Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
Prvi strokovni list za hmeljarsivo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
hmeljar
Leto x.
Celje, 18. avgusta 1939
Štev. 17
Za obiranje
Ni tako, kol bi moralo bili! Lani smo imeli hmeljarji kaj pičlo letino, pa smo letos prav do zadnjega upali, da bo bolje, da bo pridelek dober in tudi cena dobra. Toda pridelka bo že manj, kakor smo računali. Suša nam je letos stisnila hmelj. Debele tri tedne smo čakali zadnji čas na izdaten dež, pa ga ni bilo. Zemlja, ki je dobila mnogo premalo zimske vlage, je letos izredno občutljiva za sušo in če dober teden ni dežja, že kar zeva od žeje. Hmelj sicer mnogo izdrži in tudi hitro naredi, toda letošnja silna suša mu je le šla do živega. Zacvetel je še kar dobro, toda kobule se pri tej nepretrgani suši niso mogle prav razviti in dozoreti. Na bolj težkih in vlažnih zemljah bo še kar storil, toda na suhih in peščenih ga je pa res pošteno stisnilo, saj količkaj izdatnejšega dežja kar ni in ni bilo. Šele ta teden je končno le začelo pošteno zalivati. Mnogo sicer ne bo več izdalo in bolj koristilo drugim kulturam, kakor pa hmelju, dobro pa je le. Sedaj pa naj le zopet preneha, saj za silo je že namočilo in če je bilo doslej skoro nepretrgoma lepo, naj bo tudi še med obiranjem brez dežja, da bomo lahko v redu obrali in posušili in da nam ne bo nazadnje še porjavelo vse skupaj. Tistih soparnih sprh, ki jim sledi zopet sonce, res prav nič ne potrebujemo.
Hmelj je zaradi suše tudi počasi zorel. Zato pa ne hiiimo preveč z obiranjem, da se kobule še napolnijo in bodo vsaj nekoliko težje. Vsak hmeljar ve, kdaj je hmelj dozorel in kdaj ga je treba obirati, četudi se je tu treba ravnati po raznih okolnostih; če bi imel n. pr. hmelj rjaveti, seveda ne kaže odlašati z obiranjem.
In potem pazimo na lepo obiranje! Sloves našega hmelja, da je najlepše obran, moramo ohraniti za vsako ceno. Pritisnimo na obiralce, da bodo res obirali kakor treba, najboljše nagradimo, nemarne pa raje odslovimo, če se nočejo poboljšati.
Prebirajmo skrbno že pri obiranju ter med sušenjem in po sušenju! Tega posla ne smemo prepustiti kupcu, ker nam ga bo sicer preklicano drago zaračunal. Mnogo bolje in laže boš prodajal in tudi več izkupil, če boš imel več kupov raznovrstnega blaga, ki pa bo na vsakem kupu zase enotno, kakor pa če boš imel vse najbolj raznovrstno blago zmešano skupaj.
Hmelj pravilno posušimo in ga ne parimo v sušilnicah! Nasipajmo ga na lese samo za širino dlani na debelo, ker bomo tedaj najbolje in tudi najbolj hitro sušili. Sušimo pri toploti do največ 45 0 C v spodnji lesi, da ne prežgemo lupulin. Brez dobrega toplomera je nemogoče pravilno sušiti. Kdor le količkaj more, naj si nabavi avtomatični toplomer Thermosignal, ki vsako nepravilno toploto sam javi z glasnim zvonjenjem in tako neverjetno olajša pravilno sušenje ter se kaj hitro izplača; na Češkem skoro ni najti več sušilnice brez Ihermosignala, pri nas pa jih imamo še kaj malo.
Skrbimo tudi potem za hmelj, da se nam ne pokvari na kupu! Kakor hitro je zrel za basanje, pa ga je najbolje čim prej pobasati, ker se pobasan še najbolje drži ter zlasti tudi barve ne izgubi tako lahko.
In potem prodajajmo pametno! Ne lovimo najvišje cene, temveč prodajmo večjo množino vedno v več partijah, ker le na ta način bomo dosegli zdravo srednjo ceno. Nekaj je treba dati kmalu, da dobiš potrebni cvenk za najnujnejše potrebe, ko se cene bolj razgibajo, prodaš zopet nekaj, no in z zadnjo najmanjšo partijo pa že lahko tudi nekoliko pošpekuliraš, če ti kaže in če na vsak način
Ali si že član Hmeljarske zadruge? Če ne, pristopi ji nemudoma, prijatelj, ker Hmeljarska zadruga nudi svojim članom vedno več koristi!
hočeš, seveda pa se je treba tu ravnati po raznih okolnostih, ki jih nihče ne more videti vnaprej. Pri kupčiji pač ne smeš nikdar nasedati gonji tekačev in mešetarjev, temveč ohraniti trezne misli, presoditi vse okolnosti in odriniti tedaj, kadar sam smatraš za najbolj umestno; svetovati ti namreč tu nihče ne more.
Pridelali bomo torej vsekakor manj, kakor bi lahko; tozadevno je že vsako upanje splavalo po vodi, neizprosna suša nam je letos mnogo vzela. Bog daj, da bi bilo res dobro vsaj to, kar bo in da bi nas ne varalo tudi drugo upanje, da bi namreč dosegli zopet enkrat kaj boljšo ceno. Ne pozabimo pa, da je vsak človek vedno vsaj kolikor toliko tudi sam kovač svoje sreče.
J. barih in sin:
O hmelju 1938/39
(Nadaljevanje.)
Barva je bila za letnik 1938 v glavnem lepo zelena in gladka. Dobili so se pa nasadi, v katerih se je poznala peronospora. Množina lupulina je bila nekoliko manjša kot navadno in tudi barva ni bila zaradi velike vlage svetlorumena. Vrednost za varenje pa je bila večja kot prejšnja leta. Rast kobul je bila enakomerna|. Več tisoč stotov je ostalo neobranega zaradi škode po nevihtah ali zaradi slabe barve.
Prodaja hmelja je šla naglo od rok. Proti koncu novembra je bilo že skoro vse razprodano.
V	Spaltu je peronospora napravila precejšnjo škodo tik pred obiranjem, posebno v nasadih, kjer se ni dovolj škropilo.
V	Tettnangu so škropili 7—9krai in ponekod še večkrat. Rdečih pajkov so se ubranili. Pridelali so do 20% manj kot prejšnje leto. Obiranje se je vršilo do 24. septembra. Prodali so hmelj iz prve roke že v prvih dneh oktobra, kar ga je ostalo neprodanega, je bilo le malo.
Peronospora je škodovala posebno v Rotten-burgu, Herrenbergu, Hersbrucku in Juri.
V	Hersbrucku uvajajo žičnate nasade in je komaj še ena tretjina nasadov na hmeljevkah.
Glede kakovosti se je pridelalo lansko leto v stari Nemčiji la hmelja v Hallertauu 30, Spaltu 25, Tettnangu 25, Rottenburg, Herrenberg 20, Badenu 15 in v Hersbrucku 15%; Ha pa 55, 55, 60, 55, 65 in 60% ter slabšega 15, 20, 15, 25, 20 in 25%.
Prodaja hmelja je bila živahna in se je od celokupnih 100.000 stotov že v začetku oktobra prodalo iz prve roke okrog 80.000 stotov.
Na trgu v Niirnbergu so rastle cene la hmelja skozi do konca oktobra. Za Ila so cene malen-
Premog po znižani ceni, hmeljarji, si dobavite pravočasno, ker se dobi samo v času od 1. marca do 30. septembra, pozneje pa ne več! Potrebne nakaznice se dobe pri Hmeljarski zadrugi.
kostno padle, dočim so plačevali la hmelj Auer, Spalt in Tettnang po 4,80—5,20 RM (72—87 din) in koncem novembra celo po 5,70 RM (85 din). V začetku decembra 1938 je bilo komaj še 1200 stotov hmelja slabše vrste, ki pa je bil v naslednjih mesecih ves razprodan.
Odredbe Glavnega združenja nemškega pivovarskega gospodarstva (GZNPG) so ostale v glavnem iste kot v prejšnjem letu. Cene iz prve roke so bile določene kot v letu 1937, in sicer za okoliše Spalt, Tettnang, Hallertau in Jura s 4—6 RM (60 do 90 din) in za ostale okoliše pa s 3,40—6 RM (50—90 din) za kilogram. Za pospeševanje razpečavanja se je odtegnilo 20 % izkupička. Pogoji plačila pri nakupu so se spremenili v toliko, da se zaračunavajo obresti že po treh mesecih od datuma računa, dočim so se preje po preteku šestih mesecev po naročitvi. Pivovarne ne smejo kupovati hmelja pri gostilničarjih ali trgovcih s steklenicami. Če so hotele pivovarne nakupiti ves hmelj pri producentih, so si morale za to izposlovati posebno dovoljenje pri H. V. d. B., ki je tudi lahko določila količino nakupa.
Veliko povpraševanje je bilo povsod za oznam-kovano blago, in sicer več, kot pa je bilo blaga na razpolago.
Nemška hmeljska prometna družba (NHPD) je s posredovanjem prodala hmelja od 1. julija 1938 do 31. maja 1939 18.089 stotov 1938. letnika, 1729 stotov 1937. letnika in 1401 stot 1935. letnika; skupno torej 21.530 stolov.
Uvozilo se je hmelja v Nemčijo v času od ¡.septembra 1936 do 31. avgusta 1937 celo 21.283 stotov; od 1. septembra 1937 do 31. avgusta 1938 le 24.021 stotov; od 1. septembra 1938 do 30. aprila 1939 komaj 3409 stotov. Izvozilo se je v istem času 38.037 stotov, 31.490 stotov in 38.824 stotov.
V Sudetih so začeli obrezovati koncem marca. Zaradi stalno hladnega vremena do srede junija je rastlina zelo pozno pognala. Bolhači in rilčkarji so na nekaterih krajih napravili precej škode. Prvi meseci v letu so bili zelo suhi, šele z 18. majem je začela moča. Že konec maja se je pojavila peronospora, proti kateri se je škropilo do trikrat. Še v začetku junija je zelo slabo kazalo, bilo je še precej trt nenapeljanih. Popravili so se nasadi v poletnem vremenu druge polovice junija, posebno pa se je popravil hmelj v juliju, ko je po precejšnji
suši zopet začelo deževati. Odgnalo je precej stranskih poganjkov.
Obiranje se je začelo na posameznih krajih že 21. avgusta, in sicer zaradi strahu, da se pokvari barva; splošno pa je bilo obiranje že 25. avgusta. Vreme je pri obiranju nagajalo in so morali večkrat prekiniti. Deževalo je še prve dni septembra. Obiranje se je zavleklo do 12. septembra, deloma zaradi slabega vremena, deloma zaradi pomanjkanja obiralcev (ker so bile take politične razmere).
(Dalje prih.)
Razno
Hmeljski vzorčni sejm priredi Hmeljarska zadruga tudi letos. Vnovčevanje hmelja na sejmu se vrši po dosedanjih pogojih. V interesu vsakega hmeljarja je, da postavi vzorec svojega hmelja na vzorčni sejm, da bo laže in bolje prodal. Vzorci po najmanj pol kilograma se sprejemajo dnevno.
Borzo za hmelj nameravajo urediti v Slrassbourgu na Francoskem, ker upajo, da se bodo na ta način cene hmelju vedno prej in bolje uravnovesile in tudi bolje držale.
Cene hmelja v Nemčiji bodo baje letos določene le na 3,40—4,80 RM (51—72 din) za kg, dočim so bile lani na 4—6 RM (60—90 din), pač pa bi se letos 20 % izvozna doklada ne odtegovala več. .
Svoj časopis so dobili sedaj tudi hmeljarji na Poljskem. Časopis »Polskie wiadomosci chmielarskie« ima obliko našega lista, izhajal pa bo menda samo mesečno.
Konsum piva v USA se je zopet zvišal in znašal v prvem polletju letošnjega leta 24,636.506 barelov, dočim v isti dobi lanskega leta le 24,273.350 barelov, letos torej za poldrug odstotek več.
Poljska je izvozila v prvem polletju letošnjega leta 9870 stotov hmelja, dočim v isti lanski dobi le 5420 stotov; izvažal pa se je letos večinoma predlanski hmelj, ker je bil lanski že prej razprodan.
Hmelja smo izvozili skupno iz naše države v prvem polletju letošnjega leta 4800 stotov v vrednosti
4,990.000	din, dočim v isti dobi lanskega leta 6670 stotov v vrednosti 11,862.000 din. Največ hmelja smo izvozili letos v USA, namreč 1950 stotov, potem v Belgijo 1340 stotov, v Francijo 480 in v Češkomoravsko 410 stotov; gre pri tem predvsem le za cenejši vojvodinski hmelj.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje nasadov je ostalo nadalje zelo neenakomerno. Na bolj težki zemlji in v bolj vlažnih legah ter v bolj zgodaj obrezanih nasadih bo hmelj dobro dal, na bolj peščeni zemlji pa ga je precej stisnila suša. Kakovost pa v splošnem obeta prav dobro. Prihodnji teden bo obiranje že v polnem teku. Skupni pridelek bo znašal le kakih 18.000 stotov.
Vojvodina: Hmelj je v glavnem že odcvetel, vendar se kobule ne morejo prav razviti, ker nasadi mnogo
trpijo zaradi suše. Glede množine bo pridelek letos vsekakor še manjši kakor lani.
Nemčija: Končno je le nastopilo bolj suho in sončno vreme, četudi so noči še vedno hladne. Stanje nasadov se je vidno popravilo, cvetje se je zgostilo in že prehaja v kobule, nevarnost peronospore pa še vedno ni popustila. Če bo vreme tudi vnaprej ugodno, se bodo nasadi še popravili. Tudi v sudetskih okoliših se je vreme izboljšalo in se je stanje nasadov popravilo, le v nižjih legah je zaradi preobilne vlage odpadlo skoro vse listje; nevarnost peronospore in uši še ni minula.
Češkomoravska: Hmelj je v glavnem odcvetel in naglo prehaja v kobule, zlasti še, ker je pretekli teden končno le nastopilo bolj toplo in suho vreme, ki je nujno potrebno tudi za nadaljnji razvoj kobul; potrebne pa bi bile tudi bolj tople noči. Peronospora se širi dalje in je še vedno treba škropiti. Množina in kakovost pridelka še v mnogem zavisi od vremena tekočega in prihodnjih nekaj tednov.
Francija: Stanje nasadov se je popravilo in so se izgledi na pridelek izboljšali, vendar pa se peronospora širi dalje in je nevarnost, da preide tudi v kobule, če ne bo nastopilo bolj suho vreme. Ceniti letošnji pridelek zaenkrat še ni mogoče.
Poljska: Stanje nasadov je zelo različno. Rastlina je ponekod bolj ali manj trpela zaradi suše, sedaj pa je že v polnem cvetju, četudi ponekod niti ni razvila stranskih panog. Uši so povzročile precej škode in tudi rdeči pajek se pojavlja sem ter tja. Splošno se računa, da bo pridelek slabši kakor lani.
Belgija: Pri izdatni vlagi in tudi sicer še precej hladnemu vremenu je rastlina razvila obilo cvetja, ki pri zgodnjih vrstah že prehaja v kobule. Na tržišču pri čvrsti tendenci notira lanski Poperinghe 27 din in letošnji v predprodaji za oktober-november do 28 din za kg.
Anglija: Stanje nasadov je v različnih okoliših zelo različno, vendar bi bilo v splošnem potrebno bolj toplo in sončno vreme, ker rastlina že trpi zaradi preobilne vlage ter se močno širijo uši in na goldingu tudi mozaik.
Amerika: Stanje nasadov je ostalo v glavnem nespremenjeno in je po 15. t. m. pričelo splošno obiranje. Tržišče je razmeroma mirno in cene nominalno nespremenjene. Iz prve roke se trži letošnji pridelek v predprodaji po 20—24 din za kg; prodano vnaprej je že nad 76.000 stotov letošnjega pridelka.
Za dobro voljo
Različno naziranje.
Mama: »Veš kaj, Dragec, spet imaš tako slabo spričevalo.«
Dragec (ji hitro seže v besedo): »Kako si čudna, mama! Učitelj mi je pa rekel, da je še predobro zame.«
Ribji lov.
Orožnika ribiču brez pravice za lov: »Mož, čigava je voda?«
Ribič: »Moja ne! Če sta pa žejna, jo pa lahko pijeta.«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom. jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
Hranilnica Dravske banovine
Celje —> Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauod. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
(v lastni palači pri kolodvoru!
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil *
RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% ROSTNISUFERFOSFAT HMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 10% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju-’
o p rej ema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vse m svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi. lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice