171. številka
Ljibljaaa. v petek 28 julija 1905
XXXVIII. leto.
-s vsak dan zvečer, icimSi nedelj* In praznike, ti velja po posti prajeman aa evstro-ogreke daiala aa vse lata t6 K, sa pal lata II K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee t K 80 h. Za LJubljano i pošiljanjem na dom aa .ii 24 K, aa poi leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesee t K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vse lete It K, aa pel leta 11 K, aa ootrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tujo dežele tolike več, kolikor anaSa poštnina. — ga aarocDe brez istodobne vpošujatre naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačuje ed peterostopno petlt-vrste pe iS h, Se ae ae oznanilo tiska enkrat, pe 10 h, de se dvakrat, in pe 8 h, če se tiska trikrat ali v«dkrat. — Dopisi ,aj •# iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflovih nlieab it. 6, ta sicer aredniitve v I. nadstropja, apravniitve pa v pritličja. — Upravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«
omenila, t j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne Številke po lO h.
#»
Narodna tiskarna" telefon 6t. 85.
Krajevna imena.
V on»h časih, ko je nsroško fev-laalstvo tlačilo in inzesavaio slovenski narod ca Kranj.-kam, so nevedni nemški greščinski pisači pačili na vse SiČine slovenska krajevna imena in iverišili so vse polno imenovanj, li jih nemška birokracija še danda nes Sova z materinsko skrbnostjo, jasi jih v deželi živa duša ne pozna in d j si tudi Nemci rabijo skoro samo slovenska imenovanja teh slovenskih (krajev.
Uradoma se pa dosledno rabijo imenovanja, dasi je nad vse smešno, ako se n. pr.  čita  za  TelČji   vrh — K:i b-rfdoif, za Slamno vas — Siein-orf, za Bistričice  — Wisterschitz, za Tunjice — Theinitz, za Depaljo is — D?pelsdotf,  za Krašnjo — Kresen, za Drtijo — Drittai, za Račje selo — Rspelgesohiess, za Benečijo
— Venedig, za Korito — Tiogern, z& Mračji dol — Katzenthal, za Žvirče — Scbwortz, za Smuke — Lar genthon, za Trebčo vas — Triebs-
ii, za Sadinjo vas — Schdpfeudorf, |xa Kunce — Kuntechen, za Komolce
— Komutzen, ia Herinjo vas — He leindoif, za Lutrško selo — Luter* geschiess, za Grčevje — Gortsch-berar, za Poteča — Pototschendorf, Isa Biško vas — \Vitsohendorf, za G tno ?as — Gothendorf, za Skr-Ijanee — Lerohecdcrf, za Studor — šmdcrf, za Vrbnje — \Verbnach, za Ncmen — Neuming, za Dovje — Lengenfeld, za Ivanje selo — Eiben-Bcbuss, za Grropeke — Aricpek, za Bieč?rh — Feldsberg, za Hudo — Boaendorf, za Kitni vrh — Kiiten-berg, za Mrzlo polje — Kaltenfeld, ia Trebeljevo — Trebelen, za Za-boršt — Saworst, za b:roko set — Breitruhrat, za Lipljene — Liplein, za Voglje — Winklern, za Žiganjo vas — Siegeredoif, za Berlog — >VerIocb, za &malČo vas — Schmal-zendorf, za Ledečo vas — Lirden-doif, za Žapečo vas — Sapetschen-dorf, ia Diužinsko vas — Gesindel-
dorf, za Strelao — Sel utzendcrf Takih zgledov bi lahko navedli še na stotine. *
Vsa ta imenovanja so umetno narejena in rabijo se, dasi jih prebi-vsl*tvo ne pozna in dasi jih tudi Nemci ne poznajo.
Stvar je pač taka, da skuša vsak narod drugojezična imenovanja prilagoditi svojemu jeziku ali pa daje tuj'm krajem posebna imena.
Sloveneo je imenoval rezidentno mesto vedno Dunaj tud', ko tam ni bilo nobenega Slovenca, in Nemei rabijo za Milan imenovanje Mailand, dasi tega imena noben Italijan ne
pozna.
Omenili amo to, ker je zdaj po nemških Časopisih velik krik in vik zaradi imenovanja nemških krajev na Štajerskem. Namestništvo v Gradcu izdaja deželni zakonik v nemškem in v slovenskem jeziku. V nemškem tekstu rabi za slovenske kraje nemška imenovanja, v slovenskem tekstu pa za nemške kraje med Slovenci običajna slovenska imenovanja.
To je gotovo pravilno in pravično, saj je slovensko besedilo namenjeno Slovencem.
Ali Nemci so vedno nestrpni in nasilni in zahtevajo, da bo naj pač rabijo za slovenske kraje nemška imenovanja, za nemške kraje pa bi se ne smela rabiti slovenska imenovanja.
To je ža res preneumno. Toliko bi ti praznoglavi nemški kričači morali vendar poznati zgodovino, da bi vedeli, da je bila nekoč vsa štajerska in vsa Koroška, deloma Tirolska in Garenja Avstrijska popolnoma slovenska. Ravno krajevna imena pričajo, kako daleč je segala sloven ska posest, ta krajevna imena bo dokaz, da je ta zemlja slovenska in da so nam jo Nemci ukradli s silo in z zvijačo. Kot roparji in razbojniki so prišli Nemci v t slovenske dežele, so si jih podvrgli in jih ponem-čili. Ostala pa so krajevna imena, ne umetno narejena, nego pristna slo-
venska imena in ta bodo še dolgo oznanjala, da je pravzaprav naš ta svet ra katerem zdajgoapodari Nemec.
Razloček med nemškimi imenovanji na Kranjskem in med slovanskimi imenovanji na nemekem Štajerskem je ravno ta, da so nemška imenovanja na Kranjskem umetno zverižena, slovenska imenovanja zdaj nemških krajev na Štajerskem pa so historična.
Ime »Graf« je nastalo iz slovenskega Gralca, Admont iz slovenskega Vodomocta, G5sting z H )8t-nika, Leibnitz iz Lipnioe, St. M&rein iz S-n*rja, F-isternitz in Prr-tritz iz Bistrioe, W- freeen iz B-»leg* brezja, Hornegg is Gornjeka, Muraa iz Mu rave, Katsch iz Kače, Ku m iz Hol-ma, Kletechah iz Ktečt Melling is Melnika, Leohe-n iz L;ubna, Jasaing iz Jasnika, Wutschdorf iz Buče, Ratsoh iz Račja, Teipl in Dtpelj, Per-8ohau iz Perba e itd. Da ne more biti drugače, se vidi že iz tega, da imajo ta imena v slovenskem jeziku jaaen smisel, med tem ko v nemščini ne pomenijo ničesar.
Seveda je na nemškem Štajerskem tudi mnogo krajev, ki n majo slovenskega historičnega imena, bo disi, da se je slovensko ime izgubilo bodisi, da ga ti kraji niso nikdar imeli. Na Štajerskem pa prebiva skoro pol milijona S ovencev in naravno je, da so ti nemška imenovanja zavili po svejstvih svojega jezika, kakor so to Nemci storili glede slovenskih imenovanj.
Kaj je torej naravnejše, kakor da se v slovenski izdaji dež. zakonika rabi/o taka imenovan ia, kakor so Sv. Katarina pri Ofenegi za St Kathrein bei Oftenearg, ali Vojcberg za Voits-berg, ali Gaji pri Stube nbergu za Zeil ara Stubenberg.
če pa Nemcem to ni všeč, je temu lahko odpomočf, in sicer prav pravično na ta način, da se v slov. tekstu dež. zakonika rabijo za nemške kraj* nemška ?mero*anja ia sloven-
ske kraje pa v nemškem tekstu samo slovenska imenovanja.
Nomški šovinizem postaja čedalje smešnejši. To priča ta najnovejša vojska zaradi rabe krajevnih imen. S tem so nas Nemoi le opozorili na stvar, kateri smo doslej posveča-vali premalo pazljivosti. Zdaj to hhko popravimo. Preskrbeti je treba zapisek historično pravilnih imen za dandanes nemške kraje in delati na to, da se bodo ta imena splošno rabila.
7ojna na Daljnem Vztoltu
Okupacija otoka Sahalina.
Iz japonskega glavnega taborišča se uradno poroča, da se je pričela sahalinska okupacijska armada 24. t. m. ob devetih dopoldoe izkr-oevati pri A 1 c o v i, ne da bi naletela na poseben odpor. Admiral K a-t a o k a , ki poveljuje brodovju, poslanemu na sever, poroča, da je ladjevje zapustilo svojo operacijsko bazo in spremljevalo, kakor je bilo že preje določeno, vojaške transporte. Že preje odposlano brodovje admirala Deve je rekegnoaciralo cb obrežju ter preiskalo kraj blizu Aleksandrovska, kjer so se imeli izkrcati japonski voji. Pomorščaki so se iz krcali, ne da bi naleteli na odpor, in so zasedli one točke, kjer se je imelo izkrcati ostalo vojaštvo. Ko je stopila okupacijska armada na suho, so se pomorščaki vrn li na ladje. Sovražnik je sažgsl Nurnino in Alcovo. Alek-sandrovsk ni zporel.
Japonske zastave vihrajo na državnih poslopjih in privatnih hišah v A'eksandrovsku. Japonsko brodovje je ostalo nepoškodovano, takisto tudi ni bilo nikakih izgub na moštva.
Iz privatnega vira pa se poreča iz Tokija, da se nahajajo ruski voji 25 milj   severno   od Aleksandrovska.
Rusi nameravajo baje poslati na Sahalin dva armađna kora guvernerju Ljapunovu na pomoč.
Japonci so 24. t. m. znova izkp cali precej vojaštva pri Aokaju, 8 milj severno od Aleksandrovska Ankaj gori, Aleksandrovsk pa je ostal nepoškodovan.
Po poročilu berolinskega »Lo-kalanzeigerja« so Japonoi 25. t. m. izkrcali pri Aleksandrovsku veliko armado ter osvojili mesto brei posebnih težkoč. Japonski voji prodirajo proti severu.
Z mandžurskega bojišča.
»Dailv Telegraph« poroča iz lukova: Japonska armada je v najboljšem moraličnem stanju. Konjeništvo generala M i š č e n k a nadleguje neprestano japonsko levo krilo in je postalo prava šiba zanj. 21. t. m. so se bili 1 uti boji dvajset milj severno od Fakumena. General Tsasel-hun je dospel semkaj in se takoj odpravil proti severu. Vsi japonski civilisti so morali oditi s fronte, is česar se sklepa, da prične maršal Ojama v kratkem z važnimi operacijami
Iz Hančulina pa se javlja, da so se vršili 20. in 21. t. m. ljuti boji pri Nanšančenu. Japonci so se umaknili s pozicij, ki so jih Rusi napadli, na kar so jih zasedli ruski voji. V centru so se jeli Japonci živahno gibati in pričakovati je, da prično v kratkem na tem mestu ■ energično ofenzivo.
Iz severne Koreje.
»Dsilv Telegraphu« p ročajo iz Tokija:
Iz Osake je došla brzojavka, da je japonska armada, ki šteje več tisoč mož, napadla ruske pozicije ob reki Tumen in da se je vnela ljuta bitka. Izid te bitke še ni znan.
Izpred Vladivostoka.
»Petit Parisien« priobčuje to-Ie brzojavko iz Pctrograda:
Iz Vladivostoka je d šlo poročilo, da so se Japonoi izkrcali na ruekem ozemlju. Ruski generalni štab je dobil ukaz, da naj nemudoma odpošlje v Vladivostok nova okrepljenja.
Slovo.
Spisal Jos. Vanđot.
Prišla je noč — noč polna hrepenenja in fantovskega petja, polna ljubezenskih sanj in neutešenega ko prnenja, noč, ki sem jo čakal s trivno radostjo in s tiho žalostjo: prižgala je svoje luči in razlila pokoj ia objela s skrivnostno sladkostjo đve ljubeči sroi tam pod šumnimi kostanji. Veje so mirovale tam in iisu so se stresli tuintam tiho in Uma
Vzel bi sladkooki devojki rado-fit: iz krotkih oči, vzel bi planin-ikemu fantu vse glasne vriske iz mladega area, pa bi šel na širno poljano in bi vriskal in bi Bi pel o *voji ljubici. Ali nimam ljubice, da bi ji ukradel radost is oči, in veseli 'riiki bo zamrli v otožni duši in tiha noč je prinesla »lovo, polno bo* biti in nemirnih čuvatev. Zgrnila se )• in je bila črna in neprijatna.
In sdelo se mi je, ko je šepe-r*ta slovo kroginkrog is tihe noči,
da sem se prebudil iz dolgih sanj, lepih in nelepih BI sem suženj in moje roke so se privadile težkih in zoprnih verig, da jih nisem čutil več, da sem mislil, da sem prost v svojem suženjstvu. Duša mi je bila polna tistega mraka, ki objame človeka, ko zataji svojo naravo, svoj pones in se vda hlapčevstvu. Le včasi se je razjasnil tisti mrak, razjasnil se za trenutek — in takrat sem mislil proste misli. Zdel se mi je svet neskončen, a poln mračnega suženjstva. . , šli so ljudje mimo mene lenih korakov, Šli so po stopinjah kreatur, ki bo jih vkovale v verige, in bo bili pohlevni kot jagnjeta ... In takrat sem občutil v svoji duši gnev, da bi udaril mogočno po tistih kreaturah, da bi jim potegnil krinko ras obras in bi jih pokazal nage pohlevnim sužnjem. A mod je bila prealaba in ljudje bo zopet hodili po stopinjsh onih kreatur in so bili pohlevni kot jagnjeta.
Ia stopal sem sa njimi in sem molčal t tvojem gneva. Vila te |e testa pod širnimi akatijami do pri-jasne bile t tihim vrtom. In tamna vrtu je sedela deva, čista In nedolžna in je gledala ▼ sužnji tvtt a
očmi, ki so bile take, kot bi jih bila ukradla zvezdam iz sveta prostosti in enakosti ... Ia v tistih očeh je spila svoboda, lepa in krasna in je vabila iz suženjstva. — Šli so mimo po stopinjah mračnih kreatur kot pohlevna jagnjeta in nihče ni videl v tistih očeh svobode, lepe in krasne! Samo jas sem začutil v svoji duši, da spi tam prostost in zapustil sem vrsto mračnih sužnjev in sem te približal devi. Ozrli bo bo ta mano in v njihovih očeh se je porajal strah in začudenje ... kreature pa so dvignile nad mano svoje roke in me preklele kot heretika, ker sem te upal sumljivo ogledati od vseh strani kako sumljivo, a nezmotljivo dogmo! . . . Jas sem ssgledal v očeh Anice svobodo — in prost sem, kot me je ustvaril Bog, in ne bojim se nikogar!
Vedno tiija je bila noč in vedno tiije je šepetalo slovo is nje. Stal sem kraj širnih akacij in sem gledal v prijatno belo hišo, kjer sem uiil toliko aitdkib trenutkov. Molčala je ▼ta Uma in Um ia uprtim oknom je tpala ona, ki jt ukradla oči nebeškim svesdam in me je poklicala v svobodo ... O Ana, s bogom — zbogom
tvoje nedolžne oči, zoogom tvoj sladki obrazek! Nedolžna si in tvoja leta se šele razcvitajo in ti še ne umeješ, kaj so mi storile tvoje oči. A pride čas — rožna devojka bo mislila naenkrat na tistega človeka, ki je hodil tam ta zeleno Krko in se oziral v okno, kjer si stala ti — in takrat ti bo jasno, kaj je čutil tisti človek takrat, kako te je ljubil s gorko ljubeznijo, polno solnčnih žarkov in hvaležnosti... Z Bogom, Aua! — Nisi mi podala roke v slovo, nisi mi rekla besede, a v mislih jemljem zdaj slovo od tebe in duša mi je ialostna ... Nekoč bom priro-mal kot popotnik na mesto, kjer Bem spoznal tvobodo in takrat te bom videl ter te bom vpraial, če ae spominjal tistega človeka, ki je hodil a povešeno glavo Um ob aeleni Krki. Z bogom, Ani!.
Glej zaiartlo je Um na vihodu ih tolnčni iarki to preplavili vet horisont — bila je ara vstajenja •. . Jaz grem — a nt t trudnimi in težkimi koraki, dati mi jt dola žalo ttna, da bi te zjokal kot malo dtte — jat grem a ponosnimi koraki, poln velike moli in jasnih ciljev, jat grem v delalo tvobodnib, v kra-
ljestvo svobodnega dela in bog bode z mano ... Z bogom. Ani!
e
Zažaboreli so gorski viri in so hiteli k tihi gorski vasici, tam v sinjih višinah so sanjale sive glave resnih 8neŽnikov in mehak vetre je vel od njih, visoko nad mano je krožil bistri orel in se je dvigal više, vedno više . .. Sedel sem na visoki skali in strmel tja v meglene daljave ter hrepenel daleč, daleč tja doli, kjer ae mi je nasmeh-ljala prva sreča v obrazu Anice. Izginil je orel v oblakih in predme je stopila žena, lepa in visoka — bila je kraljica planin.
Njeno oko je zrlo očitajoče in njen obraz je bil miren in resen . . . nBled si in tvoje oko je nemirno — ti si se me ustrašil, ti, ki si me nekdaj ljubil tako! Hrepenel si po meni v meglenih niiavah in si koprnel po meni; a ko si se vrnil, si zaplakal od srčne radosti in si me objel . . . Čemu se me bojiš zdaj? — Bil si boječ in so te zaničevali, a ti si jih sovražil iu si ljubil le mene, kjer Bi našel vero sam vase, kjer Bi našel ljubezen . . . Čemu bc me bojiš zdaj in zakaj strmiš bled v nižave?u
In objel sem kraljico planin in
General L i n e v i č je poslal 25 i m. to le poročilo: 24. t m. ob eni popoldne so japonske torpedovke izkrcale en bataljon vojaštva pri K a -a t r i e s u. Japonci so osvojili obrežni avetilnik in razvili japonsko sa-atavo. _
Slovanske paralelke v Šleziji.
Dunaj, 27. julija. PobI. Venoe-alav Hruby je v zadevi slovanskih paralelk odpotoval v Karlove vare,
da intervenira pri ministrskem predsedniku baronu Gautschu in mu pojasni stališče čeških poslancev v ■adevi premestitve slovanskih paralelk iz Opave in Tesna V isti zadevi je za Poljake interveniral pri naučnem ministrstvu poslanec dr. M ihej d a.
Nadomestna deželnozborska volitev v Ljubnem.
Ljubno, 27. julija. Pri današnji
nadomestni volitvi v deželni zbor v mestni skupini Ljubno je bilo v celem oddanih 335 glasov. Za deželnega poslanca je bil s 382 glasovi dr. B u C h mtiller, župan v Ljubnem, izvoljen Udeležila pri volitvi je bila izredno maloštevilna.
Ogrska kriza.
Budimpešta 27. julija. Pred sednik poslanske zbornice, J ust h, je baje sklenil, da ne bo poslal povodom cesarjevega rojstnega dne običajne čestitke potom ministrstva, kakor je bilo to dosedaj navadno, marveč da jo bo odposlal naravnost na cesarjevo kabinetno pisarno, da bi s tem pokazal, da parlament ne priznava sedanje vlade za zakonito in ustavno.
Budimpešta, 27. julija. Vojaško poveljstvo v Segedinu je poslalo te dni magistratu več pozivnic s prošnjo, da bi jih d&l dostaviti dotičnim re servistom. Magistrat je te pozivnice vrnil Vojaška oblast je nato prosila, naj bi se ji vsaj naauanili naslovi dotičnih rezervistov, a tudi to prošnjo je magistrat odklonil.
Budimpešta, 27. julija. Magistrat je sklenil, da se imajo prosto voljno vplačani davki naložiti pri on h denarnih zavodih, ki jih določi mestna reprezentanca. Takisto se je sklenilo, da se davki, ki bi se hoteli plačati vnaprej, ne sprejemajo.
B u d i m p e š t a, 27. julija. Mestni občirski zastop v Abrudbauvji, eden najstarejših liberalnih volilnih okrajev, ki je doslej vedno volil Szćlla in Lukacsa, je danes z velikim navdušenjem volil ta častne Člane Frana Kossutha, grofa A p-ponjija in grofa Julija A u d ras Byja.
Budimpešta, 27. julija. Posl. Geza Polon y i je izstopil iz pod odseka v glavnem odboru združene opozicije.
Budimpešta, 27 julija. Koncem tega tedna baje izstopi več poslancev iz liberalne stranke Govori Be, da izstopijo poslanci: S z e n ti v a n y i, Slivi« k,  Iasekutz  ia S e m s e y s-
sem se razjokal na njenih prsih. „Čemu bi se te bal, ti moja ljubljenka? Moja duša je čista in moje hrepenenje je brezkončno kot tvoja krasota ... A ti Bi bila mrzla in po gorskih virih si mi šepetala tolažbo ; in ko sem ves srečen slonel na tvojih prsih, si se mi umaknila in jaz sem moral žalosten na pot neutešenega hrepenenja . . . Daj mi Ano, kraljica, daj mi Ano in ljubil te bom, kot sem te ljubil kdaj I Daj mi mojo srečo, daj mi Ano, da ji pogledam le še enkrat v nedolžne oči — in vriskal bom, kot sem vriskal v davnih letih, ko sem gledal tvojo krasoto... Daj mi Ano, kraljica!"
„Pojdi!" — Kraljica se je smehljala in me je prijela za roko. Peljala me je po gladki stezi nad črnim pre padom, bila je tiha in se je smehljala s smehljajem, polnim sladkega čara in neizrazne krasote. Okrog steze so cvetele bele planike, sklanjalo se je rdeče ravšje in dehteli mehki mežikeljni. V gozdu pod goro so pele drobne ptice svojo veselo, svatovsko pesem . . .
Prišla sva v lepo dolinico in tam je kipelo vse v solnčni radosti in br-stelo v pomladnem cvetju. Glasna in sladka pesem se je širila črez dolinico
Carjev sestanek s cesarjem Viljemom.
»Daily Mailu« poročajo is Stok-holma: Dognano je, da je cesar Viljem obiskal Dansko in se sestal s oarjem Nikolajem b tem namenom, da bi spravil na norveiki prestol enega izmed svojih sinov. Car bi bil baje tema projekta naklonjen, ako bi Norveška odstopila Rusiji na norveškem obrežja neko pristanišče, da bi dobila Rusija na ta način prosto pot v Atlantsko morje. Proti tej konce,-siji bi bila Rusija voljna podpirati kandidaturo pruskega prlnea sa norveški prestol.
Atentat na sultana.
Bero lin, 27. julija. »Bdrliner Tagblatt« poroča is Carigrada, da se Siri vest, ki zatrjuje, da se je atentat izvršil dejansko s pomočjo vplivnih oseb in častnikov v I dio Kiosku. Atentator je na ta način popolne mi ne-opaženo lahko položil na trg bombo in v varnem zavetju čakal na u«peh; sploh pa baje ni imel namena sultana umoriti, marveč je samo hotel vladarja opozoriti, da naj čimpreje izvede obljubljene reforme.
Pariz, 27. julija. Po poročilih iz Carigrada je suUan odpustil ic službe načelnika tajne policije F e h m i pašo in ga poslal v prognanstvo v Azijo.
Pariz, 27. julija Kakor se poroča iz Carigrada, je dal sultan svojega brata in prestolonaslednika Re-šad pašo, ki je sedaj 62 let Btar, zapreti v ono palačo, v kateri je bil 25 iet zaprt bivši sultan M ura d. Ta sultanova odredba je v zvezi z zadnjim atentatom.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 27 julija. Včeraj je tukaj policija prijela 23 revolucionarjev in pri njih zaplenila mnogo streljiva in veliko množino revolocionar-nih spisov.
Varšava, 27. julija. Delavska stavka, ki je nastala v torek zaradi just fitasije revolucionarnega delavca Okrzeja, se vedno traja vkljub intervenciji polioije in vojaštva. Včeraj zvečer so se zbrali delavci v nekem predmestju, odkorakali nato na pokopališče in tu izkopali mrtvo truplo Okrzeja. Moožica je krsto nesla na neko drugo pokopališče in med potoma prepevala revolucionarne pesmi Ker se demonstranti niso hoteli raz iti, je vojaštvo rabilo orožje. Trije dela c so bili ubiti, 15 pa jih je bilo ranjenih.
Vrat is lava, 27. julija. »Katto-witzer Zeitung« poroča iz Varšave, da je generalni guverner Maksi-moviČ pobegnil iz Varšave, ker so revolucionarji Bklenili, da ga umore, ako ga dobe v roke.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 28. julija.
— Osebna vest« Šujerski deželni šolski nadzornik Viljem Linhart je   Btopil   v   pokoj in je
— in tam sredi je stala Anica, tiha in nedolžna, in njeno glavo je ovijal venec iz planinskih rož.
„Glej, spletla sem ji venec najlepših rož iz mojega vrta — poročni venec, da boš Hrečcn in boš hodil po ravni poti svobode. Kajti njene oči so zvezde in ob zvezdah vlada svoboda in ljubezen . . . Pojdi! Življenje tvoje bo radost in polno solnčnih žarkov, ker si našel to, po Čemur bi hrepenel celo življenje. Pojdi! . . . Čaka te nevesta tam v soločni dolini.u
In kraljica planin se je obrnila in šla počasi po gladki stezi nazaj. Zrl sem v dolinico in moja duša je vriskala v glasni radosti, a moja ne ves ti ca se je smehljala tam doli in mi migala z roko
— njen venec se je svetil v solnčnih žarkih in pomlad je cvetela kraj nje . . .
„0, kraljica!" — Boginja se je ozrla nazaj in njen pogled je bil poln veselja, in zdelo se mi je, kot da bi dajala poročni blagoslov . . . Obrnila se je zopet in izginila čez trenutek v modri višini.
Z lahkim korakom sem stopil doli v dolinico, a Anica se je oddaljevala bolj, vedno bolj — njen venec se je
dobil ob tej priliki red telesne krone III. rasreda.
— „Slovence«11 uspeh. Sramotilni Članek škofovega lista o ljudski veselici v korist Prešernovemu spomeniku je imel sijajen uspeh. Nemški listi ga drug za drugim izkoriščajo kar se da. Vse nemško Časopisje dokazuje s „S 1 o v e n č e v i mu člankom, da je Ljubljana gnezdo nravne p r o p a 1 o a t i, da je slovenstvo v Ljubljani nravno izprideno in ničvredno. To je uspeh duhovniških laži in duhovniškega obrekovanja. Za zgled naj navedemo nekaj odstavkov iz „Marburger Zeitangu. Kakor „Slovenec", tako predstavlja tudi „Marburger Ztg." ljudsko veselico v korist Prešernovemu spomeniku kot Prešernovo slavnost samo. To je „Slov." nalašč zasukal, da bi mogel napadati in sramotiti prirediteljice te veselice, slovenske dame. „Was aber aus dieser Feier wurde, dag erziihlt der Laibacher „Slovenec" in einer ungenierten Weise, die uns einen tiefen Einblick in das pervakiache „Seelenleben" gewahrt. Wer da glaubt, die Laibacher Pervaken seien vou der Kultur schon so weit be-leckt ge\vorden, daC sie eine Feier auf europaische Art begehen konnten, der ist in einem Irrtume befangen; was der „ Slovenecu uber die Feier erzahlt, ist so widerlich, dali es seinem genauen \Vort-laute nach gar nicht wiedergegeben werden kaan. Und aus den liuanzielleu Ergebnissen derartiger Orgien wird von \Vindischen ein Denkmal fiir einen — Dichter errichtet. Und eine solehe Ge-sellschaft verlangt in ein solehes Milieu hinein eine \vindische Hochschule! Nicht der Barbarismus allein, der in Laibach turmboch geziichtet wird, tiirmt sich dem widernatiirlichen Verlangen nach einer vvindisehen Hochschule entgegen, sondern auch moralisehe Eroagungen anderer Art sind es, die ein solehes Unternehmen als wahnsinni£ erseheinen lassen . . . Bemerkt sei, dafi die e n t-setzliche, die beispiellose Unsittlichkeit, die beim Laibacher \vindischen Preschern-Feste herr sehte, beleuchtende Angaben und Aus-fuhrungen des rSlov." mit Riicksicht auf unseren deutachen Leserkreis und mit Riicksicht auf das Sittliehkeitsge-fiihl nur in abgesckwachter Form mit-geteilt oder angedeutet \verden kbn-nen ..." To je le en zgled, kako se izkoriščajo infamije škofovega „Slovenca" zoper vse slovenstvo v Ljubljani in celo zoper vseučilišče.
— KatolisKo-napodni brez« domovincL Kaj b< rekel slovenski svet, ko bi se naenkrat naznanil s k u-pen shod različnih liberalcev vseh narodnosti v svrho. da sestavijo skupen program za vse svoje kulturno, politično in gospodarsko delovanje. Č * hi se sešli na skupnem shodu in združili na skupno delo Sci .v ar^l in dr. Tavčar, prof. Masarjk in Scboierer, dr. Venezian in Plan-tan, Hribar in Daszvnski, dr. Ferjan-čič in E'senkolb itd. mislimo, da bi bilo vse pokonci ogorčenja in nevolje.
svetil iz daljave ... a Anice ni bilo nikjer več . . . Šla je smehljaje za kraljico planin ; samo njen venec je Še ostal v solnčni dolinici in kraj njega je cvetela pomlad. Ostal sem sam in sem klical žalosten za njo — klical sem in sem se prebudil.
Sedel sem na mehki trati vrh planin, naslonjen na z mahom obrastlo skalo. Žuborel je nedaleč glasen vir in nad planine je vel mehak vetre od
belih snežnikov. . .
* * *
Vzel sem bil slovo in odšel po določnem potu v deželo svobodnih, v kraljestvo svobode. In ko sem dospel tja, mi je objela dušo žalost, da sem se razjokal kot malo dete ... Z bogom, Anal — Lepa je dežela svobodnih, lepa je in polna visokih ciljev — ljubim jo, kot ljubim tebe, in v duši mi ugaša žalost, ko gledam te visoke cilje. Velika je moja moč — čutim jo sedaj, ko sem dospel v deželo svobodnih — in naprej po gladki poti do teh ciljev, naprej po kraljestvu svobode! Tvoje oči zvezdnate nosim globoko v svoji duši in nosil jih bom do konca poti, ko prestopim iz te dežele svobodnih v večno kraljestvo svobodnih. Zbogom, Ana!...
Tavčar in Ferjančič, Plantan in Hribar pač ne pojdejo nikdar na tak shod, pač pa se pripravljajo klerikalci na udeležbo na takem shodu. Razloček je samo ta, da tega shoda ne sklicujejo liberalci, marveč nemški klerikalci. »Slovence« je že naznanil ta shod, na katerem nastopi dr. Suiteršič kot slavnoatni štifelpucar nemških klerikalcev. Klerikalci ao pač tiči: obenem so največ i narodnjaki in največji bresdomovinoi. In slovenski narod nima toliko samozavesti, toliko ponosa in moštva, da bi vzel v roko cunjo in pognal vse te izkoriščevalce vere v kot ter jih pohodil, kakor se pohodi škodljiv mrčes.
— Brezmejna podlost. V
»Siovenčevem« sramotilnem Članku o ljudski veselici v korist Prešernovemu spomeniku je bilo govorjenja tudi o toaletah narodnih dam. Tam je rečeno: »Z neumnim ttkoaovanjem so zašle narodne dame v ogromne stroške za toalete. Bolj petične to že utrpe, a uboŽne zabredejo v dolgove, ki tlačijo skozi mesece celo rodbino. Samo svile se je kupilo pri tej priložnosti več kot 80°/o — n* puf« Tako »Slovenec«. Kakor znano, so bila objavljena imena vseh dam, ki so sodelovale pri veselici, in kior količkaj pozna ljubljanske razmere, tisti ve, da bi vse te dame že utrpele nekaj goldinarjev, če bi bilo ravno treba. A to niti treba ni bilo. Gotovo je prišel »Slovencev« poroča valeč že pijan na slavnost, sicer bi bil moral videti, da so bile — iz-vzemši nekaj paviljonov — vse dame v navadnih pouličnih toaletah in da so imele v vsakem paviljonu le enake krobuke. Isvzemši nekaj dam nho torej imele dame skoro nikak'h stroškov, k*iti par grosev za kak trak pač ne pride pri nobeni v poštev. Da je prišel »Slovencev« poročevalec že pijan na slavnost, se razvidi tudi is t ga, kar piše o svili. Videl je svilene obit k s in celo izvedel, da se je pokupilo več kot 80°/0 te svile na puf. A glej zlodja — svilene jopiče je bilo videti samo v Aurovem paviljonu in nikjer drugje, svileuih oblek pa sploh nikjer. Saj bi bilo pa tudi smešno, ko bi dame na ljudski veselici stregle v svilenih oblekah. »SiovenČevemu« poročevalcu se je menda sanjalo ali pa se je v grozovitem svojem mačku spominjal samo tistih toalet, ki jih je ono noč nazadnje videl namreč toalet — mednarodnih dam.
— Razburjena ,,Edinost1*. Po stari svoji lokavi navadi si je »Edinost« obesila Čez pleča plašč uialjenosti, in se dela, kakor bi jej Btorili kako krivico. Seveda je njena polemika zvijačna, kakor vedno. Ko smo rekli, da sumniči vsakega, kdor ne trobi v rog vladajoče stranke za izdajico in da jej VBled tega že davno teh dolžitev nihče ne veruje — nas je proglas la za zašč.tnike italijanske oligarhije in protektorje irdajio.   Zdaj, ko smo
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bist ričan.)
(DaUe.)
Pod košato lipo sta sedeli dve ženski, očividno mati in hči ter šivali.
Prišedši do njiju, se obrne redovnik k deklici, ki je štela približno sedemnajst let, in ji reče:
»Albinoa, danes ti hočem povedati nekaj novega in veselega«, in dobrovoljno se je smejal.
»Kaj pa takega?« je vprašala deklica a zvonkim glasom in uprla vanj lepe črne oči.
»No ugeni!« reče pater Vigilij.
»Oh, ne mučite me zopet s svojimi vprašanji«, je rekla deklioa; »toda sedita, saj še ne odidete precej, pater Vigilij?«
»Kakor ti hočeš, če boš rekla ,da', sedem in s menoj ta gospod, če pa rečeš ,ne\ greva naprej.«
»Povejte torej!«  odvrne dekle.
»Albinoa«, reče pater Vigilij in se skloni k njej, »ali bi ae hotela omoiiti ?«
Rdečica jo jc oblila in tudi meni
jo spravili v stisko in zahtevali đo. kazov, govori naenkrat o treh ugj teljih ia Puljščine. Pri tem gB pa seveda nalašč ne spominja, da smo tudi mi obsojali tiste učitelje, ki so pri zadnjijj volitvah v Pulju delali protj Laginjevi stranki. »EiinosU ve da nismo nikdar zapisali no. bene besede v prid teh učitelje? pač pa jih obsojali, a vendar nai proglaša za njih zaveznike in pro. tektorje. To je honetnost. »EiinosU ve tuii prav dobro, da je kot izdajie* sumničila tudi vseskoz poštene narodne učitelje iz podgrajskega kraja, a teh se seveda kar nič ne spominja, v ponedeljek smo, odgovarjajo napadom v »Elinosti«, pisali, da »Edinosti postopa tako, kakor bi bila v službi vlade, pol.cije, dr. Veneziana in L' ydi, Zaradi tega psuje »EiinosU, da &e kar bliska. A kaj to pomaga, to pao. vanje, ko pa vsak čitatelj »Eii-nosti« ve, da je res, ko vsak dao vidi: 1.) Da se »Edinost« dosledno i z o g i b 1 j e vsakega boja proti Italijanom in proti vladi, tudi če bi bil Še tako potreben; 2) di nikdar ne kritikuje niti laških strank niti vlade; 3) da o delovanja in nehanju laških strank, tržaške vlade, tržaškega »Llevda« in tržaške policije niti ne poroča. Ali to ni indirektno podpiranje teh faktorjev, ali ni to postopanje tako, kakor bi bli »Et« v služb: vlade in pol'oije, Lloyia in dr. Veneziana? Poglejmo druge listo. »S>ča« se bori proti vladi, Italijanom in klerikalcem; »Mr« se bori proti vladi in Nemcem, »Domovina« se bori proti >l«di in Nemcem, »Naša Sloga« s* bori proti vladi in halijanem — Vsi obmejni listi delajo torej enako, samo iEdi« nost« je opustila ves boj. Pač pa prijavlja v uredniškem delu p'a: poročilo tržaškega »Ll yia« in e morala molče vtakniti v žep očitanje lista »Sole«, da ni sm-la izreči graje in protesta, ko je neki policijski iunkcijonar prepovedal redarjem med seboj slovenski govoriti. To so dejstva, ki jih nobeno psovanje ne prikrije ! Besede so poceni, a ne zale žejo ničesar, če jih pobijajo dejstva — Nemški napisi na c. Ur, uradih v Mariboru. Kađai gre za to, kratiti nam Slovencem enakopravnost, so naši uradi vedno na prvem mestu, čeravno so ravno oni poklicani čuvati pravice narodov V Mariboru se je ta mesec usUncvil glavni carinski urad, napis ima sa-monemški, o. kr. finančno okrožno ravnateljstvo si je omislilo novo tablo s samonemškim napisom. Finančni oddelek in Gnančno kontrolno vodstvo ima tudi s a m o n e m* ške napise. Čeravno so ti uradi večinoma za slovenske stranLe, saj je mariborski okraj razen par iziajic popolnoma slovenski, vendar si dr* znejo ti uradi napraviti samoneroški napise. Ćian XIX osnovnega zakona ti uradi s tem naravnost zasnubil-jejo.   Poživljamo torej politična dru-
je stopila vsa kri v glavo. Sele zdaj sem spoznal muhe in navihan ? patra Vigilija.
Tudi mati Albinina ga je gledala začudeno, čeprav je bila, kakor sem sprevidel, že vajena menihovih šal.
»No povej, ali bi se hotela orno žiti?« vpraša znova pater Vigilij M bino.
»Kaj pa mislite vendar ?« pokara ga mati.
»Tale gospod bi sa rad oženil«, laže pater Vigilij debelo in se res nega dela, a šlo mu je vedno ni smeh; »prišel sem najprej k vam, kjer vem, da je poštena hiša in ker je tudi gospod   od dobrih staršev U
»Pater Vigilij«, reče mati, »vis* norčujete« »Zakaj?«
»Gospod še ni za ženitev, meni se zdi še premlad.«
»Pater Vigilij!« aem rekel j«1 proseče.
O a se pa aačne smejati.
»Kaj mislita res, da sem prive-del ženina v hišo? Vidita, ta gospod bo ravno tako nosil samostani*0 obleko kakor jo jas.«
1
Ih i I m
ti «.
D-
*, I«
>-
it
te ie h V m k
s.
ie
o-
•
i-n o ti ii a h a e e ai k-
i
e
? ri
» i
n tili
a
o e e e ti d
l-
L ■ II
11
~i D
1
D D
3
i t
§tv& in nade slovenske poslance, da
tem gospodom  malo   ohladijo njih pemška   glave   in  jih poučijo o ?v gtrijskih zakonih.
— Domžalski župan Ma-te*ž Janežil*, ki je pri znanih dogodkih dne 1. rožnika t. 1. igral tako klavrno vlogo, je bil včeraj pred g&mniškim sodiščem obsojen, ker je 05 navedeni priliki g. Janku Ž a -£*rju, ki ga je pozval, naj pusti odstraniti nemške zastave, odgovoril: ,5 takim trotelnom se ne govor m ge.« Zaradi te prav tirolske prijaznosti
i? dobil za sedaj samo 20 K denarne
j
kazni, odnosno 48 ur zapora. Plačati 0iora seve tudi vse kazenske stroške
— Namere celovškega tinezoskofijskega ordinarijata* Kakor poroča »Mir«, namerava knezoškofijski orginarrjat v C-3 lovcu namestiti v celovški glavni mestni župniji na mesto v Veliko-vfc premeščenega g Dobravca v kratkem novega kaplana, ki naj bo N" e m e e. Djsedaj sta bila v omenjeni lup:" i dva kaplana, en S.ove-ntc in en Nemec, zdaj pa hoče ordinarijat imeti na obeh mestih Vi-cs. »M>r« nastopa proti takemu camerspanerou ravnanju selo strogo, ker je v celovški glavni mestni župni.i slovenski kaplan tako potreben, da se brez njega ne da shajati in ker bi bila namestitev Nemca mesto g tvenca  kratitev pravic S.ovencev
koroških.
— OdliKovanje. G^sar je po-delil predsedniku deželnega sodišča v Celovcu g. Rudolfu U 1 l e p i -i ? e h u ob priliki zaprošenega umi-jOT^enja viteški križec L^opoliovega reda.
— Imenovanja  v poštni
službi- Poštnim asistentom so m e-
Dovani poštni praktikanti Juri LjuDJč, Karel Taučer v Trstu, Ms Se v ž Zupan v Ljubljani in Adolf Savelli v Ljubljani.
— Iz   davčne   službe na
Štajerskem. Davčna kontrolorja Simon W u 11 in Jakob S e n j k o v i č sta imenovana davkarjem v devetem cinovnem razredu. Davčni oficijal Oton S m e k a 1 je imenovan davčnim kontrolorjem, davčni pristav Ferdinand Kocuvan davčnim oficijalom v X. Činovnem razredu, davčni pristav Leopold Petek provizoričuim davčnim oficijalom. Davčni praktikanti Franc G r i 1 j, Adolf R e i s p in Franc B o b i č so imenovani davčnim pristavom v XI. činovnem razredu.
— Družba sv- Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so
Bit-deća p n. drustv? sklenila feolko-vati svoje  Istine in dopise z narod nim  kolkom v korist druibe sv. C: ram Metoda v Ljubljani ter to n»-i mila   podpisanemu   vodstvu Ta društva so: Slov. del. pevsko društvo »Sia?ec« v Ljubljani; Kouetiisko dru stvc v Gorjah pri Bledo; Trgovska obrtna sadrtrga v G r:ci; Čitalnica v Brežicah; Gasilno druš;vo v Hriji; L-ski klub v Idriji; Posojilnica na B »-do;   Posojilnica   v Dobrepoljab;
Kat. slov iiobr. društvo v Loki pri Zidanem mostu; Slovensko bralno društvo v Železnikih na Gorenjskem; Hranilnica in posojilnica v G >tovljah na Štajerskem; Posojilnica v D *lu pri Hrastniku; Balno društvo »Naprej« pri Sv. Barbari v H»lozab; Hranilno in posojiloo društvo v Nabreftini; Hra nilniaa in posojilnica pri Sv. Jurju ob juž žel. Zahvaljujoč se vsem zaved« nim p. n. društvom in njih odborom na njih naklonjenosti napram naši družbi, pros mo i ostala slavna društva širom slovenske domovine da se blagovolijo odzvati našemu pozivu gleda rabe narodnega kolka, ter to naznaniti podpisanemu vodstvu ob enem z naročilom.
Vodstvo družbe sv. Cirila in M o t o d a v Ljubljani. — Občni zbor obeh sent-peterskih podružnic Ciril-Metodovih, ki se je vršil 20 t. m., si je za t i volil naslednji odbor: Za žensko podružnico: Predsednica: ga. TrČkova. N^mestniot: ga Pod-krajškova in Č u i n o v a Tajnica: crdč. Bavdekova. Namestnica: gdč. Klemenčeva. B'agajmčarica: gdč. Strahova N m staic* : ga. S a j e v-Čeva. Gdbornici: gospa Svet-kova in gdč. P oč i v a l n i k ova. Pre glednioi računov: gdč. Jagrova in gdč. Sajevčeva. Zastopnice za veliko skupščino: dame: Bavdekova, Podkrajškov a, Sajevčeva, Strahova, Svetkova in Trčkova.— Mc^ška podružnica pa si je za novo dobo volila sledeče f ankcionarje: Pred sedruk: g župnik M&tenšek Namestnika: scg Ko h man in Ž a n. Tajnik: g. Pod krajše k. Namestnik: g Jerše. Blagajnik: g. Pavlic Na mestnik: g. Bonač. Odborniki: gg. LenČek, Mencinger in Svetek. Preglednika računov: gg Svetek in Tomo N* veliki skupščini zastopajo podružnico pd-g ustanornikov: gg. Malonškain Rohrmanaše člani: gg Svetek, Tome in Ziorko. V korist glavni podružnici priredite obe podružnici dne 3. septembra t. 1 skupno na vrtu Gorske (Hafnerjeve) pivnice veliko ves«rl:oo, pri kateri sodeluje slavno pevsko društvo »Ljubljana in slavna »Društven* g^nb»«. Spored, ki se v polnem obsegu objavi pravočasno, vsebuje poleg šaljive poste, srečolova, umet&lnega Oi^nja, morda tudi koraiČnt ga priaora še n«-kai nrvega: univerzalno apoteko! X-vsako bolezen, eelo za tako, o kater« se niti ne sanja našim patologom, se dobi v tej lekarni »rc-medrum« s presenetljivem uspehom — tako sem čul izza mi. s? Zato pa je iskrena želta fiiantropnih odborov obeh po družnic da p. n. občinstvo stare in nove Aemone, bolno in zdravo, v nfcjmnogobrojnejtm številu posett to veselioo) oz roma to dosdaj v Ljub Ijani še nepoznano lekarno, d* se preten na licu mesta, kak pretkan in navihan kavelj je veleučeni magister farmaeje in srečni posestnik te univerzalne apoteke!
—'„Glas Svobode" in „Slovenska Matica". Na noti« , yo& Km   zag»avj-m  ob,.»vheno   v pred včeraišnji številki našega lista, nam je Matično pr-dsedstvo poslalo sledeče pojasnilo:   Namen  »S ovenske Matice« ni, knjig in časopisov zbi rati, marveč knjige izdajati (§ 1 dr pravi )   Prvo je stvar hoe|S&e kn.iž n ce  »SioveDSfca M it ca« ni politično, ampak literarno društvi.   Z*to ves čas svojega vt-č kot 40 etnega ob Stanka političnih časopisov, če so ji dohajali, m sprejemala in storila isto tuli z »Glasom Sv« b 'de«.
»A vi, pater Vigiiij«, je požu* gala Albina redovniku z drobnim prstom; »vi sle pa res vseh muh polni, da se greste tako iz mene norčevat.«
»K*j ne, da si verjela?« tmeje s* on, »pa tako rdeča si postala kot piruh.
»O čem takem niste še nikdar nič omenili«, odvrne deklica, nakar so se menili oni trije* o domaČih rečeh, jaz pa sem molčal.
Gjvor je prišel tudi na mene, kđ&j bom preoblečen v redovno obleko, kako mi bo ime, kdaj bom storil obljubo, kdaj pel novo mašo . .
Mati je ukazala Albini, naj prinese kruba, šunke in vina. Kot srna je odhitela v hišo, odkoder se je kmalu vrnila z ukazanimi rečmi.
Sedla je zopet na svoje mesto meni nasproti in me skrivaj kot mimogrede pogledala. Ko je pa videla, d* nem ji zrl v obraz, povesila je sramežljivo oči in hitela s šivanjem, fteni so pa glavo napolnjevale misli, A* bi bilo morda pri tej deklioi ve-B*lejše življenje in prijetnejše, kot med samostanskimi fratri in patri, *' imajo menda od same dolgočasnosti tako dolge obraze.
Jedli smo in pili. Pater Vigil;j si je privoščil vsega, z'am pa vina, ki je bila prava pristna domača kaplja. In ko mu je vino stopilo v glavo, nagajal je znova Albini z možitvijo. Meni je pa pravil, kako pridno dekle da je Albina; ko bi bila kd »j mota Žena (k*r je seveda pri sedanjih okoliščinah nemogoče), vse bi storila, kar bi žele). »Saj še meni Btori«, je rekel, ako sem star in nosim to haljo; če jo prosim, naj mi gre po vode, mi pa vina prinese. Dobro dekle je Albina, res dobro«, je pristavil in se dobrovoljno smejal.
Mati je  med  tem odšla v hišo.
»Veš, A-btnca, ko bi jaz pričal še enkrat na svet n bi bil v letih kakor tale gospod in bi bila ti toliko stara, kot si zdaj, precej bi te vzel sa ženo«, je rekel pater Vigilij vinjen.
»Pojdite, pojdite!« mu je odvrnila deklica in se sklonila bolj na šivanje.
Pater Vigilij je uvidel, da je bil vpričo meue predomač in da dekletu dela mučen položaj, zato je v. stal in rekel:
»Pomenita se sams kaj, vrnem se kmalu. (Dalje prita.)
— 25letni jubilej obhajali bodo dne 3 avgusta t 1. na Bledu oni kranjski učitelji, ki so 1 1880. na ljubljanskem učiteljišču napravili maturo. Dopoldne se sbero na B'edu kjer bo opoldne skupen banket, petje in vožja po jezeru, svečer ps odhod. Sošolci in prijatelji so povabljeni.
— Iz Vrbijenj pod Krimom.
Dne 25 t. m. se je vršila v Vrblje-nih občinska volitev, katero je počastil s svojo navsočnostjo tudi novi župnik tomišelfski Jože Knifie. D »si ts gospod nima pri občinski volitvi ničesar opraviti, je vendar prišel — zgago delat in ljudi za svoje kandidate nagovarjat. Po svojem pri jateliu, nekemu kravjemu mešetarju zganjal je ljudi na volišče; celo take je prignal na volišče, o katerih je dobro vedel, da nimajo volilne pravice. To vkljub vsi niegovt zvijači je pa vendar pogorel. L udje voliloi bh niso dosti zmenili zanj in volili v II razredu vse njegove nasprotnike in ftc-r so izvoljeni: Martin Fur-1 a n, Franc F u r 1 a n, Martin Jan kovic, Jože Meše, Jan. Kumše in Anton Modio štv. 40 vsi is Verbljenj. V I. vol razredu pa so izvoljeni 4 Kmfioovi nasprotnici in samo 2 nj^stova pristaša in tudi ta dva vsled žreba. Ko jo Knfio uvidel svoj poraz, sač^l se je s svojimi nasprotniki kregati in prepirati. Ta mož je tako pih*l in se togot 1, da bi bil skoro pozabil na svoj stan in se zečel pretepati. K sreči pa ga je vladni komisar k udu poklical. Tak je ta naš duhovni paat*r; če vidi, da ne zmaga, p. ljudi s psovkami na p»da in s? hoča tudi pretepati. G >-spodu K licu je za en«rc»t odkien-kalo obc-nskemu odboru verbljan Bketnu ukazovati in ljudem nepotrebne davke nakladati. Kmetje pa so s tem pokazali, da ne ry>arajo Kmfioa. Z-vč-io se je daniti tudi v Verbljenib. Ena najbolj klerikalnih občin na Ižanskem pokazala je prva, da ne potrebuje ^.l^rikaUev v občinskem ffnsp d^rs:-u. Naj bi ji druge sledile!
— Klerikalno divjastvo.
Na Velikonočni ponedeljek je imelo društvo »M ran« v M mu svojo ve-8rl cj. K erik^lni junak- so hoteli to veselico onemogočit«, d* so kričali pod oknom dvorane ^n motili spored. Pozneje je neki kleri£a!eo napadel nekoga na cesti, da ;e morala stvar priti pred sodišče. V ponedeljek »O bila dva klerika c* obsojena na 2 meseca, dva pa na 1 me*ec, ker sta se ustavljati redariv. in mu iztrgali is rok aretirane* A. Preica. A'i bodo obsoi»nct tuii v >»p Tih peli: »Mt premo naprej, mi mladi,a n se priduša i »O i'j ., ar st|aui sm m>!« Klerikalna vzgoji rodi take sadove in tudi drugfcčiih rort>t> ne more!
— Mućenje otrok. Z dežele se nam pist?:    Deželni šolski svet je vs'ed neznosne vro&rne r.dpr&vil popoldanski pouk. Ponekod so pa sploh konč&li šolo že 15 t ro N»9i duhov n«ki  se   pa   za vse  to  ne brigajo Otrok« še  vedno vlačijo v šolo in jim ubi jo krščanski nauk v glavo ko bi morali  vendar  vedeti,  da se pri   taki   vročini   nikogar   nič ne prime in da je to vs* skup le muka za ; trote  ki so svojim sUrš^m zdaj neobhodno potrebni pri delu. Obračamo se torej na dež. šolski svet z vprašan;-, .n:   Ali je dovoljeno, mladino trpinčiti z veronaukom v glavnih počitnicah oiiroma sploh v pro stih dneh ?
— Talijo za rešitev živ« ljenja v znesku 52 K 50 v je dobil pastir Ivan M bevto z Martin bribs, ker je b smrtno nevarnostjo rešil H1 .Atntn/a dečaa Jakoba Kobala iz Broda iz «ode.
— Pri streljanju proti toči ponesrečil. Dne 19 t. m. so sKeltaii poseatnikov sinovi Franc Batts. Franc Kotar in Valentin Krh-ijikar iz Konja pri L t ji proti toči. Pri tem se je B*tisu, ko je Krhljikar z možnarjem ustrelil, vnelo liter smodnika v škatlji, ki jo je imel v roki, da je dobil hude opekline po obrazu in levi roki.
— Šolsko vodstvo v Bo-
Staj n U   priredi  v  nedelto, t. j 30 julija, razstavo šolskih izdelkov v šolskih prostorih. Začetek ob 8 uri zju trai   V»bijo se k razstavi vsi šolski prijatelji.
— Nadučitelj rešil življenje. 19. t. m. popoldne sta se kopali v Krki gospodični Marija Stich in učiteljica Franja Trtnik. Stich ovo je prijel krč in jo je val odnesel v sredo Krke, kjer je voda nad tri metre globoka. Trtnik je klicala na pomoč, ko je videla tovarišico v smrtni nevarnosti. V kritičnem trenutku je prihitel g. nadučitelj Ivan Malnarič od Sv. Križa in na pol napravljen skočil v vodo in rešil potapljajočo se ter jo vkljub bolni levi roki prinesel srečno na obrežje.
— Tujoi v Dolenjskih Toplicah. Do srede tega meseca je bil obtak slab. Zdsj so saieli prihajati polagoma gosti, a do sdaj je število vseh skup v tej sesoni do-
seglo komaj število 250. Klerikalnih treh gostiln se tujoi ogibajo ker se ne dsjo — skubsti!
— Hov lesen most ob si-
danib oporah na bregovih bodo zgradili to jesen med Dol. Poljem pri Soteski in Toplioami. Knez Auers-nerg je prispeval 1000 K, občani pa les in drugi materijal.
— Planinska vest. Pot s Rov t na Vrb (pri Sv. Treb kraljih) je markirana, manjka le še društvenih tab"o
— Ciril •Metodove podružnice za St. Peter in okolico občni abor bo 30. julija ob polu 7. uri svečer v Zagorju na Pirki.
— Iz štjaka. Bralno droštvo »Višava« priredi s sodelovsniem pevskega društva »Kraški vrh« iz Av-bera v nedeljo 30. julija na prostem prvo narodno veselico z zanimivim sporedom. Po veselici ples. Med po sameznimi točkami in pri plesu bo svirala godba iz L >kav©a.
— V Zagorju na Pivki se vprizori v nedeljo dne 30 julija v drugič spevoigra »Letni časi«. Uči-teljstvo vljudno vabi na udeležbo. Z očetek oh 5. popoldne. Vstopnina sa osebo 20 v.
— Poročil se je oand. prof. g. Fran Va|da z gdč. Pepeo Var gazonovo v Središču. Čestitamo!
— Penzija vdove bivšega goriškega župana. Poročali smo že, da je mestni svet v Gorici sklenil, da se da vdovi po ranjkem goriškem županu dr. Venu ti j u letna penzija v znesku 1500 K. Ta sklep je povzročil v prebivalstvu mnogo razburjenja zlasti med socijalnimi demokrati. Ti so sklicali pred kratkim shod, katerega se je udeležilo ljudstvo iz vseh stanov in tudi nekaj občinskih svetnikov. Shod je sklenil skoraj soglasno, da je sklep občinskega sveta nepostaven in nasproten mestni upravi in naj se dela z vso odločnostjo na vseh pristojnih mestih na to, da se razveljavi.
— Stavka v  tiskarni. V
bukvami P*ihch in Ooizzi v Gorici stavka osobie zarad: neke tarifne di ference, ki je ni bilo mogoče izlepa urediti.
— Zastrupil se je v Trstu 501etni agent Anton Perhauc s karbolovo kislino, ker mu je šla trgovina preslabo. Poklicali so takoj zdravniško p moć a Perhaucu ni b:lo mooroče več pomagati.
— Star tat. V Trstu so are-tovali 59.etnega Jurija Ruppela, ko je ravno kradel. Tat, ki je večino svojeg« življenja prebil za zaklenjenimi vrati, je Čisto mirno podal policajem roke, da so ga uklenili, izrabil je svojo nevoljo le zaradi tega, ker so ga motili pri njegovem delu, za katern te rabil toliko priprav.
— Nesreče pri Opatiji. Dve dami sta se peljali s čolnom proti Iki. Veter je odnesel eni klobuk. Stegnila se je po njem v vodo, a tako nesrečno, da je padla v morje in utonila. Njenega trupla Še niso našli. — V bližini Opatije je morje vrglo na snho moško truplo. Njegove identitete se niso dognali.
— Poskusen umor. 26. t.
m. sta si prišla skladiščar državne že leznice v Reki Feliks B i b o s in delavec Nikolaj M i š č e v i ć navzkriž. Bi bos je nasprotnika parkrat udaril. Miščević se je pa hotel maščevati in ko je zvečer šel Bibos v neko gostilno, napadel ga je in mu prizadel tri velike smrtno-nevarne rane v spodnji del telesa. Morilca so zaprli.
— Izmišljen atentat. Poročali smo, da je bil Jernej Poljšak v Reki v nekem blevn zavratno napaden in ranjen. Zdaj se je izkazalo, da si je Poljšak napad izmislil in da je rane dobil na glavi vsled nekega padca po stopnjicah.
— Nevaren položaj. V Dravi pri Zavrčab -e napajal konjač od Sv.' Btrbare pri Ptuju konja občinskega predstojnika Korenjaka. Voda je po tegnila seboj konja in jezdeca in je bila nevarnost velika, da oba utoneta. Prihiteli ljudje bo s veliko silo odtrgali fconjača, ki se je z vs^mi močmi držal konja za vrat Konj je priplaval potem sam k obrežju, konjača so pa s čolnom spravili na Buho, kjer je naposled prišel po mnogem trudu k zavesti
— V hudi stiski je bil včeraj zidarski polir Ivan Dobrajc pri neki stavbi pri bivših škofijskih njivah Ko so si delavci sami napravili »rost«, jih je opozoril, da naj delajo dalje. Prisiljenec Ivan AroekoviČ se je ps potegnil za delavoe, se zagnal v Dobrajca in ga treščil v sid. Med tem, ko je ta poslal po policijo, so se pa prisiljenoi pogovorili, da se, ako bi utagnil biti AroekoviČ aretovan, s združenimi močmi zaženo nad »sovražnika« in mu iatrgajo aretovanca. Ko je prišel tja nadstražnik Podre-beršek, se je začel AroekoviČ usajati, in ko je Čntil, kako sna stražnik »po-šegetati«, mu je padlo srce v hlače in šel je sopet mirno delsl.
— Ms »Nemško« je hotel včeraj odpotovati Jožef Brio iz Hotiča
v litijskem okraju Na kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin pa nik»-kor ni hotel verjeti temu Ugovoru ampak je Brica »afrgeral«, kateri mu je priznal, da jo misli popihati v Ameriko, ker se hoji vojafi e suknja.
— Pobegnila je danes dopoldn* služkinja I ana Rome tova is St Vid h pri Zatičini od svoje gosoodinje ar«'. Ivane Kušarjev*, trafi kantin je na S . Petra eeati Št. 52, ko jo ie ta posla11 dobavat tobak s 84 K Rometova jo je, mesto da bi nesla denar h Gruberju, rajši odkurila, a najbrže ne bode dolaro uživala veselja s pone-verjenimi kronami.
— V prisilni jopici je moril iti včeraj po odgonu 43 etni pekovski pomočnik Anton Glavič, ker je b l pred odhodom z magistrata pre^lovit in je sahteval od ječarja 180 K de narja. »Srajca« ga je pa tako ugonobila, da je prav ponižno o&pijal z* odgonskim sprevodnikom.
— Izgubljene in najdene reči. N-ki gospod je izgubil v tivolskem drevoredu oigaretni eru;, v katerem je bilo ogledalce in ščipalnik. Oida se naj v upravništvu naŠeg". lista. — Nadučitaljeva soproga gosp * E Gasperin je našla 27 t. m v L v, termanovera drevoredu zlato zapestnico. Kior jo je Ugubi), naj se oglat-i na Kongresnem trgu št. 6 pri gospe najditeljici.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer koncert v v i o a r i j i«. Začetek ob 7. uri. Vstop prost.
— Hrvatskevesti. Nov namestnik v Dalmaciji. H-vatah s listi poročajo, da bo v kratkem ime novan za dalmatinskega namestnik* dosedanji namestniski podpredsednik Na rdel! i. Nardelli je v Dilmaoij zelo priljubljen in je bil svoje dni na Danaju na sumu, da je »zaščitnik črnogorske propagande« v Dalmaciji. Na njegovo mesto pride okraini glavar v Zadru T o n č i ć — Hrvatsko društvo »Trebe-vić« v Sarajevu in nemški »S c h u b e rt b u a d«. Nemško nacionalno pevsko društvo »Schubertbund« je priredilo nedavno tega iz*et v Sarajevo; poleg vladnih crg^nov in Nemcev je posdravilo *Schubertbund« tudi, kakor smo že poročali, hrvatsko pevsko društvo »Tre be vi ca, katerega čiani so tudi Siovenvi T korak smo ž- svoječasno primerno cznač.li in gotovo bi ne izgubili o tej Btvari več besede, ako b se »Tre-bev ćev« odbor v izjavi v včerajšnjem »Hrv. Pravu« naravnost ne ponašal s te-a, da je proti volji nekaterih odbornikov in dobrega dela svojih članov ostentativno pozdravil nemško nacionalno društvo »Schubertbund«. Kako neumestno je to oiio. kaže jasno dejatvo, da se je dal »Schubertbund« na povratku iz Bosne in Dalmacije izrabljati pri pangermanaki ehivnosti položitve temeljnega kamna sa »Deutsch->s Hiua« v C^lju, kjer je predsednik Jaksch v posebnem govoru naglašal, da je »Schubertbund« prišel celjske nemčurje podpirat v boju »g e g e n dio slawisohe Hoohflut« In društvo s takimi tendencami sprejema bratako in je pozdravlja hrvatski »Tr-b** Ć*. Čigar člani bo tuli Slovenci! Ali ni to sramota?!
*   Najnovejše   novice. —
Zastrupila se je v Dachau pri Mo-nakovem slikarica Marija Zovulev-sk a z opijem.
_ — Telefonsko zvezo Buka-res t—Budimpešta so začeli delati. Zveza bo dogotovljena do jeseni.
— Požar je uničil v Milanu tovarno deli' Orto in litografični zavod Res teli i. Škoda znaša milijon lir. 200 delavcev je izgubilo zaslužek.
— Zaigral je v Budimpešti veleposestnik Bela Just, sorodnik predsednika poslanske zbornice, 600000 K. Ker ni mogel dobiti denarja, da bi pokril to vsoto, se je hotel usmrtiti, pa so mu preprečili njegov namen in ga poslali v blaz-nico. Kdor tako vsoto zaigra, res ni za drugam kot za blaznico!
— V Lvovuje med štrajku-jočimi delavci in policijo prišlo do resnih spopadov, pri katerih je bilo mnogo oseb ranjenih. Šele policija na konjih je razgnala demonstrante.
Telefonska m &rio)a?na poročila.
Budimpešta 28 julija. Ministrski predsednik Fejervary mora iz zdravstvenih ozirov v Karlove vare, dasi je nameraval ostati tu. Ker je slab, je prosil, da gre na dopust, ne da bi prišel prej v Išl k cesarju.
Budimpešta 28. julija. Minister notranjih del Kristoflj se je napram neki deputaciji izrekel za to, naj se uduši ogrski državnopravni in narodnostni boj s tem1
da se z uvedbo enake in splošne volilne pravice provzroči socijalno-ekonomfčen boj
Bero lin 28. julija. „Vossische Zeitung" poroča, da sta se car Nikolaj in cesar Viljem sešla na carjevo željo. Glede ruskih notranjih zadev se je cesar Viljem izrekel le splošno, naj skuša vlada pridobiti zdrave in močne elemente prebivalstva za državo, glede vojne pa se je cesar tako izrekel, da bo kakor Francija tako tudi Nemčija pri mirovnih pogajanjih podpirala Rusijo.
Petrograd 28 julija. V Njiž-nem Novgcrodu so se zgodili veliki izgredi.
London 28. julija. Japonski pooblaščenec za mirovna pogajanja z Rusijo je vladi v Washing-tonu naznanil, da oglasi koj začetkom pogajanj nekaj zahtev, a re bi se te zahteve ne pripoznale, da sploh pretrga vsa pogajanja. Te zahteve sc: 1. Rusija plača vojno odškodnino; 2. odstopi Japonski otok Sahalin in polotok Ljaojang: 3. ji prepusti železnico do Harbina; 4. povrne Kitajski Mandžurijo; 5. pripozna japonski protektorat nad Korejo; 6. nevtralizira Vladivostok, za kar so Japonci pripravljeni podreti portar-turške utrdbe.
Borzna poročila.
Ljubljanska .Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni knrz* dun. bone 27. julija 1906.
SaIoibex2i papirji.
inaje*x renta.....
•rebrna renta.....
avstr. kronska renta    . .
l»£    „   ilata       „      . . vgrska kronska  ,,   .   . . .    alata      „   .   . . 4°/9 posojilo dežele Kranjhka . iljtc 0 pose iU mesta Spliet ,
*V/.    ■     i   Zadar •
*7j° o boa.-here. žel. pos. 1902
Desar j Blage
100-601 i00 80
101 15 101 35
10055 100*75
119-45; 11965
96 SO 97 —
116 10 116 30
*7i°/o
iV/.
99-50 10060 100--100*90 100 16 100 25 10080
Seska. dež. banka k. o.
■ ft        n •' *
zst. pisma g*J. d. hir« D-peš*,   kom.   k    a. a.
10°/„ pr......■    1C6 10
zast. pisma Innerst hr. 10050
dež. hr....... ! 100 25
a. pia. ogr. hip. ban.   . 100 05 4V, l obl. ogr. lokalnih še-
leznie d. dr..... 100-—
IVaVi 0D-* ^eSke md- b*nke . 100*75 4d/0 prior Trst-Poreč lok. že!      99 90 4°/0 prior. doL žel.   .   . . VJ0    m    jnž. žel. knp. ■/,»/,
4Vi0/« *v*t poa. za žc!. p. c.
5ra?ka od 1. 18601:4 ,   . . ■     ■   , 1864 .   .   . . B    tiiske   .   .   t   . . aem. kred. I. emisij«
.   H- * m    agr. hip. banke . „    arbske a fra. 100*—
turške.....
•račke .   . .
99-50 318 25 VJ1 05
5aailika dreditn« (aomoŠkt Krakovske ljubljanska *.vat. rud. križa Ogr.    „ e kudolfoTe Salcburška Panajake kom.
Delni e«.
Južno železnice . • . . Državne železnice . . ■ Arstr.-ogrške bančne delnica Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ a • • Žrroostenfike ■ • • Premogokop ▼ Mosta (Brni) Alptnake montan .... rraake žel. m dr. dr. .   • .
c, ima-M uran y i.....
T rbo vijake prem. družbe A Titr. orožne tovr. družbe . Češka sladkorne dražba . .
Valute.
d kr. sekta....... 11'36 11 39
*0 franki.......                            . 1910 19-12
tO marke........ 23*48 23*66
roTereigna....... «3*95 24*03
ttark*......... 117*32 117-62
Laški bankovci...... 96 50 95 VO
sablji......ji. 263 — 263 76
Dolarji.........II    4-84 6-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28. julija 1906. TeriMin. ta oktober .   .  . „ 100 kg. K 16 26 B april 1906 .  . B 100 n   „ 16-76 .  .   100  „   „ 12-06 •   n  100 .i   m 11*70
157'— 293 — 165*75 302 — 302 — 267 — 102 — 141 85 26-— 476-— 78' — 88 25 66- -64 75 34-_
61 50 73 — 635 -
86 25 «72 75 1632 — 661 25 78050 »46 — 653 -527-60 «666 -647 76 277 — 667 — 155 -
101-101 60 100-101-90 100 70 100 60 101*75
10710 101*50
100 60
101 —
101-— 101-75
100' — 320 25
102 —
159-— 29b — 167 75 3i0— 311 — 274 80 108 30 142 85 27 20 483 — 63*— 94 25 70* 65 75 36 — 6550 77 — e42 —
87 25 673 76 1642 -662 25 781 50 247 — 857-— 528 50 «676 549 75 281 — 562 — 156-20
Pšenica Pšenica terasa
Oves
maj  1906   . • „ oktober .   . .
Efektiv.
15—20 vin. višje.
leteorologično poročilo.
iin* u&d morjem 306*9.    Hr*duji mani U*h 730-0 m
-i*	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	So S.-* S fi	Vetrovi	Nebo
27.	9. SV.	737 4	216	al azahod	jasno
2a •	7. zj. 8, puP-	737 0 736 4	161 287	brezvetr. si. jvzhod	jasno jasno
„Adonis Grome"
oastrani brez nevarnosti v kratkem času pege. Pieprosto ravnanje. Gotov ospeh. Lonček R K. Samo pristno v zelenih lončkih poSilja, Ce se poSlje naprej K H-— **•*•■• »« u -■Kn A|Miilicke, Frankfurt m VI. 135.
2261 4
Natakarica
se sprejme takoj ali do 20. avgusta. Zahteva se poštenost in nekaj kavcije. Zaslužek je jako dober.
Pisma pod A A., poste restante, Sodražica, Dolenjsko. 2 bo 2
Objava.
V očigled nečuvenim napadom na mojo Čast, ki si jih je dovolil Ivan Jax in sin v Ljubljani, naznanjam, da sem že poklical Jaxa pred kompetentne sodnike na odgovor ter da se je proti njemu na predlog mojega pravnega zastopnika žc uvedla kazenska preiskava radi pregreška zoper varnost časti.
L j u b lj an a, dne 28. julija 1905.
Josip Pogačnik
2382-1 trgovski potnik.
Vozniki!
Delniška stavb, družba , Union"
namerava podreti iu odpeljati dati ca. 59 kub. metrov zidu in ca. 255 kub. metrov zemlje pa oddati za odkopaDJe in tudi odpeljanje.
Piamene ali ustmene ponudbe so oddati do ponedeljka opoludne v stavbni pisarni. 2372-1
Vdova
želi  dobiti  mesto   v kaki  hiši kot
gšF* hišnica
da bi imela prosto stanovanje.
Ponudbe se prosi pod flšt. 10011
na upravništvo „Slov. Naroda".   2342 2
Ljudevit Borovnik
pu-ilaiar   v   Borovljatt (Ferliaela) na 14 o ros k eni
B6 priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse* v a niti in od mene. preskuBene. — liustro-17 vanl ceniki zastonj. 30
|B6ttger-ja podganska smrt
! za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živaii. h 80 vin.,
in 120 virarjev se dobiva samo ▼ deželni lebnrial „pri Mariji po-iim^nj *    vi.   Lrutilr-ka   In   v lest ar u I   Ibald   pl.  Trnko«-ja v IJ tit»IJ mil.
Z uspehom podganeke smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sam našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Sch w einf u»*t, dne 11. febr. 1899. 154—2^       M^šm )t"UL       p~*~ mlekarija.
J5S**-#
^v*<^ Anion Sare
2244 5
IJ u U IJnn-1
Sv. Petra cesta št. 8.
Specialna trsouina ^ za belo blago n§P
2243 6
o«
/ Anton Sare
lijnliljaiaa
Sv. Petra cesta št. 8.
Uožno za usako gospodinjstvo?
Če hočete žgano kavo z velesromatiškim okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
ii i« h ft ro i   kasarni „Firopa"
ki spajajo vse te vrline 1583 - 22
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER * k«.
trgovina železrtin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga
poljedelskih strojev in orodja.
samostojnih delavcev, se takoj sprejme pri tvrdki 2336-3
(Zutriiger) išče za 1. avgust
kavarna „AUSTRIA". | L. M. ECKER vLjnbljani.
Javna pohvala.
Gosp. Bogdan Oblak, urar in klepar na Vrhniki, je napravil za tukajšnjo cerkev sv. Nikolaja tako izborno novo stolpno uro, da ga podpisano županstvo vsem preč. župnim predstoj-ništvom v svrho naroČil n a j t o p 1 e j e priporoča.
Županstvo občine Dol. Logatec
dne 27. julija 1905. 9373 Mullev, župan.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. (80.
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijaka ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mosnjiček za denar, 1 žepni nože i' b pripravo, 1 par manSetnih gumbov, i naprsni gumbi, vsi iz double zlata s pa tentiranim zaklepom, m i čer album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 5e črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1'80. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če 2377        se denar naprej posije
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB Za neugajajoče sc vrne denar.
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri 2332-2
L.SEBEXIKUvSp.Siski.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa st* odda za to nizko ceno: par moSkih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakov z močno zbitimi podplati, najnovejše oblik dalje par  moških in par ženskih mod.; čevljev, elegantnih in lahkih.
VmI 4 pari Mnmo d K.
Za naročitev zadostuje dolgoti
2378 Razpošiljanje po povzit.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 3L
Neugajajoče rad zamenjam.
iaški koncert
se vrsi
Jutri, v soboto, 29. Julija t. 1.
Južni i
r
U
Začetek ob 8. uri zvečer, K obisku vljudno vabi udani 1544   12 LORBE R*.
i
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je često smrtonosen Varujte sebe in živino!
Edina izdatna obramba je američa;
„Tanglefoof
in 214-
„Diamond"
List velja 10 vin. povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
Edmund Kavčič
,        w Ljubljani. —
Ženitna
ponudba.
Mlad nadučitelj v lepem kraju se rad takoj oženil z izobraženo mladenko v starosti od IG do 20 let.
Le resne ponudbe, ako le mogoče s sliko, naj se pošljejo do ^. av_; pod  „Nadućitelj'1,   poste restante, Ljubljana, glavna pošta. 261
Ces. ki. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drl. železnice v Beljaku.
Issr^eoL Iz voznega xec5La^
Veljaven od dne 1. junija J905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m po^-čl u v vlak v Trbiž. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, če* Selithal v Au* Solnograd, če« Klein-Reifling v  Steyr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 5. un . zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O* 7. uri 5 m tjntrpj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čei Selithal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Maripue   ars, He * Frantove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten aa Dunaj. — Ob 11. dri 44 m dopoldne osobni vlak v TrbiŽt Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel«thal, Dunaj, Solnograd, Inomost, JBreg. Ženeva, Par«. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljan praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak i Trbiž, Beljak,  Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Bndej3vice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago  ;Ljubljana-Linc-Praga  direktni  voz I.  in  II. razr |, Lipsko,  oa Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobn: vlak v  Trbiž, Beljak, Fr* zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in  D. razreda). — PRCHtA V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob  7. uri 17 m zjutraj  osebni vlak v Novo  mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6  m pop.  istotako. —   Ob  7.  uri   8 m zvečer v Novo  mesto,  Kočevje.   — PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kol.  PROGA IZ TRB12A Ob 3. ari £3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo   (Monakovo-Lj ubij .t: t direkt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, CeK*. Beljak Ob 7. uri IS m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vuk z Dunaja   čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marij ne vare,   Prago  (Praga Line-L' liana direktni   voz   I.   in   II.   razreda), Plzen,   Budejevice, Solnograd, Line,   8teyr, Paru, Ženevo, Curih, Bregen«,   Inomost,  Zeli ob jezera,  Lend-Gastein,  Ljubno,  Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4.  ur  29 m  popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inr mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   vaiov  Heba, Mar. varov, Plzna Budeje\ Linca, Ljnbna, Beljaka  Celovca, Pontabla, čez Selzthal od   Inomosta   in Sol nog rada. — Ob uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda   samo ob  nedeljah in praznikih.  —  Ob 10 uri 40 m zve osobni vlak iz Trbiža od *. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.  — PROGA ČZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta io Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja In ob 8 uri 36 m. ■večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.  Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo   ob   nedeljah   in   praznikih   —   PRIHOD  V  LJUBLJANO  drž.   kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m  zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob • uri  10  m svečk". Ob 9. uri 66 m ponoči sam o ob  .edeljah   n pravnikih. — Srednjeevropski čas ie za 3 min. pred krajevnim časom v Lju-l-v" &
Srednja vCeraj&nja temperatura: 216°. fi-jrmate: 199#. — Padavina 00 mm.
1 Sprejema zavarovanja Človeškega živ-1 ljenja po najraznovrstnejaih kombinav 1 cijah pod tako ugodnimi pogoii, ko 1 nobena draga zavarovalnica. Zlasti 1 je ugodno zavarovanje na dozivetie 1 in smrt z zmanjBujo^imi se vplačili	„SLATZJA'F vzajemna zavarovalna banHa vPragi, Rož. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje □živa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obCnokoristne namene.
1 Vsak (San ima po preteku petih iet 1           pravico do dividende.	▼m pnj—ti« daj«: Generalni utatop v Ljubljani, legat pisarne »o v lastne) bančnej hiii	
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a? 4 ar
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".