129. številka.
Ljobijana, v sredo 10. junija.
XXIV. leto, 1891.
Id •  mi .~JJ
.^•Jii     i>^«j    » *.irj BI
lakaja vsak
mesec 1 gld
dan »%-eler, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerBko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt ;iet» 4 gld., za jeden 40 kr. — Za Ljubljano brea posi\janja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t ti je dežele toliko veB, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-WBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Jl it*  '     l j a fc ■ 7 u    k j*    .jj »*J   f fcT*«»wm asa    * *u j o* ^   »vi1    i    • ■
Po običajnem kalupa vrče se budgetnega odseka posvetovanja o državnem proračunu. Tu in tam začuje se sicer glas, izražajoč kakšno posebno potrebo, a večinoma breuspešuo. Državni proračun je 2e na papirji in škoda bi bilo VBacega popravila, zato so vsi ti glaBovi z redkimi izjemami skrajno kratkega pomena.
Važna pa je- bila debata o d i spo z i c i j skem zakladu, iz katerega dobivajo svoj oves razne časnikarske reptilije. Važna in zanimiva bila je v prvi vrsti zaradi tega, ker je levica, ki je doslej, odkar je grof Taaffe ministerski predsednik, dosledno glasovala proti dispozicijskemu zakladu, a letos pa izjavila, da bode glasu val a zanj. S tem se je formalno razkrila ljubezen mej grofom Taaffeom in levico, pokazal se je korenit preobrat v dosedanji notranji politiki. Saj pa ima levica tudi dovolj razlogov, da se kaže miniBterskemu predsedniku hvaležno. Njej na ljubo moral je minister Dunajevski umakniti se, njej ua ljubo je vlada razpustila dr« žavni zbor, predeo mu je potekla določena doba in pri tem poudarjala potrebo, da so sestavi večina iz zmernih elementov, njej na ljubo je vlada ponavljaje izjavila, da se fte vedno drži Dunajskih punkta-cij, takozvane češko-nemške sprave, levici na ljubo storilo se je izredno veliko in z upravičenjem in zadovoljstvom poudarja njih glavno glasilo, kako se je položaj na bolje obrnil Plener, Herbst, Menger in Beer so načelniki in referenti naj važnoj ini odsekom, levice nasveti se drage volje vsprejemajo, nje beseda nahaja tudi na desnici poslušna ušesa in ker je vse tako krasno uravnano, kako bi bilo možno, da bi grofu Taaffeu ne izrekla svojega priznanja in s tem preskočila par klinov, ki jo ločijo od zaželjenega cilja.
Glede razprave same omeniti je predloga Mla dočeha H ero Ida, da bi se v državnem zboru namestili tudi češki stenografi. Kakor ni bilo drugače pričakovati, so bili Nemci Boglusno proti temu predlogu , Nemcem pridružili pa so se tudi Slovani in tako ostane vso pri starem.
Proti dbspozidjskemu zakladu govorili in gla sovali so nemškonacijonalec Bareuther in Mladočeba Herold in Kaižl. Poslednja govorila sta precej rezko. Poslanec Herold omenjal je Taaffeovega govora o notranjem uradnem jeziku in rekel, da je sedanjega ministerstva notranja politika v skrajnem nasprotstvu z željami in pravicami, z zahtevami in težnjami naroda češkega. Ministrove besede napravile so celo v krogih vladi nujpnjaznejih, neprijeten utis. Ako se nasproti celemu Češkemu narodu zavzema stališče čiste negacije življenskih njegovih zajmov, dela se s tem med državo in omenjenim narodom umeten prepad, ko bi vender z avstrijskega in patrijotičnega stališča bila dolžnost vseh državnikov, da bo prepad premosti, ne pa s takimi izjavami še širi in globi. Herold potem poudarja, da narod Češki, ki je žo toliko prebil, zaradi Taaffeove izjave ne bode odjenjal od svojih zahtev in da utegne postopati še radikalneje.
Poslanec KaizI kritikova! je vladni program glede notranje politike. Izrečena parola, da se imajo vsa narodna, državnopravna in verska uprašanja odstraniti, to je preprečiti ves idealni in kulturni napredek, to je nazadovanje. Ta program treba pobijati, kajti ko bi uspeval, bil bi še hujši poraz parlamentarizma.
Ministerski predsednik grof Taaffe se je toplo potezal za dispozicijske tisočake. Zaklad ta ni toliko stvar zaupanja, nego potrebe. Kakor vsaka stranka, hoče tudi vlada svoje mnenje objavljati v listih in rečeni zaklad je za upravo potreben. Izmej ostalih TaanVovih besed, v katerih se je posebno obračal proti poslancu Ileroldu, omeniti je to, da je grof Taafte posebno poudarjal in ponavljal „prelili rje". Glavna misel v prestolnem govoru, ki želi premirja mej strankami, tiči v tem, da se hoče rešiti cela vrsta važnih govedarskih zakonov, mej njimi državni proračun, a se pri tem upa, da se bodo stranke mej razpravami o teh uprašanjih približale. Državni zbor je nov in napravile so se nove skupine. Zato zahteval je prestola] govor premirje na politiškem polji. Ko bodo nastal narodni mir, potem se bodejo začela  reševati vsa druga upra-
LISTEK.
Dolg.
(liuski spisal D. AJ. Maksimo v ; preložil Vinko.) Že nekaj minut ležal je bolnik tiho in nepremično. Najedeukrat dvigne glavo ter bega okolu sebe z nestalnimi pogledi; in zopet pade nazaj na vzglavje. Zunaj se je že polagoma jelo mračiti in v sobi, ki je imelu okna zagrnena s težkimi, spuščenimi zagrinjali, bila je že tema. Bolnik iztegne desnico ter se dotakne zvončka. Zdajci se prikaže sluga z lučjo.
— Postavi jo tja-le, na pisno mizo ... še malo dalje — šepetal je onemogli.
Sluga uboga in obrnivši se b gospodu pravi:
— Oas je že vzeti zdravilo.
— Ne, prekmalu je še.
— Gospod, pretekli sta že celi dve uri. Ali je smem pripraviti?
Bolnik privoli  lahno  prikimavši  z glavo, a najedenkrat se premisli ter velf:
— Ne, nobenega zdravila nočem, ničesar nočem. Idi!
Sluga odide in bolnik ostane zopet v samoti. Soba, v kateri je ležal, podobna je bila bolj pisarni kakega kupca, nego li gospodski spalnici.
Pred visokim in širokim oknom stala je pisna miza, potna knjig, papirjev in ra/.ne drobnjave, vse v največjem neredu : železna blagajnica tik zidu zavzemala je znateu del stene na desni od pisne mize; pred to pa je stal priležon stol. Bolnik je počival na dolgem in nizkem divanu. ki mu je že deset let bil za posteljo. Peter Suslov ni bil Btar: bilo mu je stoprav sedeminštirideset let, a po obrazu bi niti jih bil človek prisodil šestdeset. Bolezen ga ni potrla najedenkrat, marveč polagoma razdejala je sve-žost njegova obličja ter ugasila ogenj, ki mu je poprej gorel v sivih očeh. Glava njegova, še pred kratkim časom pokrita z gostimi, svetlimi kodri, bila je redkolasa in osivela.
Že davno kazal je Peter prva znamenja bolezni, njegovo železno zdravje hiralo je očividno od dno do dne, a rabil ni nikakega izdatnega sredstva. Kot preudaren in brezčuten trgovec hrepenel je po dobičku in bogastvu, vstrajno delal za druge in zase, vodila ga je jedina misel, gnal se je za jedinim smotrom: nakopičiti mnogo novcev, a da bi mogel uživati življenje po Bvoji volji, prebil je po cele noči v razuzdanem vesel ji po dolgih dneh neumornega in težkega dela.
Bolezen, ki je že delj časa pretila njegovemu zdravju, pojavila se je po jedni taki noči: pričelo mu je nedostajati sape in ude mu je zvijal krč.
sanja. Dokler so si pa stranke So tako ostro nasproti, še ni prišel pravi čas. Ko je minister omenil Še Čeških razmer, pristavil je, da vlada ne zna .coprati", in uaglašal še iedenkrat, da vlada želi premirja, da se reftijo najnujuejša gospodarska uprašanja.
„ Premirje" poBtalo bode jednako krilata beseda, kakor sta že znana Taaffeova izraza J fori -vvursteln" in „durcuglretten." Glavna stvar je, da bo reši državni proračun, vse drugo je postrunBkega pomena. Kadar bode kdo toli predrzen, da bode sprožil kakšno narodno uprašauje, vrglo se mu bode .premirje* nasproti in zadovoljiti se bode moral, ker je v parlamentu sedaj res le premirje v modi in vse puši pipo miru.
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani, 10. junija. DlsjMtztoijsh-i jontl.
Poročali smo včeraj, da je v budgetnem odseku levica dovolila grofu Taatleu dispozicijski fond. Grof Taaffe je izjavil, da ne zmatra dispozicijskega fonda kot stvar zaupanja, nego samo za potrebnost, da se morejo opravljati administrativna dela. V političnem oziru izjavil se je, da ni mogel priti do sprave, ker ne zna tarkti. A tudi strankam se to ni posrečilo. Mladočeh Herold in nemški nacijonalec Bareuther stu izjavila, da njim stranki ne moreta glasovati za dispozicijski fond. Akopram je levica glasovala s pridržkom, da ta korak ne prejudikuje bodočnosti, vender je, kakor smo že rekli, ta korak jako važen znak za preminjajoči se položaj in za tacega ga zmatrajo tudi vsa glasila raznih strank. l*fenchanje izjetnneaa stanja.
Včeraj se je razglasil odlok vlade, s katerim preneha v glavnih točkah izjemno stanje za sodniške okraje: Dunajski, Korneuburški in Dunajsko-novoraeški. To izjemno stanje trajalo je nad sedem M in ne preostane od izjemne odredbe iz 1. 1881. skoro nič v veljavi. Vlada si pridržuje le pravico, da osebe, ki so bile iztiraue na podlagi stare odredbe, ostanejo iztirane, če se jim vrnitev ne dovoli po posebni policijski odrebi. Na novo pa ae ne moro nikdo več iztirati. Ta nova vladina odredba je bila vsprejeta z zadovoljstvom.
Kadar je zakašljal, bruhnila mu je kri iz ust. Grozne slutnje bližajoče se neizprosne in krute smrti polastile so se vseh mislij njegovih.
Stresel se je od groze in da ga ni sluga o pravem času prestregel, bil bi brez moli padel na tla. Zdravnik, po katerega so naglo poslali, našel ga je še v nezavesti. Ko se je nekoliko zavedel, odgovarjal je na mnoga vprašanja zdravnikova. Ta ga je preiskal, pretrkal, napisal recept ter hotel oditi. Suslov pa pa poprosi, uaj ostane še za trenotje.
— Doktor — pravi zamolklim, a odločnim glasom — ne skušajte me varati. Sam dobro vem, da je usoda moja nepreklieljivo odločena. Prosim vas torej, govorite z mano popolnoma odkrito. Hočem, moram vedeti, koliko duij bodem še živel.
Zdravnika je osupnilo to nepričakovano vprašanje: izprosil si je časa za natančnejši preudarek ter obljubil, da pride takoj, ako bi se bolezen shujšala.
— Dobro, počakam. Toda no pozabite mi povedati,   kadar  se mi bodo bližala poslednja ura.
Rotim vas na vašo čaBt. In pa eešče me obiskujte.
* * *
Nekako čez jeden meneč pov6 mu zdravnik, da je bolezen, ki mu je že dolgo glodala v prsih, kakor kažejo znamenja, te dni hudo napredovala in da se ni niti najmenj nadejati, da bi ozdravel.
— Torej bodem kmalu umrl? •
Nov socijalisti čen zakon. Z novo socijalistično predlogo vlada ni bila baš posebno srečna in se večina listov ne izraža baš prijazno o njej. Izjemnega stanja na Dunaji vlada ne misli prekiniti, vender pa je hoče nadomestiti z novo, manj strogo odredbo. Prvo čitanje načrta dotičnoga zakona bode prišlo na vrsto še le v jeseni. Po mnenji nekaterih listov je malo upanja, da bi bila postava vsprejeta, ker se ne da zagovarjati niti s kakimi anarhističnimi dogodki niti s čim drugim.
Avstro-ogerska državna železnica. Pogodbo o podržavljenji ogerske proge avstro-ogerske državne železnice podpisalo je vodstvo omenjene Železnice. Pogodbo bode podpisal ogerski trgovinski minister Baross še le potem, ko jo odobri zbornica. Po dogovoru mej ogersko državo in upravnim odborom avstro-ogarske državne železnice prevzame država vse ogerske proge železnice z vsem materijalom proti letni renti, katero je plačevati do I. 1895. S 1. januvarjem I. 1892. prevzame država to železnico in prične promet, kakor hitro bode uknjižba gotova in prva letna renta izplačana družbi.
Viiaujc države.
Manija in Francija v orijentu.
Rimski dopisnik .Kreuzzeituog-e" poroča o zanimivem pismenem pogajanji, ki se je baje vršilo mej Rusijo in Francijo glede odnošajev v orijentu. Rusija je po tem poročilu naprosila Francijo, da bi ta odložila pokroviteljstvo nad katoliki v orijentu, ker ima za Rusijo nepriličnosti in bi utegnilo roditi nasprotstva mej obema državama, katerim bi se Rusija najraje izognila. Ker ima Francija zastopati tudi katolike Avstrije, Nemčije in Ogerske, utegnejo nastati prepiri mej temi in Grki in ruskimi pravoslavci. Francija je baje odklonila to zahtevo, ker ji baš to pokroviteljstvo daje velik ugled v orijentu, vender pa je obljubila, da bode postopala zmerno in v prijateljstvu proti Rusiji, nasprotstev se torej ni bati Vender pa pravi dopisnik, menda to ni Še zadnja beseda Francije v tej zadevi.
Po a k zt/odovlne v vaških šolah.
V nekem odloku se glede pouka zgodovine v ruskih šolah zaukazuje, naj se posebna pozornoBt obrača na zgodovino Slovanov in na zgodovinske razmere mej Slovani in Germani. Nemški listi hote v tem videti rusko ščuvanje proti Nemcem, kakor da bi res povsod, kjer se Slovan peča sam seboj ali s svojimi odnošaji proti drugimi narodi, moral šele Nemce uprašati, če jim je to prav.
Iz rununiske zbornice.
Po Bijajnem govoru vojnega ministra vsprejela je zbornica z 71 glaBovi proti 29 kredit za utrdbo glavnega mesta. — V senatu predložil je minister vnanjih zadev konvencijo glede železniške zveze z A vetro-Ogersko.
O napadenem železniškem vlaku.
Po poročilih iz Carigrada so vsi ujetniki, katere so roparji odvedli po napadu na železniški vlak pri Cerkeskiom, bili včeraj izpuščeni in so na potu v Kirkilise. Strojevodja Freudiger, ki bo ga roparji odredili za tolmača, prinesel je 6. t. m. v Kirkilise pismo, v katerem je vodja roparske čete AnasLasios žugal, da bode dal vse ujetnike takoj postreliti, če bi vojaki hoteli zasledovati roparje. Freudiger je prijmvedoval, da mu je Anastasios podaril GOO na-poleonov za njegovo posredovanje. Dohod ujetnikov v Kirkilise se je pričakoval še včeraj, ker je ta kraj oddaljen osem ur hoda od Cerkeskioia, kjer so napadli roparji vlak.
— Lahko da se motim, in vedno upam, da sem se motil. To je uzrok, da sem prosil prej odloga, predno . . -
— Zakaj? Da ste vi jedini zdravnik izmej sto druzih, ne posreči so vam povrniti mi zdravje.
— Vkljub temu izvolite jemati lek, kateri vam predpisujem . . . trudil se bodem na vso moč, da odvrnem nevarnost . . .
— To ste čudni ljudje, vi zdravniki; kakor v nekaki maniji predpisujete zdravila tudi tam, kjer ste uverjeni, da nič ne pomagajo.
— Moremo pa, ako je že ne ozdravimo, bolezen vsaj olajšati.
— Naj bo, storil bodem, kakor želite. Z Bogom ta čas doktor, ostavite me sedaj, biti moram sam.
Bolesten "zdih izvije se mu iz prsij — za-tisne očij, iztegne se po ležišči ter nekaj trenotij leži uepremičuo. Izpregledavsi zopet, upre oči v blagajnico s pogledom, v katerem se je jasno kazalo nekaj kakor srd in zajedno plašnost: ustne so Be nm stisnile v bolnem, sarkastičnem usmevu, zdelo se je, kakor bi hotele izgovoriti kako kletev . . .
Poskusi vstati, a kašelj ga tako hudo poprime, da mu hoče prsi razgnati; primoran je torej ostati na mestu. Bled in upehan zgrudi se na blazine Čez trenotje, ko je kašelj naglo preuehal in sapa ni bila več tako težka, upre zopet pogled v blagajnico.
Iz italijanske zbornice. Iredentist Barzilai stavil je celo vrsto interpelacij, na katere mu je prav dobro odgovoril ministerski predsednik Rudini. Zarad izgnanega časnikarja Cantalupija rekel je Rudini, da niti ni zahteval razjasnil, ker ne bi hotel, da bi ae mešala kaka tuja vlada v notranje italijanske razmere, kakor se on ne meša v avstrijske. Glede nabiranj za žrtve eksplozije in ponovitev spomenske plošče na mestu, kjer je bil ustreljen v Mantovi Andrej Hofer, odgovoril je tudi prav odločno in dostojno ter zatrdil, da je prijateljstvo mej Italijo in Avstrijo tako, da ni misliti, da bi zaveznik bil zle volje nasproti Italiji.
Znižanje žitnih carin. Carine na žito se bodo znižale — a ne na Nemškem, nego na Francoskem   Senat vsprejel je
po daljši debati z 208 glasovi proti 49 načrt zakona, kakor ga je sklenila poslaniška zbornica glede žitnih carin.
J)elovanje nemške komisije »a naselbine.
Pred petimi leti osnovala se je v gerraaniza-torične svrbe za Poznansko in zapadno Prusijo komisija, kateri prva naloga je bila skrbeti za okrepčan j o nemškega elementa v teh krajih po naseljevanji Nemcev. Od 1. 1886 nakupila je ta komisija 50 000 hektarov zemljišč za 30,281.211 mark, tako da ima še kacih 70 milijonov mark na razpolaganje. Od 82 plemiških posestev se je 42 popolnoma parceliralo ter so na 33 izključno ali večinoma naseljeni nemški kolonisti. Tako se izpodriva poljski, slovanski živelj v Nemčiji na vsak mogoč način. In vender baš Nemci najraje pri nas kriče o zatiranji in da se jim gode krivice.
Nemiri na Kitajskem. Iz Shangaja se poroča, da so v Wuhu pri Kingiangu bili resni nemiri. Neki carinski uradnik in neki misijonar bila sta ubita in več hiš so izgred-niki zažgali. Žene in otroke Evropcev v Kingiangu so rešili.
Dopisi.
Od Sv. Križa pri Litiji 6. junija. [Izv. • lop. I Ne spominam se, da bi bil kedaj kak dopis iz našega kraja v „Slov. Narodu". Čuditi se pač ni, ker živimo v našej kotlini skoro tako sami zase v najlepši slogi mej seboj, kakor kak ptičji par v gozdnem zatišji. Marsikje vlada tudi na kmetih v novejšem času, žalibog, hudo strankarstvo in na-sprotstvo, a pri nas tega sedaj ne poznamo. Daj Bog nam še nadalje tako složno živeti! — Ker se pri nus v časnikih ne lasamo in tudi drugače ne kričimo, utegnil bi zunanji svet znabiti celo pozabiti, da je pri Litiji tudi Sv. Križ, posebno ako bi se kedaj še naših trt .trtna uš" lotila, katere nas, seveda, Bog varuj. Omenil sem naše krajevno ime, zato o tem še nekaj. Bivam že nekaj časa tukaj vender nesem na trdnem v imenu kraja. Uradi v Ljubljani pišejo Sv. Križ pri Turnu (Thurn-Gallenstein), v Litiji pa pri in nad Litijo (bei, ob Littai). Pošta je „Sv. Križ pri Litiji" in tu ne poznajo druzega imena, zato se tolikrat pisma po raznih ovinkih k nam pošiljajo. Za vzgled bodi: Sosed v Šmartinu poslal mi je pred nekaj dnevi uradno pismo, ki nosi poštno znamko S t. Martin b. Littai, Krško (1?) in Sv. Križ pri Litiji. — Jaz pišem (tako tudi sploh vsi tukaj) Sv. Križ
— Komu ostane vse to bogastvo ? Kdo je bode užival? Moram je pustiti tukaj, pod zemljo ga ne ponesem s sabo. Koliko potu, koliko solza, koliko pogub bližujikov zaprtih je tam notri! Uničil sem svoje življenje, da bi se mogel opijati s pogledom na to zlato, in to slabo zlato ne more ustaviti korakov smrti, bližajočih se mojemu ležišču . . Jedva se ohladi moje truplo, polasti se kdo drugi mojega bogastva! Drugi je bode užival, z njegovo pomočjo ustvari si življenje in krasno! . . . Ne, ne! Vse naj bode uničeno z mano vred . . .
Napevši poslednje moči dvigne se mrzlično ter stopi proti Železni skrinji: brezuspešen trud, opoteče se ter pade na tla. S trudom in z rokami si pomagajo splazi se zopet na ležišče.
— Vse zaman. Moje moči so pošle. Naj bodo torej drugi srečni . . .   Srečni, morda kot jaz ? . . .
Zasmeje se sarkastično.
Oči se mu najedenkrat zaiskre: roko iztegne proti zvocu ter pozvoni.
— Ivan, prinesi mi takoj vse, česar treba za pisanje in porini mizico sem k meni . . . Tako! . . . Sedaj pa idi.
Vzame pero v roke ter se utopi v misli, v misli v istini resnobne, katere je le s težavo njegov izmučeni duh mogel zbrati.
(Kouoc prih.)
pri Litiji, ker je Litija dandanes vender bolj znana, nego samotni grad Turo (rodovine Pace).
M inolo jesen dobili smo izborno vinsko kapljico, le škoda, da tako malo. Vsled pičlega pridelka mu cena še sedaj raate. Če tudi imajo bivalci že od starodavnih časov sem navado (razvado 11) precej vina doma porabiti, vender morem trditi, da je pridelek minole jeseni marsikak stotak privabil v žepe naših vinogradnikov. Zatrjevali so mi pa tudi nekateri gorenjaki kupci, da jim naše vino zadnje jeaeni posebno ugaja. Za danes dovolj o tem, a bom Vam, gospod urednik, večkrat kak dopis poslal, ako Vam ljubo. (Dobro! Uredn.)
Kakor sem rekel, je nad Sv. Križ precej osamljen, vender skrbimo prav marljivo za dušno svojo hrano, kajti časnikov nam prihaja kar cel batalijon (v razmerji, ker ima prava vas Sv. Križ le 8 hiš). Tu vidiš .SI. Narod* poleg .Slovenca", „Brus" poleg .Rimsk. Katolika", »Učiteljskega Tovariša" poleg „Laib. Schulzeitung", »Dol. Novice", .Zvon*, „Vrtec", »Nafio Slogo", »Edinost", .Kmetovalca", „Laibacher Zeltung", „Vaterland", „Gartenlaube", celo „Fliegende Bl&tter" in menda Še par druzih. Kaj ne, gospod urednik, da je to nekaj! Vsak bere svoje liste redno in pokuka semtertje kedaj tudi v susedove. Največ eksemplarov prihaja .Kmetovalca", za tem pa .Dol. Novic". Pri upravništvu zadnjega lista (Dol. Novic) v tiskarni g. Krajca v Novem-mestu pa ne poznajo pravega reda (da ne rabim ostrejšega izraza). Prijatelj tožil mi je, da je poslal za tekoče leto naročnino treh (3) naročnikov upravništvu omenjenega lista, a list pošilja se le dvema (2). Ker bi bil tretji naročnik utegnil dvomiti o resnični odpošiljatvi naročnine, prašal je (reklamiral) po »dopisnici" dvakrat zakaj se še 3. list ne pošilja. Ker ni bilo ne lista in ne odgovora, poslal je upravništvu poštno »plačilno potrdilo" hoteč dokazati, da je list plačan — pa zopet brez uspeha. Tožil mi je večkrat o tej nerodnosti in pristavil, da o tem najbrž g. Krajec sam nič ne ve, ker bi on tega gotovo ne trpel. Jaz pa sem mu obljubil zadevo v .Narodu" objaviti, ker bi uteguilo še kje drugje se kaj stičnega dogoditi, da gospod Krajec napake v upravništvu odpravi. Prijatelj mi pravi, da je poslal nekdaj naročnino za „Narodno biblioteko", a zgodilo se mu je isto, kar sedaj tretjemu naročniku. Nadejam se, da bodo te besede g. Krajca vspodbodle preiskati in urediti stvar in s tem bodem dosegel namen svojega današnjega dopisa.
Od nekod 8. junija [Izv. dop.) Čudne so dandanašnje razmere trgovskih pomočnikov tu in tam na deželi. Minolo je, mislim, dve do tri leta, kar bo c. kr. glavarstva razposlala občinskim predstojnikom nalog, (žal, da strožjega ne), naj imajo trgovci na deželi ob nedeljah in praznikih popoludne evoje prodajalnice zaprte, kakor je navadno po mestih. Neki trgovci udali bo se temu nalogu, a drugim to ni bilo po volji, in res zapirali bo le nekaj časa na omenjena dneva takoj po dvanajsti uri, ne dolgo potem Že ob peti uri, a sedaj najdeš večinoma še ob sedmi ali celo ob osmi uri vse odprte. —
Kaj more biti temu uzrok? Morda so se nekateri trgovci omenjenemu nalogu z vsemi silami - upirali, češ, da se ob nedeljah in praznikih, ko ima ljudstvo časa, največ blaga speča, in da lastniki prodaje duhana po letu nikakor pred deveto uro zapirati ne smejo. V jednakem slučaji je druge pomoči na izbiro. To ie istina, toda vsak veren gospodar je dolžan na to gledati, da mu služabniki vsaj ob nedeljah niBo z delom preobteženi. A glejte, trgovski pomočnik na deželi mora 12 ur na dan delati, da celo po 16 ur, in potem pa še ob nedeljah in praznikih svojih vernih dolžnostij opravljati ne more, kar je reB obžalovanja vredno. Želeti bi bilo, da tudi trgovskim pomočnikom dojdejo ure olajšanja, kajti tudi oni so ljudje, prostosti željni, ne robovi svojih gospodarjev. Te pičle urice podeljene jim zlate prostosti ob nedeljah in praznikih bi jim res dobro došle. Pač potreben je ta položaj kritike in hvalevredno bi bilo, ko bi se temu storilo konec. Ali take stvari niso vredne pozornosti obrtnih nadzornikov! ?
Domače stvari.
— (.Slavec") priredi v nedeljo dne 14. t. m. na Koslerjevem vrtu veselico, ki bode, po programu in pripravah sodeč, gotovo jako zabavna in dobro obiskana. .Slavec" bo je občinstvu itak že jako prikupil, za nedeljo pa je priredil jako mnogovrsten
vspored. Posebno opozarjamo na Foersterjevo kantato „Domovini" in druge krasne zbore, v katerih sta samospeve prevzela gg. Meden in Puci har. Z ozirom na lepi vspored, na splošno priljubljenost .Slavca" in na rodoljubni namen, da se Cisti dohodek pokloni zakladu za Prešernov spomenik, nadejati se je mnogobrojne udeležbe in naj-uljugodniše zabave.
— (V Zagrebu) bode dne 13. t. m. stranka prava slovesno praznovala tridesetletnico politi-škega delovanja dr. Ant. Starčevič in se tem povodom priredi banket in komers.
— (Izlet pevskega zbora .GlaBbene Matice".) Pevski zbor .Glasbene Matice" priredi 21. junija poletno svojo zabavo na Bledu. Dopo-ludne bode pel pri sv. maši na otoku, opoludne skupno obedoval v Lujizini kopeli, po obedu prosto se zabaval, proti večeru pa priredil poletui koncert. Ako se oglasi vsaj 300 udeleževalcev, zagotovljen je poseben vlak, ki bode odhajal iz Ljubljane jedno uro prej in vračal se jedno uro pozneje od navadnega vlaka. Vožnja bode stala tja in nazaj z odpravo vred samo 80 kr. Prijatelji petja, hoteči udeležiti se izleta, blagovole naj se poprej /glasiti za vožnje liste pri g. Pavlinu na Marijinem trgu v Ranthovi hiši. Ustavljal se bode vlak po vseh postajah, da bode možno pridružiti se tudi Gorenjcem. Kdor pa želi skupno obedovati, naj plača 1 gld. v trgovini g. Sossa. Odbor.
— (Viško-Glinška č i ta 1 n i ca) dobila je povodom svoje nedeljske ustanovne veselice nastopne telegrame:
Toplice na Dolenjskem: Naj bode ustanovitev društva Vašega živ protest proti nakanam onih, ki, služeč nehote narodnim sovražnikom, napadajo narodna društva. Čitalnica Viško-Glinška bodi buditeljica in prosvetljiteljica, ob jednem pa tudi boriteljica za zmagonosnost narodne ideje!
Ivan Hribar.
Novo mesto: Razvijaj se čvrsto in v dnevih sile krepi narodno zavest!
Novomeška čitalnica.
Planina:
Sestrica mlada, Na svoj rojstni god Pozdravljena iskreno bod'! Omiko širi, domoljubje neti In živi dolgo, rasti, cveti!
Planinska čitalnica. Toplice pri Zagorji: Službeno zadržani, kličemo Ti novorojenka v duhu: Živi in razvijaj se veselo na korist in čast narodu slovenskemu! Bratom Sokolom pa krepki: .Na zdar!"
Modic, Zime rman, Firm, Zabovnik, Weinberger, FeBtein,   Jerin, Repovž, S a j o v i c,
— (Ljudska štetev v Istri.) Navzlic temu, da se je ljudska Štetev v Istri vršila večinoma po nasprotnikih Slova nstva, naraslo je število Hrvatov in Slovencev za 20.000, Italijani pa so se pomnožili samo za 5600. Po oficijelni statistiki šteje Istra 185.249 Slovanov (140.678 Hrvatov in 44 571 Slovencev) in 118.000 Italijanov. To so številke, ki govore dosti jasno brez vsega komentara.
— (Dalmatinski Hrvatje na Zagrebški razstavi.) V Spletu ustanovil se je odbor rodoljubov, ki poživlja dalmatinske Hrvate, da po-setijo, kar najbolj mnogobrojno, glavno mesto Hrvatske ob priliki razstave. Izlet bi se priredil v drugi polovici avgusta meseca in bi ostali udeležniki Štiri dni v Zagrebu. Zdaj se ponuja prilika, da vrnejo lanski poset ob priliki Kačičeve slavnosti.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri današnji obravnavi zatožen je bil 47letni hišni posestnik Josip L e š n j a k iz Škofje Loke, hudodelstva goljufije. Zatožba ga dolži, da ježe leta 1884. pravil precej denarnemu posestniku v Škofji Loki Blažu Žontarju, da ve za gospoda v Ljubljani, ki da za 500 gld. pristnih denarjev 1000 gld. tako dobro ponarejenih, da jih lahko nese v kranjsko hranilnico. Žontar je zatožencu to verjel in ker mu je Lešnjak zagotovil, da se bode tudi on te prilike poslužit, šla sta okolu sv. Rešnjega telesa v Ljubljano. V neki veži (najbrže v hiši, ki ima na drugi strani izhod) vsprejel je gospod velike postave, pa trdnega obraza Blaža Žontarja in zatoženca ter kažoč na okna v drugem nadstropji rekel, da je ondu pisarna onega velicega gospoda, kateri 500 gld. menja za 1000 gld. Žontar mu izroči 5 00 gld., katerih gospod natanko niti šteti ni hotel, dasi je zatoženemu Lešujaku,
kateri je izjavil, da ima le 400 gld., odločno rekel, da manj nego 500 gld. ne vzame, a pristavil, da bode za Lešnjaku že založil 100 gld. sploh pa vseh 500 gld., da naj torej obdrži še svojih 400 gld. Nekoliko časa po odhodu dobrotljivega gospoda zrla sta Žontar, in navidezno tudi zatoženec v okna pisarne velicega gospoda, a ko gospoda le ni bilo, dejal je Lešnjak Žontarju: kaj bi čakala, morda imajo gospodje preveč opraviti! Tisočak se bode itak dobil, o tem ni dvoma. In skupaj sta korakala ob mraku v Škofjoloko, Žontar seveda za 500 gld. ložji. Lešnjak naročil je Žontarji, kakor tudi leto pozneje Jožetu M ah o v ne tu, katerega je na jednak način spravil ob 100 gld., da strogo molčita ob vsej zadevi. Pri Mahovnetu izročil je bil tudi Lešnjak ves svoj sreberni denar dobrotljivemu gospodu v neki veži v Ljubljani, a Mahovne je opazil, da v papir zaviti škatljici ni bilo druzega, nego kamenčki in da je dobrotljivi neznani gospod Lešnjaku pod mizo takoj stisnil v roko stotak, katerega mu je bil Mahovne dal. Podvojenega kapitala ni bilo in vsled tega napravila sta ovadbo pri sodišči oba poškodovanca. Preiskava ni spravila zaželjenih dokazov na dan, sosebno ker je Lešnjak trdil, da je sam bil zapeljan in to po njemu neznanem gospodu, s katerim so on, Žontar in Mahovne občevali zaradi ponarejenega denarja, pri kateri priliki je Lešnjak prvikrat zgubil 400 gld., zdaj pa 100 gld. Preiskava se je vsled tega ustavila. A ko je Lešnjak pred 2 letoma nagovarjal Miklavža Ramovša, naj tedaj, ko se pojde učit orgijati, zažge njegovo hišo v Škofjiloki in mu zato ponudil najprvo 10, potem 20 in poslednjič 30 gld., ker je bil zavarovan Lešnjak za precejšnjo svoto, ga je Ramovž naposled ovadil sodišču in pričela se je tudi preiskava zopet o prejšnjih goljufijah. Lešnjak vsa dejanja odločno taji in trdi, dt je še sam na škodi, dasi izpoveduje danes pri obravnavi vse drugače, nego pri sodišči v Škofjiloki, in se izgovarja, da ga gospod adjunkt niBo prav razumeli, zatorej napačno zapisali. Obravnava prenehala je z zaslišanjem prič ob 1. uri popoludne in prične se zopet ob 4 uri popoludne. Ker bode še trajala, ko bode naš list že izšel, priobčili bodemo razsodbo jutri.
— (V Trst) priplulo je včeraj angleško vojuo brodovje: stolpni oklopnici .Benbovv" in .Victoria," avizo .Surprise", potem .Polvphemus" in torpe-dovka št. 44.
— (Vabilo na letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Zave O,) kateri bode dne 14. junija t. 1. v prostorih gosp. Janeza Hausenbiehler-ja (pri lepem vremenu na vrtu). Vspored : I. Zborovanje: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Slavnostni govor. 5. Pobiranje letnine in upisavanje novih udov. 6. Volitev novega odbora. 7. Volitev poslanca za glavno skupščino. 8. Razdelitev in prodaja društvenih knjig. III. Veselica. Petje, godba, govori, deklamacija, zvečer ples. Začetek zborovanja točno ob 3. uri popoludne. K plesu plačati je 30 kr. UBtopnine. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Tri obsodbe na smrt. ) Sodišče v Petrinji obsodilo je tri brate Miloša, Petra in Tesana Zorovića na smrt. Že leta 1881. bil je umorjen kmet Zvakić, a še le sedaj poizvedela je žandarmerija za morilce, ko so si ob neki priliki drug drugemu očitali svoje pregreške, mej katerimi je bil tudi umor kmeta Zvakiča.
— (Ugodna prilika) V nekem mestu na slovenskem Štajerskem bo lahko takoj in pod ugodnimi pogoji prevzame trgovina z železom. Kje, pove naše uredništvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 9. junija. Vlada bode od zbornice zahtevala kredit za udeležbo Francoske na razstavi v Čikagu.
Pariz 9. junija. Dogodki v Betlehemu utegnejo dobiti resneji pomen, ker mej lat i ne i Betlehemskimi vre in ker Porta odlaša z odgovorom na veleposlanika Montebella pritožbe. Po naročilu Ribotovem izprosil si je veleposlanik zasebno avdijenco pri sultanu in razložil pritožbe Francoske. Sultan spoznal, da so pritožbe osnovane in je guvernerju v Jeruzalemu brzojavno naročil, da se Francoski da zahtevano zadoščenje.
Rim 9. junija. Preteklo noč bila v Bus-solengu (provincija Verona) in okolici grozna
nevihta in toča. Promet na železniških progah Verona-Caprino in Verona-Ala ustavljen. Reke so izstopile. Več ljudij je poginilo. Podrobnostij še ni. Adiža narašča.
Bero lin 9. janija. Danes zjutraj treščilo je v Tempelhof. Prva sotnija polka cesar Fran imela je bas vaje. VeČ vojakov težko, mnogo lahko ranjenih. Vojaki, mej njimi stotnik Quast, čegar konja je strela ubila, bili večinoma omamljeni in prišli še le čez nekaj časa k zavesti.
Hamburg 9. junija. Bismarcka obiskal včeraj Waldersee, katerega je bivši kancelar na kolodvoru pričakoval. Po obedu vrnil se je Waldersee v Altono.
Kolon j 9. junija. .Kolnische Zeitung" javlja iz Carigrada, da so židje na Krtu še vedno v velikem strahu. Mnogo židovskih rodbin izselilo se je v Ameriko, 25 židovskih rodbin je na potu v Beirut dospelo v Solun.
Bruck 10. junija. Cesar končal ogledovanje tukajšnjega ostroga in se dopoludne povrnil na Dunaj.
Rim 10. junija. Vesti o dozdevnih finančnih izgubah v papeževi blagajni zanikavajo se na pristojnem mestu.
Peterburg" 10. junija. Objavil se je zakon, s katerim se ustanovlja mesto druzega pomočnika vojaškemu poveljniku Varšavskemu. Novi uradnik dobi posebno pisarno, pravice kornega poveljnika. Imel bode vrhovno poveljstvo glede Varšavskih utrdb in glede vseh reserv-nili čet v Varšavskem vojaškem okoliši.
Razne vesti«
* (P o m i 1 o š č e n j e.) Urednik „ Vaterlanda", g. Koller, ki je bil zarad žaljenja časti obsojen v osemmesečni zapor, bil je, ko je prestal pet mesecev svoje kazni, pomiloščen in izpuščen iz zapora.
* (Bolezen grofa Hartenaua.) Bivši knez bolgarski, sedanji grof Hartenau, bil je opasno zbolel v Gradci. Po nove jih poročilih 8e mu je pa zdravje obrnilo na bolje in ni več nevarnosti po izreku zdravnikov.
* (Kralja Milana sreča v igri.) Kakor poroča .Figaro", se Milan ne dolgočasi v Parizu in ima posebno srečo v igri. V 48 urah dobil je lepo vsotieo 130.000 frankov v igri. Če se le ne bode obistinil tudi pri njem pregovor: Kakor dobljeuo, tako izgubljeno.
* (Električna razsvetljava v Karlo v i h v a r i b.) V kratkem bode mesto Karlovi vari na Češkem imelo električno razsvetljavo. Delo prevzela je za 409 000 gld. neza Budimpeštanska tvrdka in mora biti vse gotovo do 15. t. m. Zgradilo se bode tudi veliko poslopje za tuje bolnike, za katero je mestua občina odločila 100.000 gld. Sedanje poslopje za bolnike pa prevzamu mesto in bode v njem priredilo kopališče.
* (Napad na urednika časopisa.) Veliko razburjenost prou/.ročil je v Brucku ob Muri napad, ki so ga izvršili preteklo soboto vojaki štajerskega polka »kralj Belgijski" na urednika „Ober« steirerblatU", g. Sedlaka. Nad 20 vojakov udrlo je na tamošnji kolodvor, izvlekli so urednika Sedlaka, ki je sedel v restavraciji, na peron, ga pretepali s pestmi in s kratkimi palicami, katere so prinesli seboj. Načelnik postaje, g. Kurt, ki je hotel napraviti red, dobil je tudi udarec po glavi. Restavratar VVintersteiner, ki je pro testo val proti takemu pote«
n janji, bil je tudi v nevarnosti. Nadporočnik Fedri-goni, ki je bil uavzoč, potegnil je sablo in hotel usekati po njem, a zadel je necega vojaka na čelo. Vsa stvar vzbudila je veliko razdraženost mej prebivalstvom, ker se kaj jednacega pri domačem polku še ni dogodilo. Zahteva se stroga preiskava ter kaznjevanje krivcev.
* (Žandarmi za Bosno in Hercegovino.) Za bodočo jesen bode izpraznjenih več žandar-skih mest za te dve pokrajini. Pogoji v.sprejema so: Dobro obnašanje, dobre duševne sposobnosti, urnost v kretanji, zdrava in krepka telesna konstitucija, velikost ne pod lG2rm, znanje kakega slovanskega jezika, znanje pisanja in branja, samski ali udovski stan brez otrok. Zaveza je za tri leta in se prošnjo za vsprejera pošiljajo žendarraerijskemu kornemu po-veljuištvu v Sarajevu.
* (Zaveza Knoi p po v cev.) Petekli mesec praznovali so gostje in prebivalci v WoriBbofenu na Bavarskem in okolu 50 zdravnikov Kneippovcev sedemdesetletnico župnika Kneippa, ki je postal slaven s svojim načinom zdravljenja z mrzlo vodo. Pri tej priliki je sklenila skupščina zdravnikov ustanoviti društvo, kateremu bode naloga Kneippovo tečenje rizijologično proučiti in dokazati ter korist tega lečenja znanstveno braniti proti napadalcem. Voljen je bil začasen odbor treh zdravnikov, ki bode izdelal pravila ter jih predložil bodočo jesen skupščini zdravnikov, ki se bode sešla v VVorishofenu. Zdaj je na Nemškem in v Avstriji okolu 200 zdravnikov, ki zdravijo po Kuoippovi metodi.
* (Štrajk o m ni bn^kih služabnikov v Londonu) Kakon nedavno v. Parizu, tako je nastal tudi v Londonu štrajk sluznikuv pn obeh velikih Londonskih družbah umnibuaov. Štrajku jori h število se ceni na j2.000; zahtevajo, da bo službena doba zniža na* 12 ur na dan. Občinstvo samo podpira h t raj kujoč«*, ki morajo zdaj1 bitr po 16 do 17 ur v službi. V nekem kraji ustavila je množica dva oininbusa, in prisilila ljudi, da so morali izstopiti, potem so prerezali pod veznice in prevrnili voz.
* (Dolgo spanje.) V Verdenu spal je nedavno ućk trgovski pomočnik brez prnnehljaja S4 ur. Omahnil je inej delom in trdno za.ipnl Uzroka dolgemu spanju zdravniki neso mogli konštatovati. Nekaj čaHa po končanem spanji bil je pomočnik še brez apetita in ga je bolela glava.
E- Anatherioova ustna vođa in zobni prašek s
ohrani usta, krepča  ^otjttAtno  rheso   ter  odpravlja slabo
i sapo iz ust.
Jodna steklenica  ustuu vode volja 40 kr.:  jedna Akatlja zobmiga  praAka '_'<1 kr.;   12 steklenic 4 gld.;   1"' Skatolj samo 8 gld. (81—73)
Lekarna Piccoii, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
NaroČila so izvrSujejo z utirat no pošto proti povzetju znesku.
„LJUBLJANSKI Z?ON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tlljcl:
0. junija.
Pri Mnllci : Nohu, L'»ss, Kary z Dunaja. — Herger iz Sežane. -- Lininger iz Pulja. — Iloukis iz Hamburga. — Abelus iz Htnlimpeftte. - Suhink iz Zagurja. — Hutter iz Kočevja. — VViiiterhiiltor iz M uiboVa.
i*i i Mouii : Manbeiin. Seib, Krn ni, Fiacher, Ktizek, Klutz z Dunaja. — Kiihnel. Krelja, pl. John iz Trsta. — Detranceschi iz BtorU. — Vv'akonig i/. T.itije. — Modic iz NovevHsi. — Taschnor iz Idrije. — Špendal iz Tržiča. — Pouikvar iz Loža.
Pri tkVHtriJskein cesarji: Kittel t Dunaja. — Knnf/. Iz HudinipeSto.
Pri I»t4» iirN kr m dvoru : Erker t* Koroškega. — Kobba iz Trsta. — Giller z Dunaja.
Pri Jntnein kolo<lwora : M»yer, Uochhanser z Dunaja. — Arnfltoin iz Zagreba. — Schocber, Schollen iz Celja.
Umrli so * ftjufrijailiti
V deželni bolnici : H. junija: Jera Kftstner, perica, 50 let, Pyaoraie.
Meteorologično poročilo.
J	Ćas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	1   Mo- j Nebo f krina v j mm.
.s	7. zjutraj	7.'}8'1 mm.	22-4° C	si. jzh.	jasno i
§	2. popol.	733' S mm.	254° C	si. zah.	d.jas   0*00 mm.
	t*, zvečer	732 "4 mm.	17 6° C	brez v.	obl. ,
	Srednja temperatura 21 "8", za			3 70 nad normalom.	
IDnnajsl^a borza
dne 10. junija t. 1. (Izvirno telegraflooo porodilo.)
včeraj — .   .   .   gld. 99*55 .   .    ,    98 50
, . .   .  no ro
.   .     .    102 35
Papirna renta.....
Srebrna renta ....
Zlata renta......
6°/'n marčna renta .... Akcije narodne banko
Kreditnu ahe.ijo.....
London .......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cokini......
Nouihko uiarke.....
4J'„ državno srečke iz I. IBM Državno MreAke iz I. lKrt4
8ger«ka zlata renta -l"/« • geraka papirna renta o'/,, . Dunava reg. srečko 5 ,.
— gl-1
1003 801-25 I17-4it
y-28
dautm 92 65 9SMS5 lil — 102 40 1015-301 — 117*15
926V, 5*64
Eudollove srećke.....
Akcije anglo-avatr. banke Tramway-drtiAt. volj. 170 gld. a. v
&7 40'/,		, 57*U5
250 glJI.	188	«l<1. 50 kr
100 .	17i>	•   *5 ,
	Lp5	n     «0 „
	101	.   «o .
100 ^Id.	120	n     50 „
listi . .	116	
10O gUl.	lbo	.   75 .
10 „	20	n n
190 .	ir>7	.   25 .
	238	■   50 B
Vozni red c. kr. državne žeieznice
Veljaven o<l 1. )unlj« 18» I.
3t. 1718 zjutraj
1205 12-10 1220 1232
1246 102 1-08 1-23 1-29
1- 42 1'51
2- 02 212 2-21 2-38 301 316 332
št. 1714 tjutr&j
Št. 171«
(topni.
it. 171'J popol.
6*30
638 6 48 7-01 715 7-30 7-36 7-51
7- 58
8- 11 8-21 832 8-41
8- 51 9 10
9- 32 947
1003
11 «50
11- 55 1205
12- 17 12-31 12-46
12 52 107 1 14 1-27 1-37 1-48 1-57 206 224 246 301 316
4-22
4-30
4- 41 453 507
523 530
5- 45 552 605 6 16
6- 27 6-37
6- 48 706
7- 28 7-43 759
Postaj e
Ljubljana, ju*, žel. Ljubljana, drž. iel. Vižinarje .... Medvode ....
Loka.....
Kranj.....
Sv. JoSt (m. p.) . Poduart-Kropa. . Otočo (m. p.) . . Radovljica (m. p.) Lesce-Bled , . . Žerovnica (m. p.) . Javornik .... Jesenice .   .   . .
Dovje.....
Kranjska Gora Kat oče-Hela Poč . Trbiž.....
ti
Št. 1711
1134 11-30 11-22 11-10 10-56 10-41 1085 10-22 10-16 1004 958 9-46 937 9-30 9 11 8-48 8-85 8 20
Žt. 1715
poitol.
4-58 4-51 4-42 4-29 415 4;— 3-54 3 41 3 33 8-20 313 2-59 2-50 243 2-23 1-68 1-43 1-25
Št. 1713 e Teč o r
Št. 2166 popol.
Si. 3157 j Št 9153 ivećor tjntrftj
210
2- 27
2 47
3 03
3- 19 3-25 340
7-10
7-27
7- 47 803
8- 19 8-25 8-40
7-30
7- 47
8- 07
823 8-39 8-45 9 —
Postaje
i
T
Ljubljana, drž. kol. ... v
Črnuče (m. p.) . .... a Trzina .......
Domžale....... I
Jarfie-Mengift   ..... ■
Homec (m. p.)..... rv
Kamnik....... iz
št. air.a
Št. ti53
9-45 9*7 9-28 9-16
9-02 8-46 8-40 8-26 819 8-06 7-59 7-43 7-83 7-26 7-05 6-89 6-24 6-06
Št. 1717 ijutraj
5-65 5-50 5-41 5-29 515 4-59 4-53 4-39 4-31 4-18 4. 12 3\59 349 342 3*23 3— 245 2-28
Št. 3158 j Št. 'Jl.M ■ftičer    I popol.
6-80 6-14 5-54 5-47
5-28 516 5 —
6-80 614 5-54 5-47 5-28 516 6 —
i
10-10
9-54 9-34 9-27 , 9 17 9-11 8-55
1-20 1 04 12'44 12-:i7
12-18 1206 11-50
V nedeljo dne 14. junija 1.1.
bode
na vrtu gostilnice „Pri Kraljici" v Št. Vidu nad Ljubljano
slavne vojaške godbe c, in kr. 17. pešpolka baron Kuhn.
Začetek ob 5. url popoludne. I MopiiiuH 20 kr. Otroel lO kr.
K obilni uduležbi vabi prespoštljivo
^/L. Tomec.
jjay~- Pri neugodnem vremenu prelo/i se koneert na nedeljo dne 21. junija t  1. (494)
Otvorjenje gostilnice.
Najuljudiiejc javim, da sem ravnokar otvoril popolnem znova urejeno in opravljeno starozuuno
gostilnico „Pri raku"
mi Krakovskem nasipu št. 4.
Za dobro pijačo in tečna jedila — ol» |m-I-U i It rll>e in raki — poskrbi jenu bode vsekdar.
Mnogobrojnomu obiskovanju priporoča so odličnim spoštovanjem
Fran Kovač,
(493) gostilničar.
Na najnovejši in najboljši način uiiietne
(33—42»
zobe tik
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouibo-VHiiJn  in   vse zoImic operueije« — odstranuje sobne bolečine z iiemrtenjem živca
: :
t t
t zobozdravnik A. Paichel, |
*  poleg Hradeckc^a čevljarskega) mostu, I. nadstropje, v
se pošiljajo
zastonj
in
iVaiikovani.
Največja zaloga
šivalnih strojev
I^fublf aun.
Nizke osne. — Ugodne plačevanje na obroke. — Stari stroji zamenjavajo. — Popravki ae Izdelajo hitro, dobro ln (2>        ceneno. (476)
(2)
{456)
KAHOL TILL
Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10.
Kniiire n fMMlohiimi. spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nlce za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje, Knjige za slikanje in uzorci za tankopilj
i
V1ZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna •
po i coni.
g
:
g
Glcichenbcrški
Ivanov vrelec
(Gleiclienberger Joliaiinisbruniien)
je ■■ujl»olJHH iu itn j« iate jš;t ltis> lin:i. m je, zmetana z
%'ill«»Ml  alj NlMlllilU   NOkOlU. (427—7)
ZZ3 najizvrstnejša svežilna pijača, ZZ^:
Dobiva se v LJubljani pri mt.: Peter Lasanlk-u Mihael Kant-ner-Ju, F. S. Rojulk-u. J. Klavor Ju, J. Traua-u, Fr. Oreška, v hotelih, lestavraoijab in gostilnah.
Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani.
v
g
1 i
V
v v
St. 4f)02,
(472—3)
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani privolilo je vsled prošnje lastnika gospoda Fischer-ja Hugona
prostovoljno javno dražbo
njegove hiše štev. 2 v Čevljarski ulici
v Ljubljani
zomljekiTji/na uloga 275 kat. občine mesto Ljubljana, za izklicevalno cene 20.000 gld. in izvršitev določilo
na dan 22. junija 1831
zjutraj ob 10. uri v pisarni za to odrejenega sodniškega odposlanca c. kr. notarja dr. Suppanz a.
Dražbeni pogoji, iz katerih tudi sledi, da mora dražbenik pred prvo ponudbo 2000 gld. v gotovini ali v javnih obligacijah po kurzni veljavi izročiti varščine v roke sodniškega odposlanca in da si je prodajalec potrditev prodaje v 14 dneh pridržal, nahajajo se v pregled v t usodni registraturi in v pisarni c. kr. notarja dr. Suppanz-a.
Ker je prodaja prostovoljna, ostanejo pri tej hiši uknjižene zastavne pravice ne gledć na skupilo prihranjene.
Ljubljana, dnć 30. maja 1891.
Izdajatelj iu odgovor u i urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina iu tisk „Narodno Tiskarne".