Izhajajo vsako sredo po poli. Veljaj tiskarnici je m a ne za celo leto 3 fl. 60 kr.. za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr 9 za 1 fl kr dn Ljubljani v sredo 1Ï. avgusta 1859 Oklic Ta in pa prihodnji mesec se delijo konjske premije večidel po vseh deželah našega cesarstva. Za kranjsko deželo se bojo te premije delile spet letos v Kranji, in sicer 25. dan t. m. Delijo se te premije po začasni novi postavi le ko-hilam. in sicer: moćnim, lepim in za pleme dobrim kobi-lam od 4. do 7. leta z lepim še sesajočim žebetom, in pa triletnim žebicam ( kobilicam), ktere kažejo, da bojo dobre za pleme, pa še niso bile vprežene. Kdor hoče premijo dobiti, mora z županovim pismom skazati, da je kobila že njegova bila še preden je breja bila s tem žebetom. ktero pri nji še sesa, — pa tudi zavolj triletne žebice mora skazati, da jo je domá od svoje kobile izredil. Za razdelitev je sopet v Kranji namenjenih 7 premij: naj lepši kobili s s esa vn i m žebetom 15 cekinov trem takim pa po 5 cekinov — najlepši tri le tni že-bici 10 cekinov, dvema ta kima pa po 5 cekinov. Dozdaj se še ni dosti lepe živine vleklo za te pre-in marsiktero je doletela premija, ki je res ni vredna pa dala se ji je vendar, da ljudje ne mislijo, da se 9 mije bila 9 jim cekini le kažejo, dajó pa ne. Morebiti bo letos bolje. i J© srednje debelosti noter. Ako ti ostane krompir na dnu to znamenje, da je posebno dober, — ako ti plava krompir ravno te debelosti na verhu, ti kaže, da nima močnatih delov dosti v sebi, tedaj ni tako dober kot uni ki na dnu obleží. Bolj ko se tedaj krompir dnu bliža, toliko 9 bolji je > ne za žganjarije, temuč tudi za kuho in jed, močica ali štirke ga stori boljega ali zakaj vec ali manj slabejega. (Ali konj več vleče ali vol?) Od čudne stave smo brali te dni. Dva kmetovavca v Valensieni na Francozkem sta stavila: ali je za težko vprego konj bolji ali vol ? 100 centov repe je bilo tri nemške milje deleč p elja ti. Stirje m o čni konji so jo pripeljali v 3 urah in 6 minutah, štirje voli pa so potřebovali 7 minut več. Sila velika množica ljudí jih je spremljala. Konji so tako spoteni, da je voda z njih tekla, prisli na svoje mesto, voli so bili čisto suhi. Pokazalo se je iz te skušnje očitno, da je vol za težko vprego veliko bolji, to je, da truda sterpi kakor konj in je tedaj pač gospodarji takih dosti vec brez velikega za kmetijske opravila bolji, naukov v nemar ne pušali! Da (Brenceljni se od ženo od živine), ki so j i včasih . ako se život na tistih sila nadležni, zlasti mladi živini Živino kopati Živino kopati je poleti kaj dobro, ker odverne marsi-itero hudo in naglo bolezen, zoper ktero ni lahko pomoći Al če se živina koplje, se mora to pametno goditi, zakaj zivinski život je kakor cloveski život, kteremu, ce je prevroč in poten, kopanje ne tekne, marveč mu škoduje. Skušnje uče, da marsikter konj je pljučno bolezen ze krajih hom. , kamor se ta merčes najraji vseda, pomaže z jesi ribjo mastjo ali pa s kako drugo mašobo, kteri je bilo nekoliko kapljic terpentinovega olja primeša-nega. Najbolji je sicer brencelj novo olje (Brcmsenol), al to olje zlo smerdí in saj za konje ni, ki se v kočije vpregajo. Ozir po kmetijskem in obertuijskem svetu. dobil v vodi, če so Z* prevročega kopat guali, marsikter je ze za mertudom (božjim zlakom) hitro poginil. Velika vročina slabi živino kakor člověka; merzla voda (Znajdba prizigavnih klinčkov). Tište klinčke (Streichhôlzchen), kteri so spodrinili kresalo in žvepljenke, vsak pozná, zato ker jih že skor vsak namesto starega ne ça pa hladí in ga močnega storí, ako se pametno koplje v nji. tíla rabi. Le žalibog! da se tudi otroci ž njimi radi igrajo Treba je tedaj pri kopauji živine vediti to-le: 1. Živina se ne sme nikoli v vodo gnati, kadar je in je ta igraća ze veliko škode napravila na svetu Al manj je znano ravno izprežena bila in je težko vozila ali hitro leteia klinčke in je po de lu zlo vroča in spo te na. 9 kd je pervi iznajdel prižigavne Anglež John Walk kemikar 2. Najpametnejše je živino zjutraj kopati; zvečer je in tergovec vsaka delavna živina bolj vroča po gorkoti svojega lastnega umerl carijskim blagom v Stoktonu je njih znajdenik s spe-Letos je trupla pa tudi po unanji vročini. 3. Nikoli se ne sme živina pred o lgo kopati več moči pređo lgo kopanje v nierzli vodi ji j\ je dá. Deset do petnajst minut je dosti. ker vzame kakor 9 1. dan majnika, 78 let star. Časnik „Newcastle Chronicle" piše o tej znajdbi to-le: Gosp. Walker je znajdel to prižigalo, ko je poskušal mnogoverstne kemiške stvari 9 4. Tudi berž potem, ko se je živina najedla, se ne pridobil. Al to ni dolgo terpelo. Profesor Faraday izperva je prodajal skatljico takih klinckov po 1 šilingu in 6 pencev (to je kakih 54 kr.) in si je s to kupčijo lep dnar I ■■■■BIB ? sme v vodo gnati. S polnim vampom ne tekne kopanje vaje po severním Angležkem pride v Stokt za to ne, ker želodec neha v vodi prekuhovati ali pre- tako škatljico klinčkov, jo vzame seboj v Lond si kupi on in v Javljati povžito jéd, in se zatega voljo lahko kakošna bo- nekem učenem zboru govori o tej znajdbi in jo pokaže pri-lezen začne. čujoqim. Kmali pa so zasledili to skrivnost in kako se na- Gospodarske skušnje. rejajo ti klinćki. In od tistega časa je našlo to novo netilo pot po celem ' svetu. (Kako se zve: kteri krompir je bolji?) Vlij v (Kup čija s kro ta m i). Kdo bi verjel, da tudi krote lonec 1 bokal (firkelj) vode in raztopi v vodi 13 lotov so kupcijsko blago, in vendar je taka. Ze vec let so (natanjčne vage) kuhineke solí. Potem položi krompir krote potrebne pomocnice vertnarjem in vertnaricam pariškim, ki z zelenjavo in sočivjem kupčujejo, zakaj Ie Forbiger „Handbuch der alten 3 pomočjo krot varujejo na svojih vertih zelenjad požrešne Alte » Geogr." Geog. u 345 287. Georgi živali, mnogoverstnih polžkov in mnozega druzega merčesa, Gesch.u II, 161). Karne je 228, obiširniše pri Mommsenu .Romische v se Ie cesar Avgustus pre ki v eni sami uoči pokončajo veliko alate, špargeljnov. ko magal (Appian in Illyr. 16). re nj a j zêlêne in druge zelenjave. Tudi v Londonu tisti Nekteri so hotli iz vertnarji in vertnarice, ki, kakor nase Krakovcanke v Karne al te očitno gallskih Sarnov napraviti imenujejo stari pisatelji Same » » ? ne ani, z zelenjavo kupcujejo (blizo 30,000 ljudi se peca pa Karne, in njih stanovališča so bile kraj reke Sarne s tem vertnarstvom), ne morejo brez krot biti; 12 krot v Legerthalu (Georgi „Alte Geog." I veljá po našem dnarji 8 dvajsetíc; v Parizu so pa bolji Livija, kteri piše, da je Belloves, med » 228). Pozivanje na m nogi m i drugimi gal kup (dvanajst jih veljá 5 dvajsetíc), zato jih prodajo vsako skimi plemenami, tudi Karnute iz Gallije peljal. daja spet leto veliko v London. Francozki barantači s krotami jih slab dokaz, ker Livi (lib. V) očitno pravi, da ti Gal li so nabašejo v velike sodce in jih tako pošljejo v London, kjer se pri Med i o lanu ustavili. jih potem z rokami iz sodcov jemljejo in odštevajo vsakemu, kolikor jih kupi, ne boječi se, da bi jih krote pošverkale s Rimski in gerški pisatelji so Gallo dobro poznali. Gotovo bi nam pri imenovanji Karit o v pristavili y da tisto scavnico, ktero nekteri mislijo strupeno, drugi pa ne. so Kelti, ako bi imeli zato razlog. Al kakor nam no Huda ura Ljudje navadno mislijo, da od tište strani, od ktere per va huda ura pride, pridejo potem večidel tudi vse druge tistega leta, in kakor je po pervem germenji bilo : toplo ali merzlo, tako bo tudi vsaki drugikrat. Sploh se boje ljudje, ako perva huda ura pride od sončnega iz-hoda, ker pravijo, da take nevihte so vselej huje in je merzlo po njih; nasproti pa jim je Ijubše, če grom in dež pride od sončnega zahoda, ker tako vreme ni nek tako hudo, pa tudi ne merzlo. — To pa ni vselej res, zakaj ve liko je iežeče tudi na kraji, kjer hudo vreme razsaja ravno tista 7 roga te našnja pokrajina Char train. Te Karne ali Karnute Kar vn jaki, ker planinski Slovenci nj tezko izgovarjajo; 00 že Rimljani leta 585. urbis conditae, ali 118 pred Kr. primeri pohorski: o tro čan ki namesto otročnjaki. Da so In sicer po Quint. Aemil. Marku pod svojo oblast spravili*) kamniške gore rogate, toraj poznamovanje celó prikladno (Florus lib. 62); na to zmago kažejo fasti triumphales, je resnica. kakor se vidi iz imen rodov: Ligures, Voconcii, Stoeni kteri so na čisto drugi strani stanovali y 2. Mon s Cetius, kterega lego je ze g. Hicinger sosedje Japudov in Norikov; y kakor Karni v r> Novicah" odločil, od cet breg. Primeri Cetinje j in sicer: ^Gallii narbonensis", Ligu ri pa v današnjem nizzanskem in genoveškem okrožji. Tam so bili tudi Stoeni Vocontii v mesto na Cerni gori, Ce tje, bregovat kraj v terboljski stojeća vas v fari male fari Precetinci (glej : Nedelje v sosescini po vasi y bregu Na b r egih. V keltščini: coit y et de Consul (Marcus Aemilius) Ligures et Gantiscos domuit, his triumphavit (Aurel. Victor „De viris iMustr." cap. 72). Pis. V staropolj • v v pomenja k > bik y sorodna je tudi beseda cer vus, jelen, toraj cer vus, pervotno tudi pomenja t 257 cot, zato: „Alp t 9 t sansk. kota, mons, postavlja v okrožje K (Pli III y 18) Za slovens cacunien u itd 3. O kra. Deblo ok sem že na več mestih razložil, rekel, da pomenja me n (p pomanjsano Ok cnost imena govori izrek Štefana Byzantinskega : „Tergeste n pu tro gen ere oppidum lllyrici circa Aquileam". „lily > neum u me ostrega brega v Halozah); suffiks ra najdeš v besedi Illyr.J imenuje ta kraj Tor g ---~rr---- j---- ------------- • tukaj tstoji v administrâtivnern zmislu. Appian (io 5 toraj t o r g k 4. M T od t y v reziansčini t y der Markt, v # v v zisce. terg, Marktplatz. Tergeste je stareja oblika za T Nacken slov. tyl, toraj Tul, Bergnacken, primeri: Tul i Imamo přiklade, v kterih glasnikom ni prelazil v z, na pr v se glasnik gerlo g pred samo ž e r 1 o breg Koroškem, Tul čni k, kraj na brežnem tul y na Koroškem. Analogične poznamovanje so: Reb tudi in i R gevitzzzRuzevit. Stari pomen slovensko ljudstvo zmirom Reb Čelnik in ohranuje govore: Teržask y i kebel in keb Teržaškem. Utegnil bi y Bergriick y Bergnacken itd nemski : se kdo upirati na Štefana Byzantinskega in na Eustathia „Tergeste oppidum lllyrici, Tergest §. 7. ktera piseta illyrica u b * Plini Kakor gore imajo slovensko lice, tako tudi reke. , da Sava teče „ex alpibus car nic is". Vendar ta opora malo velja. Ammian (XXX tudi u pise Sava je tako čisto slovensko ime^*), kakor Tira va y in reki Sava, Sa vi ca, je po slovanskih zemljah zadosti. Pa tudi druge reke imajo slovensko lice. 1. A l sa, primeri: O Isa, rečica na Stirskem, od al, ru-dečkast zavoljo svoje barve, dalje: Alyra, reka na Ruskem. Zavoljo suffiksa primeri lastne imena: Mur sa, Schwarzer, Jarsa = Stark, česk. Hne vsa = Zorn, dalje ber s a itd. Ka mus*) (Carnuntum) imenuje „Ulyricorum oppidum vendar vsakdo ve, da pod Bečom nikdar niso llliri stanovali. To poznamovanje je v administrativnem in geografičnem zmislu. Ako bi komu ne dopadla moja izpeljava, mu pripo- rocam Mela-tovo timant v Tergest t y q t gest 9. dictum, ut quidam sive m Ka rai so toraj prededje današnjih Kar nj co v, me 2. A nas u 8 = Anas, sansk. ana, voda. moravski s tatetično: Krancov. „Ni resi mi smo Krajnci, Gránz- bode mi velika truma nasproti protezo Haua, ime vode. Zavoljo oblike primeri osebne imena: Jeras, Joras, Beras, Rabas. 3. Ko rk or as, polatinčena oblika za Kar ka, Kerka, od kark. kerk, Bergrucken, Bergnackeu, Gebiisch. Da Kar ka teče iz kar ka (poljski: kark, Nacken, slov. karke, kerke, iiber den Nacken hangendes Haar, ana-logično sansk. griva, c o 11 u tri, slov. griva, Mahne) je resnica. Rek z imenom Kerka je obilno po slovanskih zemljah. sla wen", Marker", kričala, in morebiti tudi pisala. Ze sem na drugem mestu v „Novicah" dokazal, da ni mogoče imena Krajnec iz kraj (Mark, Grànze) izpelje-vati po fílologičnih pravilih, ker glasnik n spada k deblu in 7 sulfiks je le ec ali ic. Na Gore nskem nikdar ne 4. \ a t i s o Natisa, tudi na Ruskem je reka Na bodeš čul „Krajne", temoč „Kranje". Oblika „Krajne" je dolenska, in čudno se mi zdi, da jo celó nekteri Gorenci zagovarjajo. Kakor Dolenec čerti nj, tako tudi štirski Doianec, in govori: st rajnski, plajnski, tisa (Schafařik, „Abkunft der Sla wen" str. 170). Strajnsak, Plajnšek namesto: stranjski 5. Turu s y Tur y primeri: Tur ja, reka na Štirskem y kojn, planjski, Stranjšak, Planjšek y y konj. po turu, kakor Štira po štiru zavoljo rjovenja vode. Druge pomislike zastran sredovečnega poznamovanja 6. So li ti us — oonija, oonca, ooca ou soi, itrumm, „v««*^- sansk. eunth, claudicare, toraj Sontja, Soča, der in izpričal. Sontja Sonca, Soca od sut, krutom Chreina, C r e i n a m a r c h a" sem v ze tudi v ..Novicah" v Krummungen fliessende Strom, primeri So tla, reka na v _ Ime Kranjsko, Kranjec je toraj stareje, kakor iz Stirskem, ktera tudi vijugasto tece. Sotska, imena krajev vijugastih. „S a r m a t o v L i m i g a n t o v". 7. Lacus lugeus jezero log. ložko jezero Na časov Karla Vélikega ali pa Stari Kar ni, kteri so bili Slo van i, so se že veleli Karnjci, metatetično: Kranjci. Slovani v Kanalu pa je Notranjskem se še o kot u izgovarja na primer : dul za duli za doli. unten. Učeni Hahn piše „Wald sedaj imenujejo Karnj uce. dol V starem svetu so toraj trojili glavni rodovi slo S u m p f und Wasser sind correlate Begriffe", in res je van ski stanovali med Adrijo in Karpati in sicer: Pan oni lug, VVald in Sumpf, primeri dalje doluje lužičko: bon, eine waldreiche Grashutung; slovaški: ba nj, dalje: banja y primeri sansk. vana, aqua et silva, tako tudi log, Norenci in Kami. Slednji so preddedje Kranjcov, ..........čeravno je mogoče, da v 6. stoletji po Krist, so kakošne rečice severno-slovanskega morja utegnile tudi v zibelko Sumpf, Wasser, Banja loka y Wasserauitd. Že Šafařik starih Karnov pritekati. **) je to terdil, da lug, log se rablja v dvojném pomenu muza in les. (Slov. Srarozitn.) §.8. Kakor imena gor in rek so slovenske, tako tudi imena mest. Vraža t 1. Segeste. Plini • f pise n interiere oppida C a r n i s : Povest za poduk in kratek čas. I. Silen direndaj je bil nekega vročega poletnega dné v Segeste". Tako se je velelo tudi mesto Panonov pod Siskom. Panone pa suio spoznali za Slovence. 2. Pucinum, od puca, Magdeburg, današnji dan kmecki ostarii v vasi D. Pred enim tednom to vas huda nevihta je ravno cez y gromelo in bliskalo se je, da so se veli: Devin, od deva puca vaščani mislili, da je sodni dan; toča je polje sèm ter tjè poklestila, in kar je ona pustila, je huda ploha tako popla 3. Tergeste = Tergešte. Strabo jo imenuje ^Ofirj xuQvlxrj, vicu8 carnicus" (Geog. lib. VII). Tudi Plini je * Gora, iz ktere S se veli P ** Primeri se imena koroških gor: greg die Jungfrau o k itd., to ***) V deželo K je, Greg $p B ok Sp brunah Ptolomaj pise: Kar nus, primeri Karnuz. Ker nu z po-nemćeno Gurni tz na Koroškem, Karn, Kern. kar neki* kern ski grad starih koroških voj vodo v. **) Opazka. Zastran mesta Segeste pise učeni Katančič (Coin- mentar in Plinium 22): „Segeste sermone Panoniorum In- se sme tudi steti „fl frigidu kar je přestává slovenskega imena U bel s protezo Hub » s ulam signiíicatu. Ker je že Katancic Panone imel za Slo- ter je mogel ime iz slovanské žive besede izpeljevatú vane, Madžari Ub Primeri serbsk. Ub merzla voda. Ubel, movanje merzle vode „fluvii frigidi" studenec, sansk Ub Hnbel se zmirom rabi ibars pozna y imenujejo otok s i get. Jeli so to besedo Madžari oá Slovanov izposodili? Za razlago imena bi vendar služilo ime Sige v sentvidski fari na Kranjskem. Siget, brežič podveliko Nedeljo. Pis. 258 ci imeli kaj žeti. Komur je taka nesreća kako morejo ljudje cez 7 dni spet vila, da niso D znana, se bo res čudil, tako razsajati v pivnici, in bo vašćane nemarno in zanikerno ljudstvo imenoval; al v njih čast moremo reči, da jih je V bilo le pet takih y v kerćmi, od kterih se V je krik in šum po celi vasi razlegal ; bili so namreč kmetje, ki so imeli svoje polje zoper točo asekurirano, in ker so bili ravno dosti veliko edškodníne přejeli, so jo veseli prejetega denarja mahoma v pivnico potegnili in tii zidane volje bili. Pa tudi več unih vaščanov, ki so po toči skorej ob vse poljske pridelke prišli, je přilezlo v pivnico, da bi žalost enmalo v vince potopili. V tem ko ti nesrećneži vsi žalostni in klaverni pri verčih za mizo sede in molčé pijó, upije unih petero zavarovanih eden bolj od druzega. Pojejo in ukajo na vse gerlo, tolčejo s pěstmi ob mizo y da glaži po nji rožljajo, in uganjajo burke, da je gerdo; precej vampastemu oštirju ao nastavljali včasih nogé, da se je memogredé spotikoval in dosti manjkalo ni, da ni na obraz pádel in si ni svojega višnjevega nosa potolkel. Toda na svetu ne terpí nobena reč večno. Viuo jih je pobodlo, da vekaci omolknejo eden za drugim in položé svoje težke buče na mizo. Med tem pa se zdaj uni enmalo oživijo, kterim je toča veliko škodo napravila; vince jih je malo po malem tudi tako unelo, da so tudi začeli rogoviliti. Spervega so se od prevelike škode pogovarjali, pozneje pa od uzrokov toče, ki so jih od vseh straní uganovali. Bendač, recite kar hočete, jez sem in ostanem pri tej misli, da je vse te nesreće le naš župa u kriv. Dokler je oče Gregorec vremenu zvonil, nam ni toča nikoli polja poklestila. I.etos pa se je župan vines vtaknil in zvonjenje je bilo prepovedano, in lejte! zato nam je toča vse » pokonćala. Pri moji duši! da je to res a Naj r> y y pa ni mogla storiti. Namesto, da bi bili y Orne bukve. Novice", ktere se vseskozi poganjajo tudi za blagor kmečkih ljudi in za miloserčnost do uboge živine odpró spet enkrat černe bukve in zapišejo va-nje grozno prigodbo, ki se je pripetila te dni v Boh in ji. Bila je neka kobila na porodu po kakega zvedenega člověka šli, pokličejo znanega mažaka Jožeta Menćegarja iz stare fužine. Nogo žbetovo je vidil spred ležati, pa še vedil ni, ali je prednja ali zadnja 5 ur so ubogo žival martrali — šest jih je po njegovi komandi uleklo, tako, da so iz kobile od-tergali nogo žebetu in ste kobila in žebe konec vzele. Marsiktero škodo je ta „kunštni" člověk pri bolni živini že napravil, — tabart je pa kaj očitno pred vsem svetom pokazal svojo „ktinšt", da so spregledali zdaj tudi tisti, ki so temo bahaću dozdaj verjeli. Pri tej kobili, ktero bi bil podučen živinozdravnik gotovo otel nevarnosti, ako bi bil žebetu nogo nazaj spravil in ga v maternici na pravo stran o ber nil, si je mazač sam dal pečát, koliko vé in koliko zná. Ce ga lastnik kobile ne toži za veliko škodo, ki ma jo je naredil, je vendar misliti y da gosposka, ako za to prigodbo zve, kaznovala je živino tako strašno t e r p i n č i 1. živino, le tecíte k njemu, Vi pa y ga bo slavna saj za to, da ki imate bolno , da bo po svoji „kunšti" skusil, ako bo mogel, vam živino konćati ; al povemo vam, da še vselej tega ne bo mogel, ker je včasih sama živinska natura tako močna, da premaga bolezen pa še neumnega mazača poverh ! Le tecite k njemu ; iz matere odtergaoa noga mu je pisala patent živinodertnika! Eden, kteremu se gospodarji pa tudi njih živina smili. Tako je neki mož se ustil, ki so ga nezadovoljni vaščani največ obrajtali, in ki je bil pri vsakem shodu njih besednik. Bil je očiten sovražnik županov; zato so ga vsi kterim je bil župan tern v peti, tudi najbolj čislali. to njegovo sovražtvo zavoljo tega pričelo, ker župan ni hotel svoje hčere Barbke y tisti Kakor se pripoveduje, se je pa iDnšakovemu sinu v zakon dati, s kterim sta si bila kakor pes in mačka. Mladi Dušak Juri po imenu v županovo hiso in je lepo in bogato Barbko je bil pisar na grajšini in je že delj časa županovo Barbko štimal. Dokler sta si bila očeta prijatla, je hodil mladi šri-barček očitno snubil; ko pa sta se očeta sperla, je zahajal k županovim pa le zvečer. Barbka je mlađega Dušaka res rada imela iu ker je oče to vidil. je y le takrat, ko ni bilo očeta domá. ali ni silil, da bi bila bogatega starega vdovca vzela. r> Res je, Dušak, kar pravite CC mu eden njegovih sosedov v besedo seže to reč brez pomude po mojih mislih se moramo za potegniti, da se bo vremenu spet zvo nilo, ker se utegne kmali spet kaka huda ura poverniti, je zdaj ostalo. in kaj tacega kratko in malo m nam se to pokoncati, kai „Župan je terda buča, nikdar ne bo pripusti!" je drugi zakrožil. yy V Kako nek bi se dala tedaj ta stara šega spet upeljati?" je vec sosedov ob enem poprašalo. » Župana moramo prisiliti, da z lepo stori, kar hoćemo y Dušak zakriči dali. če pa noče, bomo pa mi sauii zvoniti Jez mislim, da je zdaj ravno pravi čas k županu iti in se za to rec potegniti, ker se je jelo nebo že spet oblačiti, in v kakih minutah se utegne nevihta spet čez našo vas privleči". , * : ' Ta beseda je bila vsem že precej naterkanim vaš-čanom po volji, in ker so se res černi oblaki na nebesu hudo uro, ustanejo vsi prikazali in je soparica napovedovala izza mize in pravijo Dušaku, naj jih k županu pelje. Ko bi trenil, ni bilo v kerčmi nobenega druzega kakor kerčmar in unih pet kmetičev, kteri so imeli polje pred Q _ točo zavarovano in so zdaj vsi po versti smerčali, da je bilo kaj. (Dal. si.) Spomini ê +x I n U. avgust 1851. vakance, oj vakance, hajd čez klance na gibance!" In ven je vrelo pri vseh mestnih vratih. Oj vi lepi, veseli časi! Kako pouosno smo peli že v pervi latinski yyay a y a y laeta sunt tempora cc šoli dijaško pesem: vendar enkrat přišel polž toliko zaželjeni dan, ko smo imeli „forlezungo". Je y kaj! prilezel počasen kot slinov Že prejsen večer so priderdrali ocetje od vseh vetrov po svoje „drage" siučeke; tudi uektera skerbna inati ali nepoterpna in radovedna sestra je prišla, ki Toneta ali Anžeta že celih deset mescov ali saj od velike noči z nobenim očesom vidila ni. — Kako smo hiteli spravljati na voze svoje skrinjice in punkelce, ki so bili že, Bog vé! kako dolgo nabasani in navezani. Vozovi so, se vé da, stali zunaj pred mato, ali pri „Boštjanu" ali pri „Gospodaricu", kar jih je bilo učencov iz gornje strani, so s plavcom (flosarjem) večidel v V V . « pese sli. In spričbo v roki se nobedeu več ni ozerl nazaj ; kteri so se vkup peljali na enem vozu, so jo pobrisali vkup, ukaje, da bojo jutri ali morebiti že drevi sopet vidili, kar je duša gledala vsako ubogo noč v sanjah: sladko domaćijo in vse njene premile, nedopovedljive zaklade, ln vozićek za vozičkom je odnesel po 4. 5, tudi več takih srečnih sere. In domá! Oh, če je že siva tvoja glava in ti je serce že oterpnelo v bojih, ćmernostih in strupnih zvijačah živ- ljenja y če ti je merzla proza jeklene službe že vzela vso prijaznost in veselje do njega će se spomnis, kako je bilo, ko si pervikrat po dolgi ločitvi sopet zagledal obličje ljube matere in drugih domaćih, in si nesel vesel svojo sprićbo precej drugi dan fajmoštru in kaplanu in učenika svojega kraja in so te tako lepo pohvalili, še menda rekli pri kosilu ti ostati, in pervo nedeljo, ko sta z mateijo k; zjutranjem opravilu šla (se ve da si že imel dolgo suknjico in šiltasto kapo) — oh kako so te vendar mati gledali s tihim ponosom in preserčnim veseljem, ki jim je siedelo na ustih in v očeh, in prerajtovali so že menda y kako dolgo bi bilo se treba čakaii do nove maše. Pri cerkvi si najdel svoje stare tovarše in verstnike, in popoldan je přišel marsikteri sosed v vas k vam, ali sta pa z materjo sedla pod hruško, ki so se začele pravil, v ze trebiti, pa si jim kako se ti je godilo, in mati se nikoli niso mogli dosti načudovati, kaj si že vidil po mestih, in koliko si se že naučil. Tvoje oko se je pa oziralo po okolici in po-zdravlja! si stare znance, vsako drevo in vsak germ, vsak plot in vsako lešo, — saj so ja bili vsi ti priče tvojih mladih let, saj so te ja vidili, kako si počasi odraščal, bili so vsi prijatli najlepših otroških časov. In vprašal si mater: ali imajo letos lastovke spet mlade na podu, v tako hišo ne treši, kjer so lastovke pod streho, saj in če so bile seničice v stari jablani od sušivnico ? Aj in mati so na vse tvoje vprašanja tako ljubeznjivo odgovarjali! — Ah brate! ne sramujva se, če se nama brada trese in nama solza kane čez i gerbančasto lice! Saj ja obá veva, koliko je vredno tiho veselje tistih nedolžnih let! Je prišlo veselja še dosti, bilo ga je bolj glasnega upijanilo je cio veka; al bolj serčnega nikoli več. nikdar več! 7 In tako prinesejo vakance vsako leto svojo torbico veselja in sreče za mlade serca. Tako je bilo tudi pred osmemi leti. Fercunklovo je bilo tii ; ajda si je že sama senco dělala, in učencov veseli roj je letel iz latinskih panjev čez goro in plan, nabirat si medů veselic iz cvetlic pre-Ijubega doma. Mene pa tisto leto iu že ktero pred ni spodil ne en svetnik in tudi vsi ne iz šole; bil sem že vprežen v službeni jarm. Al vendar mi je prinesel veliko veselja tisti svetnik, ki jih tako hitro razpodi na vse četiri granice svetá, prignal mi je vsako leto po 5 do 6 takih brezskerbnih veselih gostov, mi okrajšat dolgi čas za kake tedne in v moje tihe sobe nanašat novega življenja. Tako tudi z začetkom vakanc leta 1851. je res n h m res se boš morebiti zdaj spomnil nismo bili tisto leto po St. Lovrencovem v Bledu?" Zdi se mi, da smo bili! — Oj koliko veselja! Pa saj ste, ljubi pisatelji ali sami že bili v Bledu ali ste saj že toliko brali o njem v naših Ijubih „Novicah" in drugod, da mi popis kraja in pri takih priložnostih navadnih veselic radi opustite. Saj že skoraj ni pesnika več, ki bi se o Bleški lepoti ne bil skušal 7 ne pratike več, da o Bledu v nji ne bilo kaj branja. Toliko ti povem, ki te tedaj zraven ni bilo, da takega veselja je jezero še malo kedaj vidilo in čulo! Slovenski dijaki iz Kranjskega, Štajarskega in Koro-škega so imeli svoj shod. Ljubljana, Celjovec in Celje so bili poslali svojih sinov, naj se bratranci pobratimijo v brate. Poznali so se že po svojih spisih in dopisih, al jim boš zameril, da so želeli se tudi osebno spoznati? „Kakošen mora vendar ta in ta biti? bled sinjih pohlevnih oči? drobne postave, njegove pesmice so tako mile in nježne itd. menkovali. a so se po potu o svojih novih bratih po Srečni smo se snidili. Vreme nam je Bog dal, kakoršno si prost učenec ob vakancah od Boga le sprositi more. Kakošne volje so bili fantje! Da smo bili najpred pri Pe-tranki, splezali na stari grad, občudovali očeta Triglava in navdušenja si pili iz njegovega ogleda, to se samo po sebi ve. Popoldan pridemo do Ma I nar ja nazaj, kratka pa krepka južnica je združila kakih trideset do stirideset mladih rodoljubov. Hej! koliko „živio!" in „at žije!" in „hurrah" je zadonelo iz zelene ute čez jezero do sive skale, do modrih nebes! Saj so bili ushitjeni mladenci žive nomenklature naših slovanskih korifeov. Ni se zabil noben slovenski rod. Palacki in Karadžič, Jelačič-ban in »« » y Smolař lužički. Koseski in Mickievic y zdravica je zdra vico terla živim in rajnim kar ima slovanski rod le „Bratjo! Sada zadmi ćasu Ža ljubav i slogu nasu!" m posrebernil je že mesec robove zahodnjih gora. „Bratje! na lad je!" so nas vabili naši dijaški veslarji. In „To je ona silna moc, Ka će sravnat vse jednoć!" prcpevaje smo stopili v ladjice. Troje jih je bilo polnih vštric so vesljale. V zadnji nas je bile naših mladenčev, le cvetero. Vesljal nas je mlad mož y milega pa vendar resnobnega lica, v černi suknji s širokimi rokavi y naš rajni Plemelj, Bog mu daj dobro ! Podgorski in Bleški kaplan smo sedeli drug drugega pod pazdiho in roko v roki na deski in poslušati veselo petje iz čolnov pred nami. Pridemo sred jezera, kar se vlijejo pervi mesečni žarki na y 111 y valove cerkvice Bled trenutku, žive dni ne! val za valom zaleskeče ; bližej iu bližej mahoma stopi šip čez streho starega grada res raj oj ne posveteu kraj tega sveta v takem Ne bom ga pozabil ne ne Pri cerkvici smo. Zvon zapoje vse svoje vse vtihne klobuk za klobukom zgine z glav, kar se oglasi pre mila Potočnikova pesem: „Veš o Marija, moje veselje?" tedaj še nova; al od tistega Pervikrat sem jo cul; bila je ^ -'^d il ■ W _ večera jo nosim s saboj; marsiktero uho se je je ze na učilo ; marsiktero solzo mi je že izžmela pri ločitvi, pri shodu še v poznejih letih zmiraj nova, zmiraj lepa me spremlja pesem, me spremlja spomin tistega večera in me spremljala bota do tistih dob veselje tam bilo — tam oj! da bi moje in nas vseh kjer žalega ne bo! Zvon je utihnil, utihnila tudi pesem; al v moji duši je donela naprej in naprej, da se je vzdignila v gorečo molitev: moj Bog! da bi teh vseh življenje bilo mirna vožnja v po nemirnih valovih sveta, podobna nicojšnemu večeru! da bi bili vsi vavek zvesti svojemu pokliču, bili vredni sini y y zvezde, stebri svoje sladké domovine, svojega veličanskega roda !a 5 Tiha je naša čveterica sedela, le roka je roko stiskala kdo bi bil besedico zinul? Počivale so vesla! — In zopet so jo zagnali čez mirne sreberne valove v tiho milo noč tako krepko in vendar tako milo: „Kje dom je moj?" in Hej Slovani !" „Brodnek čuti udarca", „Otok Bleški" itd., y yy dokler niso ladjice pri Petranki sopet postale. Slepi J nam je zaigral pesme mile domačij kako so prepevali mládenči! oj kako prelepo kolo je bilo! kakih obljub je čula tista ura, kako navdušenje je vidila, kad je gromovito zavrelo: „Proklet naj bode izdajavec vsaki domovine!" Razkrušili smo se sopet. Dan zastanka minul je kakor mine vse na svetu, ln od tistihmal? Koliko tistih je zvestih ostalo svojim obljubam? Dosti jih je bilo fantastičko-pesniško oblečenih : kitico ali peresom, prav 77 klobuk z dolgim trakom, na pol grunta". Ni duha ne sluha od njih. Dva med njimi sta bila najbolj prozajicna in tiha viditi kolikor se še spomnim le malo je bilo njunih besed; morebiti ju je kteri mlačnosti in preobilne flegme dolžil. Kdo sta nek bila? Evo! eden je bil izgled naših učiteljev, naš verli y pridni Praprotnik, in dragi ? Bog Te živi! Ti neutrudni mrav, Ti od Boga obdarjeni pesnik 77 Zorina" Zdravstvuj Matija moj ! Oglasi! se je res še marsikteri, in obetal iz zdravega cvetja, zdravega sadja obilno al yy lepega ugasnil je s časom obljube spomin''. Obledela je podoba, utihnul je glas zakopano, pozabíjeno vse! Zakaj? y huda je zloba, li i duso mori! u u Francoz jo „Migraine Anglež jo „Spleen Nemec „Weltschmerz" velí Slovenec ji pravi: „lenoba!" Al naj povem še druzih vzrokov? Saj so vam Enemu se praví n S trebuhom za kruhom y mani I drugi zvezd na svojem nebu da bi pesnik „Slávy dceře" bil je iskal pot do „gl u y pa mu je spodletelo; tretjega med nami bil Poslednjo zdravico smo zagnali je precej perva kritika oplašila zavihal je nos y pa. 360 rekel : „Bodite sami!" Oj ponosna maša ! — Pomni duša staro bolezen, da pride uesrečni prah ali pepel na grojzdje, se resnico: „Errando discimus" in da ja kritika ni namenjena vidi po več vinogradih v Istri, da je prav žalostno za mar- tvoji osebi moka, ker je in če te tudi zmele na tri mele, bo dobra sikterega posestnika. Suša nam žuga zatreti, kar je toči namenjena tvojim slabostim, v tvoj prid, v prid vsega naroda, kterega slave menda, Bog nas vari! noceš oskruniti; da je pa s takimi plodi sila povzdignil ne boš to, Bog se smili! ostalo ali se potlej obrastlo, ako berzi ne pride pohleven dež; vode je sèm ter tjè že malo, trava je véla, krompir zastaja droben in obeta le pičel pridelek. — 14. dan t. m. boš ja lahko sduhtal; ti ni treba, da bo pri nas birma v vikarijatski cerkvi sv. Marije Magda znal komarje kovati. Kakor se nisi latinščine en dan Iene drugi dan pa posvećenje nove cerkve v Bergudski naučil , in je profesorjeva rudečka tvoj pensum včasi gerdo popasila lej eksposituri, za ktere zidanje so se že več let neutrudljivi tak ne bodi term, ako te pravična graja na ekspozit, častiti gosp. Jože Vode poganjali in vendar sedaj očitnem polji zadene. Saj se možicelnji lotijo velikanov s srečno končali. V naši cerkvi sta veliki oltar in prižnica svojimi bodalci, češ: mesec beži! mravlja pride! saj se prav lepo prebarvana, ktero delo je danes dokončal v „No ja še v Tebe zaletavajo, veledragi Dragan Davorine!" „Feriunt fulmina" vicah" že omenjeui malarski mojster Marotti iz fare ka stavške, kterega v resnici delà same hvalijo in vsem pri a šta če muva na turovem rogu?! Es sind die schlechtesten Friichte nicht" itd. in Žehtarčev poročajo, ki jih vidijo tudi v Roču, Humu in drugih krajih » Pavle iz Pohane je djal: „V koprivo ne treši!" Pa h uja guba je na polji našega s lovstva. Dolgo na čast umetniku in pa deželi ? ktera ga je rodila. časa sèm že pogrešamo nekterih pervakov na našem nebu. Iz Frankolovega na Staj. Sajovec Jakob. 13. avg. Strasna vro Kje Rodoljub Led i nski, kje so Tvoje miloglasne, čina nas tare; najstarejši ljudje na pomnijo take. Drevje je sercabudne gosle? Kamsi obesel svoj lok? — Podgorski začelo rumeneti, turšica in krompir zoriti: grojzdje vsah-Svitožar! Je mar zblodla tista glava, ki je v sredi ptujeov nuje in černo prihaja. Tako bomo do Male Gospojnice vse pridelke izim grojzdja lepo pospravili, al kaj bomo prihodnjo tako bistro vedila braniti „svetinje domaće?" Pajčina se Ža- prede po strunah Tvojih, kamnogoriški Lovro! spomlad jedli, sam Bog vé! Joško Iskrač. lostno ! je struna stergala se pevcu ali zgrabil je za locen in na ostalih zaigral pesem otožnega serca sercnega bola. Ah! al kdo bi se dotaknut Tvojih citer, ovenčanih s lovorom vavek živim, Ti orjaški velikan slovanské poezije, naš neumerjoči Koseski! Ah! ne čujemo več Tvojih Ijub-ljencov, ne stresujejo več naših sere z gromom svojih y • lz Kerškega na Dolenskem 13. avgusta. Tudi v Přetekli mesec je strela na Mertvicah v neko hišo udarila, da je do tal naseui okrogu se le žalostné dogodbe čujejo skladov, ne zibljejo in mecejo vec naših misel in čutov. kakor ? jim drago, zdaj v glasno veselje in ushitjeno radost, zdaj v pogorela; k sreči je bila sama gospodinja v hiši, in je strela ni ubila. Ene dni potem je na Pivškem po zanikernosti mlatičev požár tudi eno kmetiško poslopje pokončal, in 10. t. m. je Mali Mrašev, vás v Leskovški fari, ki šteje 18 i vsa pogorela; samo 3 hiše so ostale, ktere bolj na čern obup v divjo strast ali molklo otožnost! Oj, ko Vas ne čujemo več, ne bi bilo mogoče Vas šamoti stojé. V tem ognji je tudi nekoliko presicev konec vzelo. Zacetek ognja ni znan. B Dasiravno zategadel za ni gledati saj? Alise res ne najde — usmiljena nam majka! ker ni, ker izmed 15 gospodarje v ni bil nobeden po vsi slovenski zemlji ne eden rodoljuben ali saj toliko zoper nesrećo ognja zavarovan! so vendar revni spekulativen knjigar, ki bi hotel s podobami naših slavnih pogorelci temvec usmiljenja vredni, ker so imeli skoro vse pesnikov in literatov špekulirati na mošnje slovenskih rodo- pridelke že pospravljene, in po ti nesreći nimajo ne stano- ljubov? vanja ne obleke ne živeža. Dobrotniki, usmilite se siro Al dost za pervi spomin. Nič ne zamerite, tovarši od makov in pošljite jim kak milodar v pervo pomoč f Vent 11. avgusta leta 1851. Morebiti zbudi prijazen spomin otož- sicer, da sedanji čas Vas bo težko stalo; al prosijo vas nost morebiti pa, in Bog mili daj ! ponovi obljube res ubogi bratje. Vsak še tako majhen dar bo častita les-spomin tisto veselje in serčnost do delà, ktero je vrelo pred kovška tehantija (Haselbacher Deh.) hvaležno sprejela in osmemi leti v naših sercih in žilah! Bog daj ! Z Bogom ga pogoreleom razdelila. Druga nesreća, ki nas tare f vsi! Božja pomoč in slovenski pozdrav po vseh vaših potih! je bolezen . V namrec griza, ktera po studenški fari, sosebno Dopisi Iz St. Louis-a v severni Anicriki 11. jul.'"*) Zima je bila pri nas brez vsega snega; kratka spomlad in jako deževje; zdaj pa je vročina 98 do 100 gradov po F. Letos imam dosti delà s kmetijstvom ; tudi na kmetije pri mestu sem spomladi čez 2000 te rt s koreninami posadil, ktere prav lepo rastejo. Krompirja bom imel čez 2000 mer-nikov ; zgodnega V ze 2'/ 4 kopamo in ga prodajamo v mesto po gold, mernik. Tudi druga vertnarija se prav dobro spo-naša, kakor tudi moje teržtvo gré zmiraj dobro od rok. Pošljem Vam zdaj majhen dar. Ljubi oče! palica v Vaši starosti se še ni zlomila — tudi jez Vas še nisem pozabil itd. Iz velikih Mun v Cicani 5. Premuta. v „Novicah" omenili avg Toča kakor smo 16. julija škodo naredila, temuč tudi v več Ijudem žito in grojzdje pobrala, kakor na Keršanščini, Šum ni samo nam veliko Istre je siromašnim berščini itd. Dragina isterskega vina dakle ne bo dosti z novim vinom jenjala, ktero so že v nekterih krajih čez mesec dni mastiti navajeni. Pri nas se pije sedaj vino po 28 in 32 krajc. bokal dunajski in je vino večidel kranjsko. Tertna % Te verstice so posnetek iz pisma, ki ga je skerben sin iz dalj ne Amerike svojemu starému ocetu ; slovenskem jeziku pisal, kakor je tù natisnjeno Đolensko v Vred. na Logu in po cerklanški fari hudo razsaja in zlasti otroke brez usmiljenja mori; v ravno imenovani fari je tudi pre- V • V sicev za vročino že dosti pocepalo; še tretja nesreča, ktera nas stiska, je pa huda suša. Ze sterneno žito se pri nas ni kaj dobro obneslo; na to je pa zavolj preobilne suše málokdo kak mernik ajde in kak masele repe vsejal ; sedaj, kjer je bolj pešena zemlja, se je jelo vse od kraja sušiti ravno taka se vinogradom na bolj tanki zemlji godi ; začelo se je tersje sušiti, jagode veneti in še cio s terte padati. Le jok in stok se sliši, in kaj še bo, ako nam usmiljeni Fr Mladic. Bog še dolgo potrebnega dežja ne posije ! Iz Mengša. V petek zjutraj so tu 25 gospodarjem pohištva pogorele ; začel se je ogenj nek po nemarnosti. Iz Ljubljane. Žalostěn je bil letošnji veliki Šmarea druge leta nas je a jda v najlepšem cvetji razveseljevaia; 9 letos nikjer ne vidiš belega polja, nikjer ne slisis ne ene bčelice ne, — vse je suho, velo, tiho, žalostno v okolici ljubljanski, ktera že spet 3 tedne ni dobila skor ne kap- ljice dežja razun včerajšnih! Novičar iz domačih in píujih dežel. Iz Laškega. Kakor je podoba, ne bo zbor v Ziirich-u tako kmali pri kraji, kakor se je izperva mislilo 11 dan t. m brez so imeli pooblastenci svoj tretj shod pa tabart dins kih. kteri so se s francozkimi posebej po 261 i menkovali. Telegraf je 11. dan t. m. iz Ziirich-a pri- T podal, odkodar pride okoii 20. t. m. na Dunaj nesel čudno novíco, da de lap «st vojske (prémiije), ki je iztekei 15. dan t. m., je vnovič podaljšan na ne določen cas, nekteri pravijo, za 2 mesca. Cudná je ta novica zatega voljo, da se po mirni spravi v Vil laf ranki od nazaj, iu potem še le pojde v Zagreb dan t. m. socih Vodstvo dunajsko-teržaške železnice je 4. oklicalo, da 12,000 mur v, po 5 do 6 čevljev vi , ki jih ima v svojih drevesnicah odveč, hoče prodati, podaljšanega oduška vojske govori. Kaj se utegne na drevesce po 50 nov. krajc. Kdor jih kaj kupiti želí, naj sej Res Laškem vnovič vojska začeti, pa v drugi podobi? ___ řečí. Po novicah od 9. t. m. so oberne na „Betriebsdirection am Sudbahnhofe" na Dunaj se godé ondi mnoffoverstne Iz Gradca. Ministerstvo je tukajšni obertnijsk in v Parmi zapodili Sardince in tako imenovano rude co republiko oklicali, ktera je prestrašila vse, ki kaj imajo. p V* _ . » v , . . • V i • kodelski družbi i t> o ui o č o b e r t n i k dovolilo, da sme d r u ž b v d in ko delco m napraviti, kakor Čudno je to, ker malo pred se je župan (podesta) parmiski je v Ljubljani in nekterih druzih mestih v Pariz podal naznanit cesarju Napoleonu voljo sosesk parmiških, da hočejo zedinjene biti s Sardinijo. g. L i n a t i Iz Tersta 13. avgusta. Ta teden se je 67,000 starov ki po morji pride; cena je ta prodalo, vecidel take Pravijo, da Maz zini na Laškem spet zvonec nosi in da nekoliko poskočila zavolj velike suše, ktera žus:a ves pi glasovi. T o s k a n c i Mo se čedalje vec slisijo ljudovladni denezi in Roinanjci pa so stopili v tako imeiiovauo srednje-Iaško zvezo" in so Garibaldi-tu pouudili po- morske solí cesarskim solnicam oddati, so kaj žalostni za delek na Laskem in v Vlahii in Moldavi uničiti lz Istre. Istrani, kteri imajo letos tretj d J veljstvo zedinjene armade; pravijo, da je Garibaldi prevzel voljo tega, ker to je največji zaslužek primorskih stano-to poveljstvo, pa proti temu, da kralju sardinskému ob- vavcov, potem takem pa imajo mahoma ob ves zaslužek ljubljene zvestobe ne bo přelomil. V T os kan i so volitve priti > iu vendar bi si mogli še d mesca ob lepem vre za narod n i zbor končane ; vse je slo v lepem redu voljeni poslanci so se že menda zbrali v veliki zbor iz menu marsikak kosček kruha zaslužiti, ako bi smeli vec kteri soli napravljati iu je kam drugam prodajati, ako je < bo določil: kakošno vlado da hoče. V tem ko ste avstri- solnice več ne potrebujejo. Nadjati se je, da se bo carske evnim janska in francozka vlada očitno izrekle, da se bode po- ljudem to dovolilo vernil poprejšni vladar v Toskauo nazaj 5 so zaceli nekteri Iz Livova Po dovoljenji deželnega poglavarstva bo parižki časniki šeptati od tega, da bi narodni zbor utegnil smel od i. prihodnjega mesca septembra kdo ktere koli stanu ali ktere koli vere tù mesar biti, ako se le pri izvoliti princa Napoleoua za vladarja toskanskega, in nekteri celó staro laško rodoviustvo Napoleoncov magistratu oglasi in davek plača; 1. septembra tedaj jenja spravljajo na dan, češ, , Iz Ogerskega. V vseh krajih gornjih komitatov je da Napoleonci so florentin- tarifa za meso in mesarsko cehstvo skega rodu. Da bi se Toskan a pridružila Sardinii __' - - , « • . W w-m. «V 1 Napoleon nikakor ne bo dovolil. Iz Fioreuce se piše, da so taka vrocina in suša, da je res groza; studenci in štirne 13. dan t. m. tje prišli francozki, angležki, pruski in ruski vsahnujejo po versti; rečica Z agy va se je posušila, ^ ^ V « aV ft «a.ê > fe 1 » • A • V • li i « mm mm A « _—. mâ - kar komisarji, ki hočejo pričujoči biti v narodnem zboru to- najstarejsi ljudje nikoli ne pomnijo. V komorniški okolici je skanskem. Kakor v Toskan i tako je tudi v Mod eni in pocepalo prešičev že veliko. Bologni začasua vlada oklicala volitve za narodni zbor, kteri naj potem izreče, kakošno vladařstvo da hoce. V per se v hudi vročini takih okoljšinah se tedaj ni čuditi, ako najnovejše novice pravijo, da je odhod francozke armade iz Laškega lahke francozke. V K spet odložen. Našim vinom se bo berž ko ne nova kupčija in sicer v Egipt; skušnja je namreč pokazala od- ■■■■■■mÊÊÊÊÊÊÊ da težke vina dajo bolje ohraniti kakor ? vinsko kupčijo, ki se prav dobro obnaša ima neki ogersk tergovec že Iz Dunaja. Ministerstvo bogocastja in nauka je 25. Iz južno-izhodnega Banata 1. avg v Zalostno je, p. m. sklenilo, da se rusinske šolske bukve morajo pa vendar le res, da se je v teh krajih, to je od Tem vprihodnje s cerkveno cirilico uatiskovati, ki je od nekdaj že pri Rusinih navadna; (gradjanka) ima jenjati. Ucenci ljudskih šol se imajo branja i tako imenovana ;,hrazdanka" do V Bećkerek že t ca in na drugi strani noter do Vél i k eg; prostoru od 100 milj po dolgem in širokém * v ev slabo obnesla. Násad od 13 snopov ni dajal vec in pisanja s la tin s kim i čerkami le toliko vaditi, kar je kakor pol mernika (*/4 vagana), násad po 17 snopov je v treba brati. j da morejo v poljskem jeziku natisnjene berila takih krajih, ktere so za najbolje imeli, komaj po ;i/, vagana dajal, tedaj se je přidělalo na oralu le po 14 do 15 vaganov V triletno živinozdravniško šolo dunajsko se ali 28 do 30 mernikov; al to veljá le od najbolje obdelanih bo spet za prihodnjo šolsko leto več učencov brez plačila zemljiš; povsod drugod se mora pridelk orala le na S do in učencov za plačilo vzelo. Ucenci brez plačila morajo po 10 vaganov šteti. Kolikor je pa žita manj, toliko bolje je zlo stiskovala; pšenica jeklena ečmen sta dokončani soli 8 let vojaski zivinzdravniki biti. Kdor hoce zerno, ceravno ga je vrocina v to šolo priti, mora biti saj 17 let, pa ne čez 24 let star; in lepe barve je močnata da kaj. Le oves in j zraven tega se mora skazati s spričbami, da je doveršil 4 dobro plenjala; j sole spodnje gimnazije ali ečmen je dal po 25 do 30 vaganov na pa spodnje realne šole in je oralu, oves pa po 30 do 40 lepega žerna. Pa kaj! ker le lepe obnaše. P je za banaškega kmeta per fruga Ponoći od petka na saboto se je pri postaji želez Iz Serbije. Iz Bel ega grada. „Triest. Ztg." piše, ni ce v Miirzzuschlagu nesreča přiměřila; vozovi z blagom da je knez Miloš z bobnom oklicati dal, da nikdo se ne so s tako silo skupaj zadeli, da so 5 kočij sterli; en de- sme prederzniti kakega ptujca s žaljivo besedo ,?švabaa lavec je zlo poškodovau. pitati i skega Za cesarsko dnarno kovnico ste te dni iz Oger-dve polně ladii s kuprom (kotlovino) na Dunaj naj ji skaže, koliko je odstavíj kdor se pregreši zoper to prepoved, bode kaznovan Ker je skupšina že veckrat od starašinstva terjaia 9 lada Serbom dnarjev prišle za kovanje novih krajcarjev. Tukaj so začeli že prodajati cesarske konje j ki jih pot od leta 1842 do 1858, je starašinstvo unidan to storilo in skazalo, da je na post pot potratila armada za vprego (Fuhrwesen) več ne potřebuje. Skozi grozen znesek od 110 milijonov piastrov celi ta mesec jih prodajajo vsaki torek, petek in vsako sa boto na mestnem konjskem sejmišču lz Černe gore 28. julija. Preteklo nedeljo je knez Danilo nad 1000 medalij tištim Cernogorcom razdelil ? Novi ban horvaški fml. grof Coronini se je imel so se lansko leto v turškem boji pri Grah ki junasko ? guverner dalmatinski fml. obnašali 11. dan t. m. v Zagreb Mamu la pa v Dalmacijo podati. Po novejših novicah je WÊÊ^M ĚĚM ■■■^fe grof Coronini lz Milana. Kralj sardinski Viktor Emanuel je 7. daa - « . • • •• «i // «v še pred odhodom na Horvaško se v t. m. slovesní vhod v to mesto obhajal. „Moniteur pise, da je kralj jezdil; celo pot od meetnih vrat noter do stolne cerkve ga je brezštevilna množica sprejemala z veselími Bog, » 9 klici in mu pot posipala s cvetlicami. Po odpetem Tebe hvalimo!a se je podal v kraljevo palačo. Mesto je bilo zvečer razsvitljeno. Iz Hillia. Čedalje bolj se kaže, da bojo sv. oče papež slovó dali sedanjim ministrom in namesto njih nove izvolili •govori se, da le predsednik novega ministerstva in pa minister bogočastja in nauka bota duhovna, vsi drugi bojo svetnega stanu. Pravijo, da je sedanji predsednik minsterstva kardinal Au ton el li sam rekel: „Jez in moji ministri nismo za italijansko zvezo, zveza pa ne za nas Iz Nemškega. iz Berolina 10. avgusta. Ze dolgo je pa tudi časnik „Invalid" osíro rešetaril Napoleonovo laško politiko; — po tem bi se smelo misliti, da si Rus in Francoz ništa tako dobra kakor gre govorica Iz Turškega. Iz Carigrada 6. avgusta. Sultan je v predvčeranjim že nazaj přišel. Potoval je do Chi os-a Smirno ni přišel. Govori se sedaj, da je turška vlada po-terdila polkovnika Kuza za hospodarja moldavo-va-laškega, pa proti temu, da po inštaliranji pride sultana v Carigradu obiskat. Nov potres je mesto Erzerum popolnoma pokončal. u Pogov redu ist v Pismo iz J na Gorenskem nas krega, da v vsake „Novice" ne devlj đ m p bolehni kralj je iznova huje zbolel; kri mu sili spet v cen e, ter pravi: Ali mislite ljubljanski gospodje, da na kmetih ni treba tega zmiraj vediti? Se premalo je vsak teden enkrat zi tn e možgane tako, da se je zadnje ure bati. Pruska in avstrijanska vlada prihajate spet da je avstrijanska vlada praski meni. ker vejo, da imam „Nov hodij prijaznise; pravijo, stoji daj laza" (ažio); ker pa ne vem povedati. se špotJj nam : k tudi drugi prasat, kako zamer- in grejo. Tudi žitni kup iz K prijazno roko podala. Ocitno znamenje zacetega porazům- potreben; pa tudi cene ljenja je to, da saj tisti pruski časniki, ktere navdaja „Novicah" kakor je že bilo. Se vé: je nam Gorencom zlo kega blaga ne najdemo već v Kraj treba Nemec vladni duh, so opustili zabavljice zoper Avstrijo. Da bi bila pa že dobi Tako nam pošten Gorenec bere levite. Na to odgo pa avstrijanska vlada zastran cesarjevega razglasa, v kterem se zaveznikom očituje, da Avstrii niso na Laškem pomagali, kakošne posebne dobre besede dala, pa po zagotovilu dunajskega vladnega časnika „Oest. Corr." ni res. vonmo, da „Novice" imajo toliko razlićne bravce, da je težko vsem ustreči, ker ta želi to, uni uno; ta hoće le novice, ki se po svetu godé; kaj bc pravi unemu je mar le za nove kmetijske skušnje; ta hoće le lice brati; čarije in hoće le ga, uni pa je ves izvelićan. će more d spet drugem so lepoznanske" reći prazne otro é Iz Fran ko broda 10. avgusta. Vojaki nemške zveze so se 7. dan t. m. hudo s tep li tako > da še drugi dan niso mirovali. 29 jih je ne var no ranjenih in sicer 12 pruskih, 9 avstrijanskih, 8 parskih in franko-brodskih; veliko več jih je lahko ranjenih; 2 sta na mestu ga poduka; eden hoće le pesem, drugi jk, tretji I ote rij o in tako dalje vsak kaj druzega. Da radi kar je mogoće in je morebiti većini bravcov všeć. vidite. ega lista; vse, cesar spoln< dragi prijatel iz Gorenskega! že iz želite, še sicer danes ni spol ako bomo ogl bomo storili. « ! mertva oblezala. Žalostěn izgled prijatelske „zveze Strašen vihár s točo vred je razsajal v več so seskah okolice Oťťenburške, kjer je veliko čez 2 mili jona škode napravi! na pohištvih, polji Loterijne srećke: V Terstu 10. avgusta 1859 38. 41. 84 82 65 Prihodnje srećkanje v Terstu bo 24. avgusta 1859 in gojzdih; le samih V Gradcu na Dunaj 13. avgusta 1859 77 41. 8 37 35. 10. 73. 12. 7000 dreves je pokoncal. Vihar ie bil tak, da je neko kuie- Prihodnje srećkanje v Gradcu in na Dunaji bo 27. avgusta 1859. 52. 90. tico 9 ki je ravno na vozu snope skladala, zgrabi! in jo 25 korakov deleč po zraku nesel, dokler ji ni moz na vpitje V otrok: „mati leté preč, mati lete preč" na pomoč přišel. Žitna cena Nekega otroka je vihar vzdignil in ga vec ko za 60 cevljev visoko pod nebo nesel, tako, da na polji stojeći ljudje ga niso več vidili; našli so ga pozneje 20 minut deleč od tistega mesta, kjer ga je piš zgrabil in odnesei. Iz Angležkega. Iz Londona 10. avgusta. Deržavni zbor pretresa osnovo nove postave, s ktero se ima popraviti dosedanja šega na bira nj a vojakov na Angležkem. Lord Stratford de Redcliffe pravi, da konscripcija vojakov na Angležkem ni pripušena, v Ljubljani 10. avgusta 1859. Vragán (iWetzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 395/14. W M __— - ^ A A _ ______■ ▼ banaške 5 ti. 73. tursice 4 il. 13. sorsice 4 fl. 23. rezi 3 fl. 205/, o. — ječmena 3 ovsa 2 fl. 25/l0. A 10. prosa 3 fl. 36. ajde 3 fl. 56. Kursi na Dunaji 13. avgusta 1859 v novem denarji ampak rekrutira naj se kakor Deržavni zajemi ali posojila.I Druge obligacije z lotrijami nekdaj z lozanjem. Armade pa nam je več potreba, zakaj politično nebo Evrope se po poslednji vojski na Laškem ni zvedrilo. Iz miru so stopili v vojsko, iz vojske pa spet v mir; Bog vé, ali ne bo kmali spet vojska? Iu drugikrat nam bo težje neutralnim ostati. Ze pogajanja v Zurich-u so polně težav. Avstrija stojí skor tako kakor je stala pred vojsko; Sardinija, ki je dobila Lombardijo brez terdnjav, je zmiraj v starih skušnjavah; cesar Napoleon 5°/0 nar. posojilo od 1.1854 ,, 5% obligacije od leta 1859 v novem dnar. po lOOg. g. 70. 80. 75. 07. 60. 44. 37. Kreditni lozi po g. 100 . g. 96.80 /»/Teržaški lozi po 100,, 119 5° 5°/0 metalike 4«/ 0/ * i-i 'o i "/.. 3% 3 'A 7. 1% T) V) Y> ?? V> T) W M n 11 r> 0 Donavske parabrod-ske po g. 100 . . . Knez Ksterhazy. po g. 40 Knez Salmove po g. 40 Knez Palfyove po g. 40 „ 38.50 n rt v 102 80 39 Knez Clary po g. 40 Î5 r) 35 14.50| Knez St. Genoisove po g.40 „ 36.50 , 24.50 stoji s strankami, kterih se boji, in s papezevo vlado tako kakor popřed ; zadej pa stojé Garibaldi, Mazzini, Napo li tansko in Sicilija, z eno besedo: homatijje še brez Obligacije zemlišn. odkupa. |KnezWindischgraz.pog.20 konca in kraja. V takih okoljšinah tedaj angležka vlada ne (po 100 gold.) 5% dolnjo - avstrijanske g. 94. 75. 73. 5% ogerske...... 5° . horvaške in slavonske „ sme v nemar pušati armade, če noče, da ue pride ob nekdanjo veljavo in čast v zboru velikih vladarjev. Ako se hoče angležka vlada udeležiti kongresa v laških zadevah, 5°/0 krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . „ Deržavni zajemi z lotrijami iSouvraindori 80. Grof Waldsteinovepo g.20 Grof Keglevićeve po g. 10 Denarji. Cesarske krone . . . Cesarski cekini . . . Napoleondori (20 frankov) v r> 25 14 mora to le tadaj storiti, ako si je svesta, da bo kongres v čast Angležem in pa v prid tištim narodom, kteri potre-bujejo varha. Zaj cm od leta 1854 po 250 „ 295. 1834 pet ink. „ 295. V) Vf n m •n Y) 9) D 9) Ruski imperial i Pruski Fridrikdori n 1839... 1839 petink. „ 113. 218.501 Angleški souvraindori Louisdori (nemški) Iz Rusije. Eden posledujih listov Petrogradskega narodni od leta 1854 časnika v dolgem stavku pretresa zabavljivo govori zoper cesarja Napoleona; malo dni pred „mir 12. julija" in dosti Dohodkine oblig, iz Komo v> 9) 110.501 Srebro (ažijo) . 14. g. 16.10 „ 5.55 ■ 9.39 16. 5 9.55 9.95 11.65 9.55 16.50 n » r> w r> v Odgovorni vrednik: Dl. J&Dtt BlejWeiS Naíiskar in založnik : Joief Elainik.