poOkr. — Naro6ni*$, reklamacija in inaerate prejema OpravaiStv« »vla Zaaia 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Nuova Tipografia;v»ak mora biti frankiran. Rokopisi orei posebno vrednosti s« ue vračajo. — Jnserati (razne vrst« naznanila in poslanice) te zaracunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Kako zboljšati narodno šolstvo. (Govoril g. Peter MedveSček na taboru v Brezovici). Slavna skupština! Mili narodi »V znanosti je moč in bogastvo.« Zbrali smo se denes v še precej velikem Številu, da bi se posvetovali o svojem splošnem, ne dobrem Joložajl. Zbrali smo se, da skupno izrečemo svoje elje, d;i skupno poiščemo poti, po katerih naj hodimo, da dospemo do boljših časov. Skupno se hočemo pogovoriti ter tiribus unitis — zedinjenimi močmi — po geslu našega presvitlega cesarja si hočemo izvoliti pot, po katerej nam je hoditi, da ne bodemo dan za dnevom oa slabšem, da ne bodemo natado-vali, ampak napredovali. Kedor ne napreduje, on nazaduje in to pelje v pogubo. Tedaj napredek bodi nale geslo! Kedo pa narod k napredku napeljuje? Kde je tisti pot, koji k napredku drli? Ta pot je nauk, kateri se goji v ioli. Kedor je umnejši, on je bogatejši, v znanosti je moč in bogastvo. Tega se lehko prepričamo pri sosedih Nemcih in Lakih. Oni so mnogo napredovali v znanosti, oni so tedaj tudi močneji in boga-tejl. To njihovo rnoč čutijo slovanske dežele, naš mili slovenski narod — pregorko. Ugledov v tem mi ni treba navajati, vsacemu so več ali manj znani. Nočem odkrivati ran, na kojih trpi naš narod — posebno v Istri, v našej deželi; na kojih ranah bode še vedno trpel, dokler se ne \ave svojih pravic, dokler ne bode toliko napredoval, da hode jednak svojim sosedom. V znanosti je moč in bogastvo! Vam kličem še jeden krat. Radi tega morate hoditi po poti, koja drži do tega cilja. Radi tega treba je vašim otrokom poduka — treba je šol. — Ali ne mislite, da bi želel, da bi bila v vsa kej vasici šolal Bolje je malo iol, a te naj bi bile dobre. Gemu nam še šole? Saj še te, koje so, nam provzrokujejo preveliko troškov, saj od njih nemamo velike koristi — bode marsikdo mislil. Res je, da Šole so drage in to zato, ker prinašajo premalo koristi. Korist sedanjih šol je res majhna v primeri s troški, koji se morajo plačevati za Šolo. Koristi pa, katere donašajo dobre šole, gotovo so veliko večje, nego troški zanje. Le dobre Šole so ljud-8tvu v korist, le one prvrnejo velike troške. Kaj pa koristijo dobre iole f 1. Dobre šole odgojevajo otroke tako, da postanejo Bogu in ljudem dopadljivi; 2. Dobre šole učć otroka v vsem, kar mu bo pozneje služilo v daljše izobraževanje, v daljni poduk. Na deželi bi morala biti prva skrb šole, da bi otroke Srivadila na dobro, umno kmetijstvo. Sedanje šole ne osezajo ne prvega, ne druzega, kajti otroci, ki hodijo v šolo, večkrat so poredniši od drugih. Večina naših otrok pa se po šolah malo več nauči, nego kar v jednem letu potem pozabijo. Kateri so uzroki, koji zavirajo nar. šolstvo? Da sedanje šole ne donašajo onih koristi, koje bi morale donašatl, več je uzrokov. Nekatere vam hočem navesti! I. Slabo, ali nemarno pohajanje Šol. II. Slabo oskrbovanje Šol. III. Slaba ureditev krajnih šolskih svetov. IV. Premajh no Število šol. V. Ker šole niso na nar. podlagi. I. Nemarno pohajanje Sol. 1. Ako pride otrok le takrat v šolo, kedar nema doma nikakorlnega opravila in Še takrat, ako se otroku samemu poljubi — ali tnore šola iz tacih otrok kaj narediti? Ako je roditeljem in vsled tega tudi otrokom iola deveta briga, ali moremo pričakovati kaj dobrega? Ako roditelji bolj skrbite za i\rejo neme živali, nego za odgojo svojih otrok, kaj naj Šola stori? Ako otroka raje pošiljate na palo, nego v šolo, kder bi si nabral dušne in telesne nrane — kaj more šola takim otrokom? Tedaj tako in jednako delate vi roditelji, ki ste prvi poklicani, da svoje otroke podučujete ter za nje skrbite. Roditelji sami ste prvi učitelji in ako uže vi svoje otroke na slabo pot zapeljujete, teško je potem šoli take nemarnosti popraviti. Ako roditelji še ono podirate, kar se v Šoli zida — kaj hočemo od šole pričakovati ? VeČina roditeljev je tacih, a ne vsi. Potem tudi morajo dobri roditelji trpeti in škodovani biti zaradi malomarnih. Otroci za šolo nemarnih roditeljev iko• dujejo pridnim otrokom, zavirajo Jim poduk, zapeljujejo jih na slabo pot in vse šolsko delovanje je le malo Izdatno, ker kar se na pridne zida, to nemarni podirajo. 2. Ni le nemarnost večine roditeljev uzrok nemarnemu pohajanju šol, temuč pri mnogih je uzrok tudi veliko uboitvo. Otroci ubogih roditeljev ne morejo hoditi v šolo, ker nemajo obleke in večkrat je tudi pomanjkanje živeža uzrok. Občina bi morala malo bolj skrbeti za svoje uboge. Roditelji — reve — se uže preŽivć, a za uboge svoje otroke ne morejo skrbeti. Velikrat so otroci prisiljeni tavati od hiše do hiše, da se prežive. S tem gubć zlati čas svoje mladosti in pozneje ko odrastejo, kaj bo iz njih ? Po reku: Cesar se Človek v mladosti uči, to ga pogosto na starost živi — so reveži tudi pozneje reveži, ker ne znajo ničesar. Občine to same dobro veđć, ker velikokrat jim taki ubožci provzrokujejo prevelike troške. Občine bi morale uže iz same občinske koristi bolj skrbeti za svojo ubožno, nedolžno mladino. Kaj paše i t Človeko-brato-ljubjaf Ali se ne more občini smiliti, ako vidi v svojej občini zapuščene reve ? Pomislite, koliko dobrega more en sam dobro odgojeni človek storiti; nasprotno pa, koliko slabih nastopkov Izvira, da ostanejo uboge reve brez poduka, kakor živinče na puši I Občinski predstojniki, občinski starehne, imejte malo več usmiljenja, malo več radodarnosti do svojih ubožcev — saj vara božja in cesarska postava tako veleva 1 3. Tretje, kar še zavira pridno obiskovanje šol je to, da imajo zunanje vasi, ki so od šole oddaljene, večkrat tako slabe poti, da otrok še v lepem vremenu teško po njih bodi. Nato opominjam zopet občinske predstojnike in vaike župane, naj še oni ne zavirajo šolskega poduka. Žalostno je, ako oni, koji bi morali biti šolstvu v korist in prospeh, — da Še oni Šolo zavirajo. To so glavni uzroki, ki zavirajo pridno pohajanje šole. II. Slabo oskrbovanje šol. t. V prvej vrsti moram grajati iolska poslopja, iolske kite. Ta so večkrat primerna in bolj podobna hlevu, nego šoli. Kako upliva na učence in učitelje Šolsko poslopje, katero je škodljivo njih ljubemu zdravju. Koliko nežne mladine si je prav v šoli nabralo bolesni, katere jih tarejo? Koliko učiteljev je šlo prezgodaj v bladni grob prav zaradi slabega Šolskega stanovanja? Kako veselje naj ima učitelj v svojem pretežavnem poslu, ako vidi, da še poslopje mu koplje prezgodnji grob? Ne samo trudapolno delovanje v šoli, temuč tudi slaba poslopja so vzrok prezgodnjemu grobu. Ali je potem čudo, ako se učitelji na tacih Šolah, ki imajo slaba, nezdrava poslopja, vsako leto menjajol Ali taka spreminjava koristi šoli? Gotovo ne, ampak šoli škoduje. Na občinah je tedaj ležeče, da to odstranijo, da preskrhć «najprej ltalico, potem hravicon, da preskrhš najprej dobro poslopje, katero ne bode na Škodo otrokom in učitelju. So cele občine, koje imajo uže več let šole, a poslopja nemajo Še nobenega. Plačujejo se leto za letom velike obresti od tacih stanovanj, koja bi bila za vse drugo prej, nego za šolo. Občine se boje prevelikih troikov za zidanje ter vsled tega nemajo in ne bodo imele primernih šolskih poslopij. Ako se nikedar ne prične, nikedar se ničesa ne doseže — občine bodo morale vedno le plačevati ohrestl, a šolskega poslopja vendar ne bodo imele. Naenkrat zidati šolska poslopja bi bilo res preveč. Ker ste z davki uže tako do grla obdani, morete le počasi pričeti. Vsaka iolska občina — t. j. vasi, ki so v jedno šolo všolane — naj si napravi jedno leto apnenico. da bode apno pri rokah, kedar bode treba zidati; drugo lato naj se rije kamenje; tretje leto naj se skrbi za les in glavni pripomočki bodo doma. Tako bodo pripravljeni pripomočki ter po reku: Zrno do zrna pogača. Kamen do kamena palača — bodete imeli šolsko poslopje, kajti za pokritje drugih troškov se poskrbi po raznih poteh. Tako delovanje pa je na vaR, občinski glavarji, še več na vas, vaški župani in na vas, pridni in za šolo uneti gospodarji. Ker pa imajo občinski glavarji uže preveč opravila z druzimi občinskimi opravki, bilo bi najbolje, da bi imela vsaka šolska občina svoj krajni iolski svet, kar je tudi po druzlh deželah. Vsak šolski svet bi se gotovo lehko zanimal za svojo šolo ter bi pričel v to delovati. K 2. Drugo pomanjkanje pri šolah je: pomanjkanje iolskih vrtov. Poslopja, katera se rabija za šolo. a niso šolska lastnina, navadno nemajo vrta. Ona, katera ga imajo, oni vrti niso iolski, kajti občina noče za nje skrbeti; noče vrta predelati tako, kakor je za šolo po- treben. In to zato, ker vrt ni občinska last, kajti ako gospodar hišo odvzame, odvzame tudi vrt in vse, kar se je v njem prenarediio, zgubljeno je za občino. Mnogo je tudi tacih šol, koje nemajo nikakorš-nega vrta. Kako se morejo otroci uspeino podučevati v kmetijstvu, za kmetovalce najvažnejšem predmetu, ako ni priprav, ako ni vrta. Dobro vrejen Šolski vrt je prava zlata jama, iz katere prihaja kraju veliko koristi. Nala dežela je za sadjarstvo jako ugodna, ona bi mogla od sadjarstva največ koristi imeti. Z dobrim šolskim vrtoin bi bila šolska občina vsestransko preskrbena z mladimi, po-cepljenimi drevesci. Vse to pa bi manje stalo, nego ako se Čaka, da se bodo iz druzih dežel drevesca dobivala in vendar malo več, ko nič imelo. Veljavo lolskih vrtov so po druzih deželah uže spoznali, tako da je teško najti šolo brez šolskega vrta. Še ni davno, kar je nek okrajni šolski svet na bližnjem Notranjskem ukazal, da ne sme biti nobena šola brez Šolskega vrtal Pri nas je pa vse drugače 1 Za šolske vrte bi imel skrbeti krajni Šolski svet. Ali kaj pomaga, ker je isti združen z občinskim glavarstvom ter izročen oblin, glavarju kot predsedniku. Ako bi hotel obč. glavar — kateri ima uže z druzimi občinskimi stvarmi premnogo posla — skrbeti še za šolske stvari, gotovo ne bi imel najmanj časa za svoje gospodarstvo. Za Šolski vrt bi morala skrbeti vsaka šolska občina za svoj — tedaj bi vsaka šola morala imeti svoj Iolski svet. Tretje, kar kaže, kako slabo so Šole preskrhene, je, da večinoma nemajo — nobenih učnih pripomočkov. More li kmetovalec kopati brez matike, orati brez orala, — pisar pisati brez pisiva? Gotovo ne. Kako more pa učitelj učiti vspešno brez učnih pripomočkov? Prav otroku je treba vse pokazati, ako se boče. oa umeje. Ako šoli manjka učnih pripomočkov, mnogo je nauka zastonj. Ako bi vsaka šola imela svoj krajni iolski svet, gotovo bi on vedno kaj preskrbel, tako da bi sčasoma vendar kaj bilo. Sedanji Šolski svet je v tacih rokah, koje ne morejo vspešno delovati v prid našim šolam. — To je bilo povedati o slabem oskrbovanju Šol. Se marsikaj bi lehko povedal, a naj zadostuje, da ne bodem predolg ! Bog dal, da bi se vsaj v tem kaj poboljšalo. (Konec prihodnjič). Politi&ni pregled. Notranje dežele. Kranjski deželni zbor je sklican na 25. junija. Tirolski deželni ibor je na predlog deželnega odbora soglasno ovrgel volitev poslanca Schenk iz Bolzana, ker so se pri volitvi godile nedopuštene agitacije. Nadvojvoda Karol Ljudevit se je danes vrnol na Dunaj; v Krakovu se m mudil., kakor se je mislilo. Oaliiki deželni marial ZyblikieviČ, deželnega namestnika zastopnik Zaleski m namestnikova soproga so 8. t. m. šli naproti iz Moskve se vračajočemu nadvojvodi Karol Ljudevitu. C. k. namestnik zarad bclehnosti ni mogel iti. Za deželnega mariala v gališkem deželnem zboru za prihodnjih šest let je zopet imenovan ZyblikieviČ, škof Sembratovič pa za njegovega namestnika. Poljski Časniki so s tem imenovanjem jako zadovoljni. Reka je gordonski vozel, katerega Madjari in Hrvati po več nego sedemdesetletnem prepiru niso mogli razvozljati, ter ga mirnim potem tudi ne razvozljajo, doker ga kak Aleksander ne preseče. Te dni so bile zopet zbrane vse tri regnikolarne deputacije, ogerska, hrvatska in reška, ki so se dogovarjale o tej zadevi, a kakor se je uže poprej vedelo, brez vsacega uspeha.—Madjari se sklicujejo na člen IV. zakona od leta 1807, po katerem pripada Reka z okolišem kakor poseben del ogerske krone k Ogerskej. Hrvati pa se naslanijajo na to, da Reka z okolišem po zemljepisnih i narodnostih zakonih pripada Hrvatskej i Slavoniji i da kakor poseben del ne neha biti del ogerske krone, h katerej spada tudi Hrvatska in Slavonska. Da je pravica na Hrvatskej strani, tega pač nobeden ne bo zanikal, kdor razmere pozna. A Madjari hote imeti morje i luko zase i zato se Reki nikoli prostovoljno ne odpovedo; Hrvatje nasproti, opirajoč se na starozgodovinsko i narodnostno pravo, nikoli ne morejo dopustiti, da Madjari Reko v svoj žep vtaknć, i tako se ta stvar mirnim potem nikoli ne more rešiti. E D I N O 8 T. Vnanje dežele. Ruski car je 8. t. m. sprejel poslance tujih držav, od katerih se je poslovil. — Car je ukazal, da se ima osebni davek pri ubožniših kmetih s pričetkem leta 1884 popolnoma odpraviti, pri premožniših kmetih in druzih davkoplačevalcih pa na polovico znižati. Ruski car se je 9. t. m. ob 6. uri zvečer iz Moskve v Peterburg depeljal. Car in carica sta 10. junija dospela zopet v Peterburg; neprezirna množica ju je navdušeno pozdravljala; peljala sta se v odprtej kočiji v ka-zansko katedralko, potem ju je parnik odpeljal v Petrov dvor. Ruski car je podelil sv. Andreja red vojvodi Montepensier, Aleksandrov Nevski red z brilanti pr-ziškim princem in poslancu Schvveinitz, brez brilantov izrednim poslancem VVaddington, Jaures in Vanutelli VVolkenstein in Server paša. Varšavski vrhov. Ikof Peltnski je prišel 11. t. m. na Dunaj ter se cd tod takoj napotil v Rim. Na Italijanskem nekaterim možem po glavi blodi svetovno gospostvo, ker vedno še mislijo, da so potomci starih Rimljanov i da imaio tedaj neko zgodovinsko pravico do svetovne vlade. V ta namen so ustanovili društvo »L'Union Hellćne-Latine*. Profesor Marc Antonio Lanini v Benetkah, Buscaglione tilosof v Turinu in Terenzio Mamiani, pisatelj v Rimu so se združili, da bodo v imenu Italije, združeni s Francozi, Španci in Grki vladali svet. Izdali so uže svoj program, ki je zadosti smešen, tako n. pr. zahtevajo od Francozov, da Italiji odstopijo Savojsko, da se Nizza proglasi za svobodno mesto z lastno ustavo, da se promeni francoska politika v Tunisu, da Korsika po splošnem ljudskem glasovanji izreče, ali hoče ostati francoska, ali se združiti z Italijo ali pa postati samostojna. Temu nasproti so pa ti svetovni vladarji tako blagodušni, da obeČajo v imenu Italije, da se ta odpove zveze z Nemčijo in Avstrijo ter se zveže s Francosko. Da ta program izvrše, sklicali so omenjeni gospodje shod, na katerem so pa francoski poslanci izrekli, da ima Italija Francozom hvaležna biti, ker so jo oni s krvjo svojih sinov tujega gospostva osvobodili, dajso pogoji smešni ter sramotni francoskemu narodu, in da bi morali Francozi vojno napovedati Italiji, ako bi italijanska vlada take pogoje stavila. Omenjeni gospodje tedaj še nemajo svetovnega žezla v rokah, ampak svetovno blamažo. Il Rima se poroča, da je papežev poslanec Vanutelli izročil cnrju lastnoročno papeževo pismo, in da so se v Moskvi popolnoma poravnale vse nav-skrižnosti, ki so bile še mej Vatikanom in Rusijo. V Rimu so bile 11.1, m. volitve v mestni zastop; izvoljeni so bili skoraj vsi kandidati katoliške stranke. — To je tudi znamenje časa in vredno, da tržaški mestni zastop to stvar malo premišljuje. Turlka poročila iz Albanije trde, da je gorske rodove potolkla turška vojska. Nemški državni žbor je 11. t. m. začel obravno-vati cerkvene predloge, katere smo uže priobčili. VVindhorst je izrekel, da si središče mora odločbe pridržati do konca posvetovanja. Minister za bogo-častje je izjavil, da predloge niso pripomoček v sili, ampak prva poskušnja, da se mir doseže. V nemikem državnem zboru je bil zavržen predlog, naj se v ljudskih šolah v severnem Šlezvigu uči izključljivo v danskem jeziku. BogoČastja minister je ostro govoril zoper predlog. Tako pravični so Nemci drugim narodom. Francoski vojni minister je v ministerskem svetu naznanil poslanico iz Sajgona, ki poroča, da je v Hanov prišla zdatna pomoč. Anamitskej vojski zapoveduje princ Spang, cesarjev svak. V njegovej vojski ni rednih kitajskih vojakov. Francoski konzul v Kantonu pa brzovjavlja, da Kitajci tam ne delajo vojnih priprav. I\ Singapora se brzojavlja Časniku »Times«, da se ni bati francosko-kitajske vojne i da so dotična poročila pretirana. Kitaisko zapre Francozom le morsko pot od Junana do Tonkina ; ako bi pa Francoska hotela tu prodreti, zapre Kitajska vse svoje luke. Grški ministerski načelnik se je s pravosodnjim ministrom pobogal, minister vojne mornarice pa odstopi. Dopisi. V TrslU 8. junija. (O novih lekarnicah.) Skoro po enoletnem boju do skrajnih meji, dovolila je dotična oblast na velikem trgu, da se dve novi lekarni ustanovite. Tudi mi smo o svojem Času v tem listu poudarjali, da je velika potreba Še par novih lekarnic v Trstu, osobito pa v spodnjem delu okolice. No, kar se tiče lekarn, želja se je nam spolnila; — eno ustanove v ulici »Sette Fontane« in drugo v ulici »Belvedere« v Skorkoli. Kakor slehern sprevidi, obe lekarni boste v okolici. Videli smo magistratov konkurs, ali natečaj; kakor njega navada, tudi ta pot je popolnem prezrl slovensko okolico i nje slovenski je^ik. Akoprav vzdrževanje lekarne mnogo tisoč for. na leto stane, i baŠ se ni pomanjkovalo prosilcev, ki bi eno ali drugo prevzeli — i kakor čujemo, bilo jih je 25. Magistrat pa, ki dela vse le po svojej glavi, po svojej trmi, — imenovanjem in doz voljen je m, ki se je poslednje dni vršilo, dal je v novič zaušnico slov. okolici, imeno-vaje nekega Vlaha Ravasini za lekarno v ulici Belvedere in za ono v via Sette Fontane nekega Man-zoni, Italijana puro sangue — v starem Trstu takovih priimkov ni. Ker pa pri lekarnah, mirodilnicah itd. vsega le vendar še naš magistrat ne ukaže, dotičnika morata — ali bolje na mestu njiju magistratna oblast — predložiti visokei vladi dotična odloka, koja c. k. vis. vlada potrdi, ali pa ovrže. Mi kličemo vis. vladi, da je uže čas, da se i želje zvestih okoličanov poslušajo, da se jim pošlje gospodov, te vrste koje si bodi, ki bodo slovenskega jezika zmožni. Mej 25 prosilci za ti prodajalnici, gotovo so osobe, ki so slov. jezika zmožne. Slovenski okoličani zahtevajo, kot dobri in zvesti Avstrijci, tudi takovih mož, da se jim pošilja ne pa sodrgo irredente in sploh takovih, ki niso zmožni narodovega jezika. Okoliea proti temu protestira in c. k. visokei vladi na srce poklada gorko željo—naj ne potrdi odloka glede imenovanj gosp. novih lekar-ničarjev. To je želja okolice in vseh zavednih ljudi — dajte čast našemu jeziku, našej narodnosti 1 — in mi Vas bodemo Štovali. Iz Gorice 11. junija. V obče se naše ljudstvo zelo zanima za bodoče deželnozborske volitve in povsod se od jedne in druge strani neustrajno dela. Ob enem pa se čii-jejo od razuih krajev prav neušečne stvari, ki kažejo, da ni prave jedinosti, da ni mirnega mišljenja in da ni pri jednakih prilikah potrebnega solidarnega postopanja. Jeden sem, drugi tja; v javnosti tako, za hrbtom drugače. Volilni odbor je te dni svoje kandidate priobčil in sicer za kinetiške občine goriške okolice dr. Josip Tonklija in dr. med. Alekt. Rojca, za občine na Tolminskem dr. Nikolaj Tonklija in Ignacij KovaČtfa, za občine v sežanskem okraji dr. Jot. Abrama in Raj-mund MahorČiČa, s katerega kandidaturo se mora računati. ker se je vendar le velik del veljavnih mož sežanskega okraja za njega izrekel in ker se njegov projav vsakako strinja z narodnim programom. A tudi njegov protikandidat župnik Sila bi bil dobra pridobitev. Za bolške in kobaridske trge je kandidat dosedanji poslanec Matija Jonko; za veliko posestvo pa se namerjavajo postaviti notar JvanČiČ, Kocijančič in vodja Povie. Sestava ni napačna in bi se slovenski del našega deželnega zbora dostojno oponašal — samo ko bi bila pri volitvi edinost in narodna disciplina. Sicer pa se je bati, da dobi zbor nekak obraz, ki bi se nam čuden zazdeval. Osobnosti naj prejenjajo, kadar ide za višji cilj, kedar imamo pred seboj napredek in korist našega naroda. Da bi prišel dosedanji potovalni učitelj kmetijstva gosp. Baldtni tu sem kot tajnik kmetijskega društva ter bi se potem ono važno mesto možu oddalo, ki bi bil vseh deželnih jezikov zmožen, to je nekako dvomljivo. Posvetovalni odsek je bolj za g. Vtlikonjo, ki t'e sedaj asistent na italijanskem oddelku kmetijske ole in bi za polovico plače mimo svojega posla tudi ono službo opravljal. Vrhu tega je vsaj nekoliko zmožen slovenščine. Odločiti hoče o tej zadevi občni zbor kmetijskega društva, za koje se naši odličnjaki in tudi ljudstvo žalihog premalo zanima. Trebalo bi, da se ta zadeva na boljše ukrene, kajti vsako* priliko moramo porabiti, da zadobimo trdna tla. Ko bi to važno društvo imelo dovoljno število Slovencev, tudi bi mirnejl italijanski elementi bili zadovoljni, da se v odbor sprejme primerno število slovenskih odbornikov. Na to je treba opozoriti in neprestano delati; saj se z delom marsikaj doseže, kar nam priča ustanovitev slovenske posojilnice v Gorici, ki uže od 1. junija t. I. posluje. Dokaz temu je tudi »podporno in bralno društvo«, ki se kaj lepo razcvita. Njega predsednik, vodja Povie, je bil v nedeljo slovesno odlikovan s zlatim križcem za zasluge. Popoludne pa je bila odlikancu na čast ljudska veselica v Št. Petru. Zapazili smo tu mimo odličnega naroda, mimo udov bralnega društva in odbornikov goriške čitalnice tudi nj. eksc. grof Coroninija, deželnega glavarja Pajerja, dr. Tonklija i druzih. Dornherška godba in št. pe-terski pevci so kratkočasili navzoče. Posamezne na-pitnice so se navdušenjem sprejemale. Za otročje vrte se je tudi uže precej denarja nabralo in je upati, da se po pridobitvi in iz ur bi primerne vrtnarice prvi slovenski vrt k malu odpre. »E pur si muovel« mogli bi vskliknoti, ko bi nas ne motil nekako strah radi nejedinosti pri predstoječih volitvah. Volilci t pokažite, da ste možje 1 —a. Iz dekanske nadžupanlje. 9. junija. {Raznoterosti). Narodna zavednost se giblje in napreduje bolj in bolj. Ni Še sicer vse, kakor bi želeli, vendar reči smemo, da smo storili znaten korak, da smo uže dosta na boljem. — Ovi napredek imamo zahvaliti blagim in vstrajnim našim voditeljem, ki se ne boje truda za narodno blago. Teško jim je delo, a tolažiti se morejo tim, da jim je mej narodom hvaležnih učencev. Kakor delujejo vrli domorodni voditelji svojim trudom in vplivom v širnem krogu, tako se trudijo i njih čestilci, da delujejo po mogo-čosti vsaj v malem. In radostjo vidimo, da takov trud ni neploden. O tem natn pričuje marsikoja lepa cvetka iz najnovejše dobe. Po večih in manjših krajih snujejo se namreč »bralna društva«, ki nemajo le namena, da bi nas zabavala, marveč da širijo omiko, vzbujajo zavednost mej našimi priprostimi domačini ter jim tako odpirajo oči, ki so jim bile v njihovo škodo tako dolgo zaprte. Istim namenom se je snovalo tudi v priprostej vasi dekanske nadŽupanije, v Crnikalu uže pred novim letom »bralno društvo«. Razne ovire so zadrževale kasneje njegovo stalno osnovo in marsikdo je uže mislil, da je zaspalo. Hvala Bogu, vendar ni tako. Najhuje zapreke so se odstranile in društvo živi ter upam, da bode živelo. Visoko c. k. namestništvo je potrdilo društvena pravila in tako se je društvo v dan 20. maja t. 1. stalno ustanovilo. — Delokrog njegov sicer ne bode mogel biti dokaj obširen, ker se mu bodo protivile krajevne razmere; a istina, da ima v svojej sredi Čvrste domačine, možake v pravem pomenu te besede, nam je najbolje poroštvo za društveni obstanek. V dan 7. t. m. se je vršila v Dekani volitev volilnih mož, ki nam volijo dne 23. junija v Kopru deželnega poslanca. — O tem bi se moglo marsikaj pi- sati, ker pa spre vidim, da je stvar vredna boljega opazovalca, spretnejšega peresa, popustim trud ter opomnim le to, kar mi je osobito na srcu in o čemur mi skoraj ni mogoče molčati. Tako ljutega volilnega boja, kakor je bil ta, menim, da Še dekanska županija ni dočakala. Naš miroljubni narod ni pričakoval nikakih teškoČ in nevarnosti, kajti v svojem pravicoljubju je moral biti prepričan, da je gospodar na lastnih tleh. Ali za takrat se je bridko varal. Slaba njegova disciplina in silen napor nasprotne stranke mu je skoraj vzel njegovo pravo. — Ne dosti, da je nasprotna stranka pošiljala na tihem in javno svoje jezične agente na vse kraje ter si tako nepoštenim načinom pridobivala privržencev, poslala je celo na dan volitve dve svojih morda najsposobnejših in najspretnejših moči, da love in slepe še slednji hip neizvedeno ljudstvo. Postopanje teh dveh poslancev lahonske stranke mora se imenovati naravnost nezaslišana predrznodt I — Pošten človek si sploh ne more misliti, da je mogoča tolika zvijačnost. To se je lovilo, podkupavalo in slepilo naše ljudi, da je moral človek le strmeti! — Došlim poštenjakom je upadlo srce, zgubili so skoro vso nado do pravične zmage, ko so zagledali cele trume podkupljenih, zaslepelih in še omahajočih domačinov — a v njih sredi pa koperske apostle obetajoče jim zlate gradove. Le izbornej vstrajnosti prečest, duhovščine se je konečno posrečilo, da se nismo morali sramovati zgube. Prebili smo tedaj viharen dan, katerega nam ni pozabiti, ako Želimo sebi dobro in hočemo dospeti kedaj do bolje bodočnosti 1 Trdno upamo, da se tudi naši izvoljeni možje pokažo v odločilnem času kot pravi neomahljivi možaki, ker znati jim treba, da jih čakajo Še do slednjega hipa napadi nasprotne nam stranke) Ne morem si kaj, da ne bi obžaloval ob tej priliki tudi postopanja nekaterih naših domačinov. — V prvej vrsti mora se grajati njih mlačnost pri volitvah. Tako malo se zanimajo nekoji za volitve, kakor bi res ne imele nikake važnosti. (Tudi brez mene opravijo« — se navadno sliši, kedar se kateri k volitvi vabi, — a pri tem dotični gotovo ne pomisli, da bodo potem tudi •brei njega» njemu škodljive postave kovali, ako nemamo svojega poštenega zagovornika. Še večega obžalovanja vredni so oni, ki se dado brez vsacega prepričanje, za malenkostne osebne koristi, za borno ašornado*, morda celo za kupico vina prevariti lažnjivim agentom — agitatorjem nasprotne stranke. Morali bi biti vendar prepričani, da jim oni, od katerih slišijo tolikokrat ljubeznjivi pozdrav *1čavo»t ne bodo koristili, da so vsi njih sladki obeti le gole zvijače, s katerimi jih hočejo naši nasprotniki dovesti do tja, da postanejo v resnici «fičavi»l Moral sem tudi istim obžalovanjem slišati, da se nekoji spotikajo ob poštenem trudu preč. duhovščine pri volitvah. Hvala Bogu, da je takih le malo. In kak je temu razlog ?! — Reklo se mi je: «Gospodje niso posestniki, kaj se tedaj vtikajo v naše zadeve?« — Dragi domačini, kako plitev je ta razlog, pomislite sami! Res je sicer, aa je dušnemu pastirju prva dolžnost, da skrbi za blagost duš, — vendar vprašam: naj pa dušni pastir gmotno blagostanje svojih ovčic popolno prezira in zanemarja? Ako vidi svojega fa-rana v gmotnej zadregi, naj mu li kar odreče pomoč in dober svet? — Tudi volitve v razne zastope so tako važna stvar, da je treba neizvedencu dobrega sveta — sicer zabrede v lastno Škodo in sramoto. In kdo more tukaj bolje svetovati, nego č. gg. duhovniki, ki poznajo svet in različne njegove lastnosti 1 Gg. duhovniki so navadno tudi iz kmečkega stanu, poznajo uže od mladih nog nadloge in težave njegove — in potem, ko so svoj vzvišeni stan po trdem trudu dosegli, žive zopet mej priprostimi deželani. Je li mogoče toraj, da bi jim bili sovražniki, da ne bi želeli svojemu rodu le vse dobro ter, da ne bi ga podpirali z svojimi večimi vednostmi? Jaz mislim, da ni mogoče — in tako, menim, da mislijo tudi vsi pravi poštenjaki. — Bodimo tedaj pametni in raziočujmo prave svoje prijatelje od neprijateljev, naših nasprotnikovi Pustimo vse osebnosti, bodimo složni, ne osebnost, ampak načelo naj nam velja! Konečno bi bilo Še omeniti, da se naše nade, oziroma občne želje tukajšnega prebivalstva, glede uradnega jezika v nadŽupanijskem uradu v Dekani le ne-čejo in nečejo spol niti. V popolno slovenskoj nadžu-paniji je italijanščina izključljivo uradni jezik, še vedno v najlepšem «floru». Kdo je temu kriv. naj sodijo drugi! Posebno težavna uganka bi ne bila. Tudi * Kmet s ki prijatelj» — reete: "Celjski lisjak« — nas je uže pričel obiskovati. — O blažena Istra, kaka sreča te išče, pa jo tako nehvaležno odbijaš!! Z. Z Nolranjskega 6. junija. Neki slovenski — v Ljubljani izhajajoč list — kateri je leta 1873 o priliki volitev v državni zbor kar besnel, ter pozneje prinašal »duhovite« članke socijalnoga zapopadka — naposled pa še celo sanje razlagal — zadobil je po 10 letih zopet ono le njemu lastno modrost, s katero pobija vse, kar se pred sedežem neumnosti ne klanja. Tako v svojej 65 Štev. donaŠa ponatisnen oni članek, katerega je z dnem 27. maja t. 1. dr. Tonkli v »Soči« objavil zastran predstoječih volitev v deželni zbor goriški, ter dotični članek po svoje razteza in prispodablja, kako bi se dal i za volitve v kranjski deželni zbor porabiti. Profesorje in učitelje je tlačil vse v en koš z drugimi c. k. uradniki vred, ter v svojej nedosegljivej abot-nosti trdi, da bi c. k. uradniki in profesorji uže zaradi tega ne smeli voliti, ker jim mora potem dežela su-plenturo plačevati. Mi bi na take budalosti ne odgovarjali, ako bi one ne merile na č^sti in spoštovanja vredne možake, postavim prof. Suklje, pred katerega senco hi smeli taki modrijani klohuk z glave sneti. 3edaj vas pa prašamo: kedo bode g. župnika EDINOST. dr. Sterbenca nadomestoval, ako bode izvoljen v deželni zbor in kedo bode njemu suplenta plačeval? V tem smislu kakor vi za uradnike moralo, bi se vzdrževanje tudi Ša od drugih gospodov zahtevati, ki so tudi v javnej službi. V LJubljani 11. junija. Izid volitev za kmetske okraje Vam je znan. Izvoljenih je bilo 9. t. m. 16 poslancev; mej njimi sta tudi dva, ki nista bila priporočena po narodnem deželnem volilnem oiboru, in sicer veleposestnik g. K. Rudež izvoljen v Kočevji in okr. sodnik g. Dev. Y Črnomlji, pa tudi ta dva sta odločno narodna. Domoljubna stvar tedaj ni trpela škode. Ali slavni dež. vol. odbor k ljubu temu, daje zmagalo izmej šestnajs-terih 14 njegovih kandidatov, nema nikakor vzroka biti ponosen na ta izid. Pričakovali smo, da bodo izpale vse volitve enoglasno, celo v Kočevji, kder je bil dogovorjen kompromis, pa samo 5 poslancev je bilo izvoljenih enoglasno. Belokranjci in KoČevci v zvezi z RibntČini so postavili svoja kandidata. Dež. vol. odbor se ni dosta brigal za želje volilcev, zato sta propala g. dekan Aleš in g. Fortuna. Tudi na Notranjskem, z Kamnik-i in v Trebnjem je bil hud volilen boj, ker so nekateri agitatorji (pravijo da celo udje dež. vol. odbora!) delali zoper nasvetovane kandidate in rušili narodno disciplino. Taka needi-nost, taka verolomnost je bila do sedaj nezaslišana v narodnem taboru! Dež. vol. odbor proglasi kandidate, njegovi udje pa skrivno in javno agitujejo zoper nje! Ali kaj hočemo reči zoper vedenje listov, kakor je 'Slovenec«, ki priobčuje volilni razglas in kandidate dež. vol. odbora, dela pa za druge, njegovo vredništvo pa se tudi osnuje kot posebni volilni odbor proti narodnemu centralnemu ? Gospoda, glejte, kaj delate? S tem jemljete zaupanje do narodnih skušenih voditeljev, kratite jim veljavo, rušite disci- {ilino in pripravljate pot nemškutarstvu. To naspro-ovanje je obrodilo uže sedaj slab sad, pri volitvah v mestni skupini bo pa, Žali Bog, še večja zmešnjava. Čuje se celo, da so zvezali se nekateri sicer narodni mladi možje z nemškutarji, samo da bi vrgli dr. Samca. Za protikandidata so baje postavili grofa Thurna, ki je odločen nasprotnik narodne stranke, nemško-liberalec po mišljenji in vedenji. Res, čudne pene mečejo na površje valovi volilnega gibanja 1 Če nemškutarji nečejo mandata pod to vlado, vendar ga jim »Slovenci« silijo. Ć. Domače in razne vesti. kastno meščanstvo. Občinsko zastopstva mesta hola je izvolilo g. deželnega namestnika, barona Pretiš Častnim občanom. Tržadke novosti. La lingua del Comune. Naši Italijančiči bi radi avtonomijo le za se imeli. Te dni je mestna delegacija pooblastila izvrševalni odbor, naj na r.eko »noto« pomorske vlade, napisano v nemškem jeziku, odpiše, da se vsled zaključenja mestnega zbora, dne 28. marcija 1. 1883 ne morejo sprejemati take pisarije, ki niso napisane v jeziku občine, t. j. v italijanskem jeziku. Tedaj samo vlaški jezik je tem pre-čudnim gospodom »la lingua del Comune ?« Pa na 52% Slovencev se ne bode ozira jemalo? Vederemo 1 Tržaške »Solobarde* naznanila so bila v saboto zaplenjena, ker so naznanjala »urbi et orbi«, da nedelj ni list, »tržaške korriere« prinese karikaturo slov. »Tabora« v Brezovici. Nesrete. V nedeljo dopoludne je nek postrešček na Corsu, do dobrega vinjen, padel pod kočijo i se močno poškodoval na glavi. Sedaj svojo glavo zdravi v bolnišnici. — Josip Rossi, Tržačan, stanujoč ▼ ulici Gattedrale Štv. 4. kotlar, močno se je poškodoval mej delom na parobrodu »Venus«. Na desno nogo mu je pala vreča, napolnjena sladkorjem, ki mu je kosti v nogi zdrobila. Odpeljali so ga v bolnišnico. ~ V ulici Gorsia Giulia je prišla po lastnej neprevidnosti pod kočijo Ana Scamperle i pri tem se nekoliko poškodovala na životu. Odvedli so jo v lastno stanovanje. Samomor. Pri mramornatih stopnicah, ki drže v »bosco del Pini« — v gozd borovcev, v kraj, kder se navadno zbirajo kandidatje za pljučnico — zahajajo i tržaški mladeniči, oni, ki mislijo vsemu posvetnemu slovo dati. Po mnenju teh si mora človek misliti, da je ta vedno zeleni gozdič najbližje svetu onstran groba. Te dni se je tu ustrelil 251etni privatni sluga Erminij Geromini. Po uzroku prašati bilo bi zaman. Poskus samomora. Nek dijak, sin uradnika, stanujoči v Skorkolji, hotel je postaviti konec svojemu mlademu žlvenju z obeŠenjem. Uže je visel, ko k sreči priletita njegov oče in gospodar katnpaniji, ki naglo vrv prerežeta in nezavestnega mladeniča v novo živenje probudita. Uzrok je baje vedni prepir v obitelji. Gospod dr. Sancin, rodoma okoličan in zvest sin svojega naroda, dosedaj koncipijent pri na-mestništvu, zapustil je državno službo ter šel k odvetniku g. dr. Benigerju za koncipijenta. Ker se bode y omenjenej odvetniškej pisarni tudi slovensko pisalo in se morejo Bploh tam slovenske stranke o vsem dobro sporazumeti v domačemu jeziku, priporočamo omenjeno odvetniško pisarno slovenskim in hrvatskim strankam in to tudi glede poštenega in ne pre-drazega zastopništva. Tržadki »frokol«. Gospod Nikola Nikolić, dobro znani hrvaški rodoljub in veliki posestnik v Trstu, uvidevši kakovo smer ima narodno društvo pristopil je »Tržaškemu Sokolu«, kot "stanovnik. Bog ga živi t da bi našel nastopnika mej mnogimi našimi premožnimi Slovenci. Pri tej priliki moramo opomeniti, da bi vsak čestiti slovensk rodoljub, ali ki se zatakovega izpoveda, in v Trstu i okolici jih je mnogo, moral pristopiti k temu mlademu, lepo napredujočemu društvu. Oni, katerim sreča ni toliko imenja nakopičila, bi mogli plačevati kot ustanovniki po 20 forin-tov, — naj pristopijo kot redni udje in plačajo v me- sečnih obrokih samo po 6 for. na leto — ti uživajo vse društvene pravice, ali pa kot podpirajoči udje, ki plačajo le 3 forinte na leto. Naj nobeden ne pozabi žrtvovati društvu malega prinosa, osobito za društvo, ki je za narodni naš razvoj tolikega pomena in upljiva, kakor to jasno vidimo pri najstaršem praškem Sokolu, zagrebškem, ki šteje do 800 udov — pri ljubljanskem itd. Ko zadobimo narodu ljubezen i ponos, tačas bodemo bolje napredovali. — Kdor se ni še vpisal, a želi postati ud »Sokola«, naj se požuri oglasiti pri društvenem tajniku g. Fran Sakter-ju v novej tiskarni, via Torrente N. 2. Angleška eskadra v Trsin. V pone-delek popoldne so priplule prve štiri ladije, ki sestavljajo k. angleško eskadro pohajajočo luke sredo zemnega morja; te so: »Monarch« s 7 topovi in 590 mornarji, pod poveljniŠtvom go-*n. H. Fairfax-a; kor-veta »Carysfort«s 14. topovi in 265 mornarji, pod poveljniŠtvom gosp. H. F. Stephenson-a; stolpna ladija »lnflexible« s 4topovi in 440 mornarji, pod povelj, gosp. E. F. Seymonr-a ; in topna ladija «Decoy« s 4 topovi in 64 mornarji, pod povelj, gosp, H. G. Begye. Prve tri so priplule iz Pulja v jednem dnevu, topna ladja pa v 12 urah. Policijsko. V nedeljo je straža zajela služki- S'o Uršo V., ker je ta svcjim gospodarjem v ulici S. ichele pobrala in poprodala nekoliko srebrnih žlic. — Na Riva della Sanita je straža zgrabila težaka pri jako važnem opravilu; t. j. preobračal in preiskoval je žepe nekemu grškemu mornarju, ki je pijan na ulici ležal, — Enaka usoda se je prigodila dninarju Karolu L., Tržačanu. Ta je tudi preiskoval žepe nekemu fakinu, ležečemu na klopi v via Torrente, z namenom, da ga obere bornih soldičev, koje je uteg-nol revež pri sebi imeti. AH mož se je spekel, zapadel je neizprosljivej roki stražarjev, i ptiča so odpeljali v pticnico v Via Tigor — Ustavilo je redarstvo težaka, ker je imel pri sebi noi prepovedane dolgosti. — Ustavila je straža tri pijane Venerine hčere, katere so delale s petjem ostudnih pesnij i nespodobnim vedenjem velik škandal. Vse tri ptice sedaj prepevajo v palači v ulici Tigor. bodnljska obravnava 28 letna kmetica Antonija Stare, doma iz Baikovelj, obsojena je na teden zapora, ker je dnć 3 min. aprila, svojega 18 mesecev starega sinčka brezi varuha doma pustila, vsled česar se je fantič približal k luži, nnhajajočej se pri hiši — in v tej žalostno poginol. — Zakonska Janez in Reza Dobrila iz Hrpelj, nakupila sta od trgovca Lavrenčič-a različnih vrst Špirita v vrednosti 64.80 gld. Kupila sta a ne vplačala, vsled česar njiju, L. zatoži. Janez je sodniji zatrjeval, da ni od njega kupil ničesa, Reza pa je nasprotno trdila, daje kupila, a tudi pošteno vplačala. Prisegla sta. Na dotično izpoved je sodnik Lovrenčič-a obsodil, da mora plačati sodnijske troškove. Lavr. obsojen, da vse zgubi i povrhu mora še platiti troškove, pozove 6 prič in toži Dobrilo sleparije. Vsled česar slednja obravnava zakonska krivim spozna in obsodi moža na 8 mesecev teške ječe in njemu vredno ženo pa na 5 mesecev. TržaSki mestni magistrat je v starih časih irredentovce obešal. Zadnjo saboto je bilo 450 let, kar je v roke dal rablju one zaktetnike, ki so hoteli Trst Benetkam izdati, in so bili obešeni na mestnih stolpih. Irredenta ima tedaj uže stare mučenike, i naš mestni magistrat dober zgled. Volitve za deželni zbor v Istri. Kakor se nam poroča, izvršile so se volitve volilnih mož v voloskem okraju tako, da se more računati z gotovostjo, da bosta izvoljena narodna kandidata v. č. g. kanonik Sterk in pa g. Matko Laginja. Ta okraj je najbolj naroden v vsej Istri. — le dni so se vršile tudi volitve v koprskem okraju in je izvoljena po teškem hudem boju, v katerega je aktivno poseglo tudi naše društvo, večina takih volilcev, kateri bodo volili narodne kandidate. A gledć teh zadnjih je še nekoliko raspora. Upamo pa, da se v četrtek, dne 14. t. m. stvar poravna na shodu volilcev, ki bode v Dekanih in katerega naj se volilci vdeleže v mnogem številu. Zagotovljena je v tem okraju volitev Č. g. SpintiČ-a, in skoro gotovo bi Slo tudi z Č. g. kanonikom Janom, kateri pa ne kandiduje, razen v skrajnem slučaju, a sta še dva kandidata, nadžupan g. Lampe, in pa Ant. Križanac iz Žavelj. V četrtek je treba stvar poravnati popolnoma, ker drugače bi utegnoli žeti Italijani zarad naše nesloge. V Pazin-skem okraju so se izvršile volitve volilnih mož slabše za nas, tam so delali Lahoni na nož; v Pazinu so bili renegati tako razkačeni, da so našim ljudem, ki so volitve nadzirali, kar s pobitjem pretili in jim vikali »crepa la Sloga« itd. V tem okraju so ubogi kmetje preveč v rokah karnjelov, ki so slabši, nego turški begi v Bosni. Kedo tam osvobodi ubogo rajo? V Puljskem okraju se kaže dosedaj, da pojde z narodnjakom dr. Staničem, odvetnikom v Vodnjanu, tudi drug naroden kandidat utegne prodreti v tem okraju. Morda pojde tudi na otocih in drugod z enim ali dvema poslancema, tako sicer, da bi jih imeli Slovani v bodočem istrskem deželnem zboru v najboljšem slučaju 9. Da se to doseže, treba je največje delalnosti, pozornosti in požrtvovalnosti. Do volitve imamo le še 9 dni. Narodnjaki, te dni budite, delajte marljivo, nevstraŠljivo, bodite povsod edini, kajti ako zdaj dosežemo v Istri le 8 do 9 poslancev, bode to uže velikansk napredek, kateri nam zagotavlja sreč-nejo bodočnost. — Volilci, to pomislite, potem se ne boste dali motiti od sovragov, ki zdaj lazijo okolo vas pravi volkovi v jagnjetovej koži. V prib. listu objavimo vse kandidate naše stranke za isterski dež. zbor. Iz Podgradske občine se nam poroča dne 8. t. m. da se je tam kar črez noč rodila neka «kmetska» stranka, ki je pri občinskih volitvah v po-nedelek, vtorek in sredo z veliko silo nastopila ter si na vse načine prizadevala dobiti gospodstvo v roke. Posrečilo se jej je to samo nekoliko. Dobila je svojo moč iz nekaterih berkinskih vasij, katerim so se pri- družile tudi Račiće i Starada. Izmislila si je ta stranka celo, da hoče imeti iz svoje srede poslanca v deželnem zboru in v tem smislu delovala tudi sč vso silo v četrtek, ko se je izbiralo 14 volilnih mož za deželne volitve, ter je odbila ponujano sporazumljenje, zana-Šaje se z gotovostjo na svojo moć. A rodoljubi, ki vidijo nekoliko naprej, prepričani so bili, da bi se lahko motila ona stara edinost, ki je dozdaj vselej čast delala Podgradskemu okraju pri volitvah v deželni in državni zbor. Zato so bolje pazili, nego pri občinskih volitvah in bili so zavolilne može izbrani taki, ki bodo gl;>so\ali za kandidata, priporočenega po osrednjem odboru zaupnih moŽ. Edini general nove stranke, ne-kov Jakov Jaksetič, bil je tudi izbran in sicer za to, ker mu je pričetkom dala kacih 10 glasov tudi rodoljubna stranka upajoča na sporazumljenje. Ko je pa uvidela, da s posebno trmo in predrznostjo dela proti njej, zbrisala ga je, a bilo je uže prepozno. Bil je izvoljen, da si z najmanjšim številom glasov. Mi obžalujemo kmete, da se dajo na take limanice loviti. Kajti očividno je, da so bili zapeljani in da v svojej omamici niso trezno presodili, kam jih Jaksetič vodi. Ako bi bili prišli v nedeljo v Brezovico na tabor, prepričali, bi se bili, kde jim je iskati kmetskih prijateljev. Čuli bi bili, kako je prav g. Jenko govoril za kmeta in kazal na slabe razmere v Podgradskem okraju ter nasvetoval posojilnico, katera bi pomagala kmetu v stiski. Za sedaj bi skoraj nasvetovali občinskim odbornikom, naj izberejo za župana onega Juksetiča, da bi pokazal svojo nezmožnost, ako bi tudi imel »raztrganega advokata* pri sebi. Samo žal bi nam bilo za občino, da bi škodo trpela. Nad vojvoda Albreht popotuje po Kranjskem. 10 t. m. je prišel iz Celja v Kamnik ter se potem odpeljal v Kranj. Volitve na Kranjskem. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah v mestih in trgih na Kranjskem so volilci sebi in kranjskej deželi pridobili veliko slavo. Izvoljeni so bili sami narodni kandidatje v več krajih soglasno, razen Kočevja, kar je naravno in tudi prav. Dozdaj je izvoljenih 26 poslancev, razen kočevskega so vsi narodnjaki. Slaval Izvoljeni so bili: V Ljubljani župan Graselli in Dr. Moschese421 glasovi; v Idriji vitez Schneid polnoglasno; v Kamniku župan Dr. Samec z veČino 12 glasov proti grofu Thurnu; v Novem mestu profesor Suklje proti proštu Urh-u s6 100 glasov večine; v Kranju jednoglasno Detelja; v Postojni Dr, Hinko Dolenec se 78glasovi proti 48, katere je ulovil nemčur Dr. Dev; v Kočevji in Ribnici mestni župan Kočevski Braune, mož i priporočan od narodnega centralnega volilnega odbora v Ljubljani. Trgovska zbornica izvoli tajnika Mur-nik-a in načelnika Kušar-ja. Toda. Zadnji dan maja je pobijala po vinogradih pri sv. Janži pri Velenjl in tudi v mnogih drugih krajih. Obsodba. Zadnji četrtek in petek je stal urednik «Mir»-a, gospod Haderlap v Gelovci. pred porotniki, tožen zaradi razžaljenja časti po upravniku graščine Ehrenegg. Povod tožbi je bil dopis «Xz grebin-ske okolice» v 6. številki letošnjega »Mir»-a. Dasi je zatožence pripeljal seboj šest prič, dasi se je sam in ga je tudi za govornik .krepko branil, spoznan je bil krivim ter obsojen na štiri mesece zapora, 200 gld. izgube na kavciji in povračilo vseh troskov. Ni nam dopuščeno kri likovati izrek porotnikov in nanj opirajočo se obsodbo. Konstatujemo tedaj le to, da odkar je bil obsojen pokojni Leon, nam ni znana nobena jednaka obsodba. Tako piše »Slovenski Narod.* Gospodarski list goriški prinesel je v svoji zadnji 5. Številki te-le članke: 1. O mlečnosti raznih plemen. — 2. O semenski kupčiji.— 3. Jako modre naredbe. — 4. Poljedelcem resna beseda. — 5. Vinska razstava v Dornbergu. — 6. Šampanjec. — 7. Društvene novosti. Habsburški rod. Tako se zove lična knjižica, kojo smo te dni dobili, in katero prav gorko priporočamo vsemu slovenskemu občinstvu, osobito pa nežnej mladini, za katero je ta, tako rekoč, navlašč stvarjena. Pričenja se z letom 1273, s prvim Rudolfom nemškim cesarjem — in prav mično in v kratkem pripoveda različne dogodjaje naše carske rodo-vine do današnjega dne. En istis knjižice stane le 10 kr., po pošti prijeman 2 kr. več. To knjižico še enkrat prav gorko priporočamo slov. starišem v vezilo svoje otrokom. Krasna stolna csrksv v Zagrebu katera je v potresu veliko škode trpela, bode zduj vsa ponovljena in povečana, ter dobi dva nova zvonika v gotiškem slogu. Podjetju na čelu je slavni zgodovinar kanonik Dr. Rački. Kolekovina je dala leta 1882 doho.ika 16.685.067 goldinarjev. — Tobak pa (surovo) 68.140.000 goldinarjev. V dveh letih so se dohodki od tobaka za 0,210.562 gld. povišali. £itO V Avstriji. V Avstriji se pridelujejo skoraj vsa žita, ki v Evropi rastć. V letu 1880 se je različnega žita v Avstriji pridelalo hektolitrov pšenice 14.302230; pečka 33.027; rži 22.670.73U; ovsa 32.680.380; turšice 6.057.400; ajde 2.791.070; prosa in sirka 974.850; Rajža ali laškega pšena v okraju gradiščanskem se je pridelalo v 1. 1880 metr. stotov 11.120. Isto leto se je pridelalo krompirja 85.769.790 hektolitrov in sladkorne pese metr. stot. 40.271.670. Trta se obdeluje skoraj v vseh avstr. „kronovinah iztmši gorenje Avstrijsko, SolnograŠko, Šlesko in Galicijo. Površina, odmenjena nogradom meri 2064.7 štir. kilm. in vsako leto se pridela na Avstrijskem vina do 4 miljonov hektolitrov. Za pridelovanje živinske piče se vporablja 32.987 štir. kilm. senožet in 45.830 št. kilm. pašnikov; EDINOST. to je 78.817 ali 26.27, skupnega površja. Takega po" vršja se največ nahaja v Dalmaciji in na Primorskem: v prvej kronovini znaša tako površje 56.2'/j skupnega površja, v poslednjej pa 38.5°/,; za temu je gorata Solaograška in druge planinske kronovine. Kmetijska statistika. Koliko ljudi v Avstriji se peča s poljedelstvom, gozdarstvom in ribjim lovom ? Po številjenju v 1. 1880 se peči s polje 1e!stvotn itd. 12.199.673 duš, ali 55.1°/, vsega avstrijskega prebivalstva. Po kronovinah se pečajo na: spodnje Avstrijskem 633.987 ali 27.2*/,; gornje Avstrijskem 371 372 » 48.9» Solnngraškem 89.942 » 55,0» Stirskem 796 1U6 • 65.6 » Koroškem 239.31)2 » 63.6; Kranjskem 337.485 » 70.1; Primorskem 3t>2.723 » 55.9; Tirolskem in Predarelskem 565.067 ■ 61.9; Češkem 2.272.468 » 40.9; Moravskem 2.04:1.612 • 48.5; Š leske m 267.785 o 47.3; Gališkem 4.419.718 » 74.2; Bukovinskem 406.639 » 71.1; Dalmatinskem 393.767 » 82.7; Skupaj 12.199.673 » 55.1*/,; Nabrojilo se je v istem letu v Avstriji konj 1.463.282; mezgov in oslov 49.618; eoveje živine 8.584.077; ovac 3.841.340; koz 1.006.675; prašičev 2,721.541; bučelnih panjev br. 926 312. Nesreče.V Skodersko prašnico je 9. t. m. udarila strela ter razrušila en del Bazarja; mnogo ljudi je bilo usmrtenih. V Manlestru na An^leškom je' v sa-boto malo pred predstavo pogorelo gledališče do tal. Škode je za četrt milijon goldinarjev, drnge nesreče se pri tem niso pripetile. Dražbe. V Kopru, posestvo Dominike roj. Čerebuk vdove Ant. Steffć-ta iz Kopra, cena gld. 9&5, dne i5. junija, 14. julija in I7. avgusta. — V Kopru, posestvo Antona in Antonije Baatia-Pangher iz Milj, cena gld. 3222,dne 25. junija, 1. avgusta in 1. septembra. — V Bolcu, posestvo Lorenca Strukl iz Oberpret, cena gld. 2196, dne 18. julija, 1. avgusta in 22. avgusta. V Tolainu, posestvo Lamberta Manfreda iz Tolmina, cena gld. 3750, dne 22 junija, 23. julija in 23. avgusta. ~ V Gorici, hiša in posestvo Antona Princig iz Vedrignana, cena gld. 789.95, dnei6. jnnija, 17. julija in 21. avgusta. — V Trstu, posestvo Dragotina Dekleva v Vćrdćli. cena gld 12570, dne 22. junija, 23. julija in 23. avgusts. — V Kopru, posestvo Nazariia Steffć-ta iz Kopra, cena gld. 1430.72, dne 21. junija, IG. julijam 18 avgusta. — V Kanalu, posestvo Marijane in Andreja Peternel iz Kostanjevice, cena gld. 550, dne 7. julija, 8. avgusta in 1. septembra. — V Sežani, posestvo Antona Pegan iz Avberja, cena gld. 3508, dne 6. julija, (j. avgusta in 7. septembra. Prošnjo za slovenske ljudske šole v Trstu (v mestu) so podpisali: (nadaljevanje) Iv. Melossi, Jože Tavagna, Jos. šabec, Mih. Taučeri Jože Svetina, Peter Križman, Jan. Križman, Mih. Juriso« vich, Mat. Cresovich, Jan. Podesa.Jan. Pegan, Pet. Bruno, Ant. Silla, Jan. Englano, And. Barbo, And. Baša, Ivan Ferlan, And. Godeša, Mart. Ruppnik, Luk. Dolinšek, Ant. Stanič, Jan. Zadnik, Ant. Mohorčič, Mih. Sussich, Kari Pugliani, .lan. Delpin, Mih. Babuder, Jan. Fabro, Jak. Miharčič, Mart Pirz, GaŠp. Firm, Ant Busigolo, Jan. Bissignak, Jan. Rebula, Ant. Primasicb, And. Gante, And. Girigin, Jan. Kukogat, Jos. Mahne, Mat. Bruman, Ant. Schwab. And. Bisiak, Ferd. Tomšič, Peter Baitz. Jan. Lokin, Jud Sussich, Jos. Stanich, Fran Pappe, Jak. Tro-bic, Mart. Zerer; Nik Gotardis. And. Marusič, Alojz Klun, Ant. Kumer, Ant. Katfou, Pavi Obranovich, Ant. RudeS, Alojzij Baićič, Stef. Zek, Jan. Gombek, Fran Mihalich, Jan. Mihalich, Mih. Semolich, Jože Sarjanz, Pet. Zadnik, Jak. Stravs, Izid. Dabaso, Jer. Ronzell, Mih. KriŽmančič, Fr. Fovogno, Jan. Gortan, Fran Kaiser, Fran Saiten, Jak. Brunni, Iv. Lussa, Nik. Cessarolli, Ant. Krošnik, Fran Petelin, Ant. Roječ, Just. Ufiaj. Ant Mibeluci, Pet. Ben-čina, jak. KauČik, Jer. GustinSich, Jos. Maurih, And. Plesivotz, Alojz Fabian, Mat. Lesovič, Mat. Vatovatz, Jan. Ušaj, Ant. Vetrik, Mart. Merula, Jer. Kerk, Stef. Devetak, Jer. Perhavc, Jak. Vatovatz. And. Poleš, Kari Sčiuha, Jak. Platnar, Jože Babudar, Jan. Mikulič, Jos. Covitz, Ant. Faganel, Fran Lussiak, Jos. Argon, Mat. Jarala, Fr. Zeglar, Jan. Sterle, Jos. Primožič, Jože Bastjančič, Ant. Gulič, Fran Cimador. Ant Persig, Jur. Pangerc, And. Firm, Ant. Stubel, Ant. Zigant, Ant. Furlan, Jos. Furlan. (Dalje prihodnjič.) Tržno poročilo. Kava. — Došla so poročila iz Brazilije, da letina slabo kaže, in da so tam cene močno poskočile, vsled česar je tudi tukaj nakrat nehala mlahovost ter postalo piašanje živahnejše po viših cenah, katere utegnejo zdaj še prav zdatno zvišati se. Sladkor — srednja kupčija po nespremenjenih cenah. Sadje — po nespremenjenih cenah. Olje — v dobrem obrajtu, cene jako trdne. Petrolje — trdno na gld, 9.50 — Vse drugo blago: brez zdatne spremembe. Borsno poročilo. Prometa sicer prav malo; pri vsem tem pa so kurzi skoro vsih papirjev poskočili in prevlada nagib za še više kurze. Dunajska borsn dne 12. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 35 kr. Enotni dri. dolg v srebru .... '8 » 95 » Zlata renta..........98 ■ 80 » 5% avst. renta........93 » 30 . Delnice narodne banke..... 838 » — * Kreditne delnice........ 295 • — » London 10 lir sterlin......120 » — » Napoleon...........9 » 53 « G. kr. cekini.........5 • 67 » 100 državnih mark.......58 » 50 » Mile darove. Za zidanje zvonika v Plavi poleg Milj prosi tamošnjo predstojništvo malo ubožn« cerkvice, katera do sedaj še zvonika nema. Zvonovi so na hrastu vdelani. Vas je siromašna. kmetje sami sine morejo zidati zvonika, zatoraj se obrača do vseh dobrotnikov, da bi kaj podarili*}. Cerkveno predstojništvo v Plavi blizu Milj. ▼ Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neŠtevilnih spričalih, katere sa morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni (10-10) Rovi m, Corso it. 47. Razpis tajniške službe. Podpisana nadžupanija razpisuje s tem mesto občinskega tajnika z letno plačo 450 for. in 50 for. za kuijavo in uradnijsko pripravo. Zahteva se v prvi vrsti popolno manje slovenskega jezika v govoru in pisanju poleg tega po mogočosti italjanskega in nemškega. Razpis traja do 10. julija t. 1. Nadlupanija Dolina pri Trstu dne 7. junija 1883. 1—2 Nadžupan: Lampe. Za prodajaltiioo raznega blaga, jestvin, obleke itd. v Ajdovščini išče podpisani pripravnega dečka iz dobre hiše. Angelj Gasagrande, 3_2 trgovec v Ajdovščini. TRST IN OKOLICA. Zgodovinska slika. Spisal Matija Sila (M. SkalovičJ Ta iz podlistka « Edinosti« ponatisnena knjiga je prav zdaj dovršena in se dobiva pri upravniŠtvu Za 45, s poštnino vred za 50 SOMOV. Obsega blizu 10 pol. — Vredna je, da si jo omisli vsak rodoljub V Trstu In okolici, pa tudi drugod po Slovenskem. — Koristna in zanimljiva bo posebno u£e£e| SS mladini, katerej dela čast, če pozna zgodovino mile očetnjave. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskegj. T» priprosto in naravno ldravilo j« prav« do-brodejna p raoft in ni treba mnoeih ba.tedi. da se dokaže njihova Čudovita m<>B. C« se le rabijo nekoliko dni, olftjflaj o in prelenajo prav v mulu najtrdo-vratniSe ielodrtnn bolesti. Prar ir.vrstno vatrezajo inoer hemorojde, prrti boleznim m jetrih in na ▼ranici, proti Ceve*niin boleznim in proti plistam, pri lenakih mleSnih nadK'lnostih, zoper beli tok, boijaat, zoper arcopok ter Čistije* pokvarjene kri. One ne preganjajo sa-no omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred v&alco boleznijo. 10-4 Prodaje!o se v vaen plavnih lelurnioah na »vetu ; s* Raro&uo in poli-ljaive pa edino v lekarni«! OrittnfolttU v Gorici, v Trttu v lekarni C. /,mn 11 ti i O. B. Rovu in O. B. Forataichi. Ena ateklenioa stane 30 novcev. Varovati se ja pokvarjenih potnatleov, s katerimi se za volj lelje po tobiBku tu pa tam ljudstvo goljufe, d.ui nimajo uobene moSi in vrednosti. *) Naše uredništvo bode rado sprejemalo darove in jih pošiljalo dotičuemu predstojništvu. Naznanilo. Odslej morejo u Ije delalskega podpornega dru-š.va prejemati potrebna zdravilu tudi v lekarni ROVIS, Gorso št. 47, katero leknrno pohaja tudi druStveni zdravnik, g. dr. Fran Mandič. Ta lekarna, v katerej se govori tudi slovensko, ima tudi vsakovrstne leke za živino za krave, voli, prešiče, konje itd. 10—8 LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austriaco di credito per commerclo ed Industria. versamentTin CONTANTI Banconote: 3' «%> annuo Interesse verao preavviso dl 4 giornl 3'/» »h » • » * 8 » 3*/4» » » ■ » » 30 » Per le lettere di versamento attualmente in circolazio-ne, il nuovo tasBO d' interesse comincieri a decorrere dalli 27 corrente, 31 corrente e 22 PŠIovembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3f/a% annuo Interetao vera« praavviao dl 30 gloril 3'/*» » » » » »3 meal 3'/«» » » ■ »»6» Banco Giro: Banconolt 2'/»0/o »opra oualunque somma Napoleoni sen za interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons V«0/® provvigione. Antecipazioni sopra Warranta in coutanti 5°/0 interesse annuo franco dl provvigione. Mediante apertura di credito a Londra pfov-vigione per 3 mesi. » efflBtti 6°/0 interesse annuo sino 1'importo di 2000 per importi superiori rasso da conventrsi. Trleate, 1. Maržo 1883. (38) G. k. priviligrirano društvo Riunione Adriatica di Sicurtd v Trstu« Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah i morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah. Glavnea in reaerva druitva dno 31. doeombra 1881: Glavnica druStva........gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov « « za pokritje premikanja vrednosti efektov.......« Premijna reserva vsih oddelkov ... • Rcserva za škode......... V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih........... Skupni znesek vsih škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiSi). 24—23 625.927.02 161.500.-6,638.505,-284.581.- 13,206.696.47 Hiter uspehi m' " a> Sf 2 3 < raa •2 ^ffJiti o ^ ---i 3 cl"0 "O ST 2-■ ZZ« s « 3 e.« 11 3« « ? ° s — S-o-o v> S 3.-TO 2 O g _ ro »sr-C. — C o w .o 2.2 3 a-g n MllKSfB-rS^frB. frF' | HJ||iMil l|tdig n a.. < a- 51. ° S1o- 3 3 E'3 Q »g o n K < S-3 D.3 i f» a » ETn-o 1 "S'3 "J O 3 o CX P I Prva kranjska Lečniška tovarna hlepčkov (pastiij) na parogon se stroji G. Piccoli-a, lekarničarju »k angsiju« v Ljubljani na Dunajski ce^ti. Salicilni hlebčki proti kataru pijo sluz (schieim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše pre-servativno sredstvo proti Diphteritia. Skatlja 20 kr Sladčice iz gume Prot» in hripavosti. v ikatljah I0 kr. ^illfl^inA 11 clorlnprro lvl^^Iro iz najčistdSega sladnega izlečka. lehko prebavljive, redivne, OldllUltC I/j 51dUlll/^d l£ilt