I !5M~ ZifcuAfi&t izaaia otr«|»i odDei Socialistične zveze deiovmn ijudt « Irbovllah — Ote mie in odeovarfa urtdniSk odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar -tiska Mariborska tiskarne v Mariboru — Naslov uredništva m uprave Zasavski rednik' Trbovlje I.. Trg revolucije št 28 rteleton 91) - Ratut on oodruimci Narodne banke v Trbovljah 614-T.I46 — Ust izhaja vsako soboto - Letna naročnina 400 din. oolletna 200 din četrtletna 100 din mesečna 40 dw — Posamezne Številke 10 din — Rokopisi morajo biti v urednUtvn nafkasnele vsak torek dopoldne In lih ne vračamo Štev. 33 Trbovlje, 20. avgusta 1955 Leto Vlil S skupščine Okrajnega sindikalnega sveta Trbov je-Krško V • I ¥ POSREDOVALNICE ZA DELO NAJ PRIDEJO POD UPRAVO SINDIKATOV — PLAČE VAJENCEV NAJ SE STIMULIRAJO PO UČNEM USPEHU — VEČ POZORNOSTI HIGIENSK O-TEHNlCNI ZASClTT — VZGOJA MLADIH JE STVAR NAS VSEH Minulo nedeljo je bila v sindikalni dvorani Tovarne celuloze in papirja na Vidmu skupščina Okrajnega sindikalnega sveta Trbovlje-Krško. Poleg številnih delegatov iz obeh bivših okrajev je skupščini prisostvoval tudi tov. Roman Albreht, Zveze sindikatov Slovenije in predsednik LOMO Videm-Krško tov. Kukovičič ter delegacija sindikalnih delavcev iz Pule, ki so se mudili te dni v Krškem. Iz poročila predsednika povzemamo, ds so bili doslej v zaposlitvi in razporeditvi v poklice. V rudarstvu primanjkuje mladega kadra. Pa tudi v obrti ni nič boljše. To predvsem v krojaštvu, čevljarstvu, dimnikarstvu in drugod. Prav sindikalne organizacije so dolžne reševati problem, kajti grozi član Republiškega sveta nevarnost, da bodo nekatere od teh obrti povsem izumrle. k zmanjšanju nesreč pripomogla tudi nedavna higienska tehnična razstava, ki jo je organiziral Zavod za proučevanje nezgod pri dela iz Ljubljane. Delavski razred na področju bivšega krškega okraja Je še mlad in nima domala nobenih borbenih tradicij iz predvojne Drugo je problem žena. zlasti dobe. Prav zato je problematika kalnih svetov so bili dobro obiskani, zato .lahko rečemo, da so se v zadnjem času sindikalne organizacije precej osamosvojile in našle pravo vsebino (Nadaljevanje na 2. strani) Videm-Krško postala vozno gospodarsko, kulturno m pol. lično središče Spodnje Posavske doline. Prelep je pogled z blič njega hriba »v, to starodavno mestece mladih deklet. V trboveljskem okraju je le nekoliko podjetij, kjer lahko zaposlijo žene in dekleta. Nujno bodo morale sindikalne organizacije skupno s komunskimi odbori najti iz- sestavu Okrajnega sindikalnega hod iz zagate, kajti ne smemo sveta Trbovlje štirje občinski sindikalni sveti s 53 podružnicami. Skupno je v trboveljskem okraju zaposlenih 15.113 delavcev in uslužbencev, od tega pa jih je organiziranih le 12.675. Okrajni sindikalni svet, kakor tudi krajevni sindikalni sveti so posvetili precejšno pozornost izobraževanju in prosveti je vanju delavcev. Domala v*e organizacije so izobraževalno delo poživele. Organizirali *o teoretična predavanja, politične in ideološke krožke in skrbeli za splošno izobraževanje in strokovno vzgojo delavcev. Lani je bilo nad 70 predavanj gospodarske, socialne in druge vsebine ter 65 izobraževalnih Predavanj. Priredili pa so tudi 18 seminarjev in tečajev za ekonomsko izobraževanje in 23 ostalih tečajev. Sindikalne organizacije imajo več knjižnic in Stalnic, finančno pa podpirajo kulturno umetniška društva. Po ustanovitvi delavsko-prosvetnih društev »Svoboda« so le-ta postala žarišče delavske prosvetne dejavnosti, sindikalne organlza-eUe pa, ki imajo nedvomno bo-g*te izkušnje, »Svobodam« pri •*® delu pomagajo in jih podirajo v njihovem prizadevanju, »oditi ljudem res kvalitetne Prireditve. . Pri nas menimo, da je vzgo-mladih delavcev družbeni Problem. Zavedati pa sc morasto, da vzgoja mladih ljudi ni dolžnost staršev, učiteljev in Pedagogov, marveč stvar nas v.®*k. Tudi sindikalne organizacije lahko mladim mnogo polagajo 2ai so doslej posvečale Premajhno pozornost njihovi dovoliti, da bi imeli več sto deklet nezaposlenih. Z delavskim samoupravljanjem se je povečala skrb delovnih kolektivov bi sindikalnih organizacij za hlgiensko-tehnično zaščito dela. Pri pregledu vzrokov nesreč pri delu so ugotovili, da se je mogoče marsikateri nezgodi izogniti. Lani je bilo v trboveljskem okraju 2913 nesreč, od tega 38 težkih in 6 smrtnih. Letos jih je bilo doslej mnogo manj, kar je pripisati povečani skrbi * zaščitila sredstva. Mnogo pa je v tukajšnjih sindikalnih organizacijah povsem drugačna kot v bivšem trboveljskem okraju. Okrajni sindikalni svet ima 4 krajevne sindikalne svete. Obstaja pa še Okrajni odbor kmetijskih in gozdnih delavcev, Okrajni odbor Društva upokojencev in Društvo učiteljev in profesorjev, kot samostojna organizacija. Skupno je v krškem okjraju zaposlenih 8500 delavcev in uslužbencev, članov sindikalnih organizacij pa je le 6800. Okrajni sindikalni svet je doslej dobro delal. Organiziral je razširjeni plenum, kateremu so poleg sindikalnih aktivistov prisostvovali tudi odborniki delavskega samoupravljanja. Razpravljali se e zaključkih IZT kongrese In o sistemu premiira-nja. Plenumi krajevnih sindi- Statut okraja Trbovlje sprejet Na drugem zasedanj« obeh zborov novega zasavskega okraje Trbovlje v torek, 16. avgusta, sta imela okrajni zbor in zbor proizvajalcev najprej ločene seje. Na teh so odborniki obravnavali predlog okrajnega statuta ter ga z nekaterimi popravki sprejeli Osnova novega statute okrajnega ljudskega odbora je nadaljnja demokratizacija ljudske obketi. Prenos raznih funkcij okrajne ljudske oblasti na komune, postavitev in izvolitev raznih svetov ter vrata drugih pravic daje močan poudarek družbenemu upravljanju ter ustvarja možnosti sodelovanja vsem državljanom v ljudski oblasti, kar pomeni ne- Spet doma,,. Minuli ponedeljek so prispeli v domovino še slovenski izseljenci le Na ljubljanskem kolodvoru jih je sprejele mladinska godba is Trbovelj — Zasavske pozdravili tudi: sekretar mestnega komiteja ZKS Trbovlje tov. Dušan Povže, odbora Ljudske prosvete tov. Lado Levec In drugi — Na se ji pevci, predsednik LOMO ZagorJe tov. Alojz Lukač, sekretar mestnega komiteja ZKS tov. Ludovika in drogi. dalje j j korak k družbenemu samoupravi jan ju. Po sprejetju statuta so imeti ljudski odborniki skupno sejo obeh zborov pod vodstvom predsednika okraja Trbovlje tovariša Martina GOSAKA. Ne tej seji so izvolili predsednike in člane raznih svetov in komisiji za predsednika gospodarskega sveta so odborniki izvolili tov. Jožeta KLANJŠKA, direktorja steklarne v Hrastniku, za predsednika sveta za urbanizem pa tov. Staneta KOSELA, direktorja papirnice v Radečah. Za predsednika sveta z« šolstvo «o izvolili tov. Jožeta TURKA, ravnatelja trboveljske gimnazije, za predsednika sveta za prosveto in kulturo pa tovariše Pavla KOVAČ A iz Strojne tovarne v Trbovlje h. Zg predsednika sveta za zdravstvo so odborniki izvolili Vilije ŠKRINJARJA ig rudnika Trbovlje-Hrastnik m za predsednika sveta za socialno skrbstvo tov. Pavla TOMAŽIČA iz Zagorja. Za predsednika sveta za delovne odnose je bil izvoljen tov. Hinko KAMNIKAR iz rudnika Trbovlje-Hrastnik, za predsednika sveta za notranje zadeve tov. Janeza NARATA, tajnika Strojne tovarne v Trbovljah, za predsednika sveta za splošne zadeve pa Vinka SALMIČA iz Krškega. Nadalje sc izvolili tudi načelnike svetov, m sicer za načelnike sveta za gospodarstvo tov. Makse ČERNETA, za načelnika sveta za prosveto in kulturo tov. Mirka SKALINA, za splošne zadeve in za proračun tov. Vinka SALMIČA, za notranje zadeve tov Franca KRALJA, za zdravstvo in soc. skrbstvo tov. Ernesta GORSKA, za upravnik, zavoda za planiranje tov Slavka ZULE-TA, za načelnika tržne inšpekcije tov. Franca ŠETINCA ter za načelnika delovne inšpekcije tovariša Jerneja JOVANA. Nato so izvoliti disciplinsko sodišče, in sicer za sodnika tovariše Stojana KER2ANA, za pomočnika tov. Franca DEJANA ter sodnike-porotnike za senat za prekrške. Nekaj sto ljudi: znancev, sorodnikov, med njimi tudj mladinska godba iz Trbovelj, je prejšnji ponedeljek na ljubljanskem kolodvoru radostno pričakalo slovenske izseljence iz severne Francije, predvsem iz Merlebacha in drugod Izseljenci so prispeli s posebnim vlakom. Ko je vlak zavozil v postajo, je mladinska godba zaigrala pozdravno koračnico in tisoč 'rok se je dvignilo rojakom v pozdrav. Marsikatero zdravila sestro, brat brata, znanec znanca! Bilo je prisrčno snidenje ljudi, ki so pred desetletji zapustili naše kraje in šli v tujino iskat vsakdanjega kruha. Mnogi rojaki so prišli letos prvič nazaj domov na obisk. Pa tudi tisti, ki prihajajo vsako leto za nekaj tednov obiskat domačo zemljo, so bili vidno presenečeni, kajti nič ni lepšega kot biti doma, med svojimi. Zasavske rojake je mladinska oko se je orosilo ob tem lepem godba, ki je bila pred kratkim trenutku. Tam je sestra po- pri njih na obisku, odpeljala V Trbovljah bo republiški Izšel enski dan I JI?. *l«pu glavnega odbora »»ritenske matice za Slovenijo k? ?i?Vna proslava v okviru IlTl <'nskega tedna v Trbov-v petek. 2. septembra 1955. j* «• dan bodo prispele v Tr-r®vlje skupine Izseljencev, ki v tem času. še na obisku vo?V0^h sorodnikih in znancih v Sloveniji. Organizacija tega dne je bila p”Vcrkn* posebnemu odboru W izseljenski matici v Trbov-V glavni točki programa i t. skupina Radia Jdubljana. ki Je v letošnjem le-»blskau naše rojake v Fran-to sicer bomo Imeli priliko ne letnem telovadišču • T® »Partizana«: Goren.tikl . *!***, Fantje na vasi. Ježka rt*"®*«. Sodelovale bodo tudi vT^e kulturne skupine. Od-v ’ k| *n sestavljajo Lado Le-Anton Kukoviča, Stane Dušan Povie. Jože Oetn-2?: Slavko Borštner bi Vlil deu1*ar’ 1,0 Imel polne roke dne^ izvedel organizacijo to ustvaril slavnostno iienZ,"*"1* ” »Prejem h*e-»roeev vseh držav, ki s, bodo »a Jr* m»dlll pri naa. Goric Sito o. P°*dravll predsednik ®*°venije tov. Ivan Re- piscu v imenu upokojencev ni všeč, vendar vemo, da on še ne predstavlja mnenja ostalih napredno mislečih rudarskih upokojencev ki ee z delovnimi ljudmi Senovega veselijo vsakega napredka svojega kraja. Dosedanje prizadevanje ljudske oblasti in rudniške uprave za ublažitev stanovanjske stiske ni tako nepomembno! To prizadevanje pa bo tudi v bodoče rodilo lepe uspehe Rudnik namerava v bližnji prihodnosti vsem rudarjem ki gradijo stanovanjske hišice, pomagati s primernimi posojili Zgraditi namerava še eno veliko stanovanjsko hišo, kajti rudnik ee zaveda, da bo treba še mnogo stanovanj za ublažitev stanovanjske krize, ki je na Seno vem res občutna. Senovčani pa vedo, da stanovanjski problem ni tako enostavna stvar, k! ga je moč čez noč rešiti Res je, da je na Senovem še vedno nekaj lesenih barak v katerih so stanovanja. Toda rudnik se iz ldta v leto bolj prizadeva dtthftteftt to fiilosftš zapuščino minulih težkih časov. Nekaj barak je že porušenih; stanovalci so dobili lepša primernejša stanovanj ar- Kajpak, dokler pa ni na razpolago primernih stanovanj, res ni mogoče vseh barak podreti. Ko pa smo ravno pri barakah, velja pripomniti, da v njih stanujejo predvsem delavci Z drugo besedo povedano delavci so veliko bolj prizadeti kot upokojenci Se vedno stanuje v rudniških stanovanjih 38 upokojencev. medtem ko jč 87 aktivnih rudarjev brez stanovanja, ali pa so zelo oddaljeni od rudnika. Naj povemo še to. da nekateri stanujejo po več ur oddaljeni od svojih delovišč. Za jutranji »žiht« morajo vstati že ob dveh zjutraj, od dela pa se vračajo pozno popoldne. Ti delavci so veliko bolj upravičeni, da se pritožujejo! Prav zato je stanovanjska uprava pred kratkim predlagala, da bi se del upokojencev, k! imajo morebiti kak prostor na deželi, odselili tja, na njihovo mesto pa bi prišli resnično oddaljeni delavci Ali pa, da bi se napravila zamenjava, se pravi, da bi upokojenci dobili tista stanovanja, kjer sedaj stanujejo oddaljeni rudarji. Morda je ta odločitev nekoliko razburila upokojence. Toda vse doslej ni bil niti eden upokojenec prisilno preše jen niti ne bo -v bodoče. Vendar bi bilo prav, da bi upokojenci spoznali, da je potrebno, da rudnik dobi prepotrebna stanovanja za aktivne rudarje. Upokojeni rudarji, delavci, uslužbenci bodo tudi v bodoče, kot doslej, deležni skrbi ljudske oblasti in rudniške uprave. O kakšnem zapostavljanju in preganjanju ni bilo in niti ne bo mogoče govoriti. Poznavalci! Pripomba uredništva: Poslali smo v Senovo našega sodelavca, ki je preveril članek senovških upokojencev Moramo priznati, da so pisci članka neutemeljeno kritizirali postopanje stanovanjske uprave! Doslej še niso nobenega pregnali iz stanovanja Jasno pa je, da se rudnik prizadeva vse oddaljene rudarje preseliti čim bliže delovišč, kajti večurna vožnja pomeni velik napor za rudarje Upokojenci naj nekoliko razmislijo o tem perečem problemu in skušajo pomagati stanovanjski upravi, ki si prizadeva urediti to vprašanje povoljno za upokojence in rudarje. Ree! Težko je s stanovanji ne le v Senovem, marveč v vseh naših zasavskih krajih. Prel ne bo bolje, dokler ne bomo zgr'di!l Se več stanovanjskih hiš. Tega pa ne bomo mogl1 storiti kar čez noč. marveč šele v nekaj letih. S skupne seje upravnih odborov Gostinske zbornice Krtko-Trbovlje Za tesnejšo povezavo s članstvom Selaki odbor nitje gimnazije v Sevnici pred odgovornimi nalogami Učnih prostorov je premalo Dne 11. avgusta sta imela upravna odbora Gostinske zbornice Krško in Trbovlje skupno sejo, ki sta n, njej obravnavala vprašanje združitve obeh zbornic zaradj nove upravno-teritorialne razdelitve Slovenije Oba odbora sta se spor ztunela, da bo sedež nove združene zbornice v Trbov- Stolu testvasu suitisai.isffirSUi (ras dem in II razred šest . dijakinji no nižjo srednjo šolo Dijaški SSr , bd teh je bila Štefanija Bizjak dom je priključen šoli in nudi iz Srednjega Arta pn Krškem do gojencem stanovanje in hrano, sedaj najboljša učenka šole, kar Kandidati lahko viože prošnjo za je zanjo hvalevredno in v po- sprejem preko Gostinske zborni-no« našemu gostinstvu. Nekaj ce Krško a}j Trbovlje, kjer dohi-učenk ie delalo do 15 avgusta jc še podrobnejša navodila Na zadnji seji v sredo, 10. tega meseca so se člani odbora epoznah z učno-vzgojnimi problemi in uspehi v minulem šolskem letu ter z materialnimi te-z nalogami, ki jih ima odbor kot družbeni organ v pogledu izboljša- nju zelo perečega vprašanja učnih prostorov. Sedem razpoložljivih učilnic sprejme v eni izmeni 250 učencev. Ze v šolskem letu 1955/56 bo razpoložljiva kapaciteta do skrajnosti izkoriščena, tako dopoldne kot popoldne. Odprli berno namreč 14 Ijah. Ker pa je gostinsko omrežje enomesečno počitniško prakso v ‘ Gostinska podjetja, gostišča, v krškem okraju zelo razprostr- Gateškh toplicah in v krškem okraju zelo razprostr- ua tešit ih toplicah ui v kolodvor- delavsko-uslužbenske restavraci- to, bo o*tala v Krškem izpostava ski restavraciji v Brežicah ter so je in menze zajnorejp izkoristiti zbornice. S članstvom je potreb- pokazale povsem zadovoljive priložnost za nakup preostalega " inventarja in raznega drugega nja materialnih in drugih pogo- oddelkov s skupno 480 učencev jev za dele in življenje šole, so —a naslednje leto, ko pričaku-udeleženci sklenili da zaintere- jemo nadaljni porast številčne-siraje gospodarske in družbene ga stanja dijakov, sploh ne bo organizacije v Selnici za proble- mogoče sprejeti vseh priglašen-me, ki terjajo hitro rešitev. V cev. Upoštevati moramo, da je na najtesnejša povezava in mu uspehe Za šolsko leto 1955‘/56 so je treba nuditi hitro pomoč. Do sprejete v 1. razred iz našega občnega zbora bosta poslovali še področje 4 kandidatke Ker je obe zbornici Izvolil) so tudi ko- vpis fantov do sedaj zelo mmi- blega iz I. gostinsko-turistične razstave Jugoslavije, kot n. pr. one zuormui izvvjui so iuai ko vpis r'***‘l in poleti ljudje težko odtrgajo brizgaln pa Imajo industrijska od rednega dela. Upravni odbor je razdeljen na več svetov, tako kultumopro-svetni, sanitarni in podobno Vodja vsakega sveta je tudi član upravnega odbora. Vsi sveti svoje delo dobro opravljajo. Po društvih so vsako leto ISLJS2* ocenjevanja V komisij5 so. sek- obratnib nesreč se je letos zmanjšalo za 13*/». Kajpak pa bo treba še več naporov v tej smeri, zlasti v rudnikih Senovo, Globoko in Krmelj. V razpravi ni sodelovalo kaj prida delegatov. Vendar ni bila nezanimiva. Razpravljali so o tarifnih pravilnikih ln o nagrajevanju po učinku dela Pa tudi o vajencih so se dodobra pomenili V sedanjem trboveljskem okraju je 1200 vajencev. Delegati so se zavzemali da bo treba njihove prejemke stimuli torskj poveljniki, ki ocenjujejo delo posameznih društev. Uvedli društva. Letos je bilo na področju krškega okraja 28 požarov, kjer so skoro povsod sodelovali gasilci. Tudi prireditve gasilskih društev so danes povsem drugačne, kot so bile včasih, ko so se omejevale zgolj na veselice Vsaka prireditev je sedaj vezanj na strokovno vsetitno. Prire- Kdo izdaja odločbe o odpovedi IN KAKŠNE SO PRITOŽBENE PRAVICE? Delovno razmerje delavcu odpoveduje službo, alj uslužbencu gospodarske or- V pravilih podjetij ee glede ganizacije preneha med drugim odpovedi odreja med drugimi tudi z odpovedjo. Odločbe o obveznostmi podjetja, da de-odpovedi izdaja po čl. 38 te- lavcu ali uslužbencu med od-meljnega zakona o gospodarje- povednim rokom omogoči, da nju z državnimi gospodarski- v rednem delovnem času naj- Sindikal $ti iz Pule v Krškem Videli so napredek mesta in vrsto industrijskih podjetij Pred dnevj so prišli v Krško na dvodnevni obisk člani sindikata iz Pule. da vrnejo obisk sindikalne podružnice sindikata Kr- niti po učnih uspehih. Prav |t I, ki Je tonj obiskala Pulo, - .. • • ■ »*•- Med svojim bivanjem v Kr- škem so si gostje ogledali Tovarno celuloze in pap rja. Tovarno čokplade in likerjev, Kovinarsko zadrugo in Ekonomijo KZ v Sremiču. Nad uspehi, ki so jih v desetih letih dosegli naši delovu« kolektivi, so bili prijetno presenečen: Predvsem Jih je presenetila Kovinarska zadruga, kajti take delavnice v Puli nimajo, da ne govorimo o Tovarni celuloze in papirja Med obiskovalci so bili večidel mladi fantje, ki še niso videli dosti sveta ln so si tem bolj z zanimanjem ogledovali v«e stvari tako so predlagali naj bi prišle posredovalnice za delo pod okrilje sindikatov Razpravljali so še o gospodarskem kriminalu, vzgoji mladih delavcev upokojencih ln skrb! za tuberkulozne bolnike. Na kraju so Izvotlit 27 delegatov za plenum Okrainega sindikalnega sveta pet delegatov za nadzorni odbor in poslali pozdravno brzojavk« tov Mihu Marinku ter predsedniku Republiškega sveta ZSS tov. Janku Rudolfu, Popoldne so si ogledali novo V razgovoru z njimi smo zvedeli, de je pri njih še malce drugače. Med vojno Je bila Pula 56-krat bombardirana, poleg tega pa so imeli več okupatorjev in nj čudno, da so vse, ker je bilo uporabljivega, odnesli. Po osvoboditvi so morali krepko zgrabiti za delo Danes je že bolje, žal jim hudo primanjkuje še kvalificiranega osebja. V nedeljo popoldne »o po konjskih dirkah odigrali še prijateljsko nogometno tekmo, ki so jo žal izgubili. Z obiskom pri nas so bili resnično zadovoljni, zahvaljujejo se predvsem predsedniku LOMO tovarišu Kukovičiču in ostalim, ki so jih ves čas bivanja v Krškem mi podjetji delevcem in uslužbencem — razen vodilnim — direktor podjetja, t. j. orgafl, kt je pristojen za sklenitev delovnega razmerja. Delovno razmerje se lahko odpove le 1. v mesecu, če pa je prvi dan odpovedi nedelja oz. državni ali nsrodnj praznik teče odpoved od prvega naslednjega meseca. Delovno razmerje pa se ne more odpovedati delavcu ali uslužbencu med boleznijo in bolezenskim dopustom odroma zdravljenjem, nadalje noseči ženj tn materi, ki doji do dobljenih 8 mesecev dojenja, v času orožnih vaj, članu delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, dokler traja njegov mandat članu skupščine zavoda za socialno zavarovanje, poslancu pr. Svetu proizvajalcev in vojnemu In delovnemu invalidu. Pri odpovednem roku je tre- manj 8 ur tedensko išče novo zaposlitev, ter mu kljub takemu izostanku z dela pripada redna plača po tarifni postavki. Upravni odbor ali delavski svet nista pooblaščena za izdajanje odločb o odpovedi, razen vodilnih uslužbencev, kar je razumljivo, ker bi sicer delavec ali uslužbenec tedaj izgubil pritožbeno instanco v podjetju. Delavec oz. uslužbenec se namreč zoper odločbo direktorja podjetja lahko pritoži na upravni odbor, zoper odločbo upravnega odbora pa na delavski svet podjetja.1 Seveda je vsak delavec ah uslužbenec upravičen, da se zoper odločbo o odpovedi pritoži tudi na arbitražo za odločanje o odpovedih pri ljudskem odboru (mestnem ob. okrajnem) ter imajo tako delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij dve pri- tavamo celuloz; ln papiria iiniiniiiiiiiii bo upoštevati vso dobo za po- tožbenl poti, t. j. rta višji organ slltve. ki je delavcu ali usluž- samoupravljanja v podjetju, bencu priznana v delovni knji- drugo pa na državni organ, to žid, torej ne le delovna doba je arbitražo za odločanje o odpri podletiu. ki prizadetemu povedih. !IIIIIIIIHIIIIIIIII!IIIIIIIHIIIIIIIIHH!IIIIIII1EI1I1II1 spremljali. IIIIIIIIMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllill^ Slin ure hudega hoja Zmagovite akcije 1. bataljona III. VDV brigade v Zgornji Rečici nad Lašftim ljudi Iti so vsa let, delili z nami vse, kar so imeli. Se zadnja bliskovita naročila komandanta to za nemške hrbte tn z ognjem Pusto tn deževno spomladansko jutro v aprilu 1945 Prvi bataljon III. VDV brigade tabori v Zgornji Rečici nad Laškimi Borci Imajo prepolne roke dela, posebno Intendant: na osvobojenem teritoriju je treb, borce dobro nahraniti tn opremiti. Ves bataljon čisti orožje. Tokrat smo v Rečici v polni formaciji. Z drznimi ak- štab. ima čez mero skrbi bi dela. Tu stojimo s nalogo, da na pragu bližajoče »e svobode vkorakamo v revirje. Tej odgovorni tn radostni nalogi posvečamo zdaj vse svoje priprave. Razgovor v štabu nenadoma pretrga preplašen človek. Iti nam ga pripelje stražar Pripoveduje ln pripoveduje ter slednjič potrdi vesti naših ob- cljami smo Nemcem pognali veščevaloev. Dober kilometer | od na« pz ta čas nemška posadka ropa in pretepe domačine ter ne prizanaša niti otrokom. Brž splezam na kozolce pred hiše. Kaj kmalu m| daljnogled pokale eno izmed tistih strašnih podob, ki jih Je v teh letih življenje tako krute risalo našemu ljudstvu. Nešnci med hrupom ln Jokom domačinov nakladajo na voeove naropano blago, urejgjo živino v vrsto In gonijo vaščane v kolone, de sl s njo zavarujejo svoj roparski pohod. V takšnihle trenutkih ni, da bi se obiral ln razmišljal. 8 ko- precej strahu ln trepeta v kosti. V kmečki sobi, kjer se je utaboril štab. Imamo polno skrha. Poročila naših obveščevalcev pravijo, da prihaja na teren formacija 34 nemških prostovoljcev Hi Hrastnika, Dola ln Laškega, da polovi svoje vojake. ki so pred dnevi po naših zvezah vstopili v našo vojsko. Tistih 25 Nemcev se Je sprva med nami obnašalo s precejšnjim nezaupanjem. Toda pozneje so se Izkazali kot odlični borci. V mnogih primerih, ko smo klicali prostovoljce v težje akcije, so bili tudi # med prvimi; spoznali so svojo zablodo In JI dajati duška z brezobzirno maščevalnostjo nad fašističnim nasiljem. Naš bataljon, posebno njegov Benjamina — in le hite vse štiri čete na določene položaje. Dež neprestano Uje. Do koše premočeni hitimo na položaje. Ko bi Imeli vsaj nekoliko prl-kladnejži teren! Do ceste Je več sto metrov čistine. Prekleto natanko bo treba meriti I Vrh tega pa se lahko Nemci Se umaknejo v bližnji potok In od ondi izza zaščite nadaljujejo boj. Na vse strani se je bilo treba zavarovati. Namestnik komandanta Medved Je postavil daleč na zahodno stran dve mitraljez ki zasedi: po trebuhu se priplazita v potok, da bi od tod presekali umik sovražnika po potoku. Z Grčarjem ln DJurom s vrlimi mitraljeze! Je torej potok zajezen. Ko tako tiste trenutke vsi nestrpno ždimo s komandantom Benjaminom, Kožuhom tn drugimi, ee sečne pomikati žalostna kolena ob močni nemški Izvidnici s naperjenimi mitraljezi, pulkeml in avtomatičnim orožjem. Tleti hip pretrga komandant Benjamin tišino okoli nas: »Pall, peli!« In že se je Is partizanskega orožja vsula toča krogel. Pravilno smo domnevali: Nemci so začeli Jadrno skakat! v potok In hrza brega njim. Sele ko se komandir Bo- ločinam je tudj na njihovih jan Bogataj prebije s svojo če- obrazih sijalo zmagoslavje, tista radost, ki ne pozna meje i® ob kateri so naši borci dajali vse, ko so sl v krvi krčili pot do svobode. Ali treba je bilo odriniti da-smo lje, kajti Nemci so med bojen* z raketamj klicali na pomoč. In ta utegne pritj vsak hip ** Laškega. Vaščani so v radosti jokali In nas objemali. Z vozov s® nosili in zlagali Žive« in obleko, ki jih je zanjo nameraval oropati. M| pa smo na P1*' zne vozove naložili ranjence ter zaplenjeno orožje ln opre' mo. Iz nemških nahrbtnikov smo na kupe stresali Imetje vaščanov. Živino smo l*Pre" gll — njeno delo so opr3'™1 ujetniki, ki so komajda *e •**' nesli celo kožo pred maščevanjem domačinov. Ko se s to čudno kolono P°' mikamo proti Gozdniku, ne® Iznenada z groznim krikom sku|g ustaviti leteči nem**1 vojak z naperjeno puško vp1' Joč, naj se vdAmo. V divje®’ prišel slednjič do n** mendantom Benjaminom se odprli besneči ogenj. Boj divja spogledava. V hipu je bil sklep storjen: napasti nemško kolono ter rešiti slovenske ljudi pogubljenja. Te dobre ln zavedne le skoro pol ure — že primanjkuje munlclje. Po poteh bežr domačini, kričijo In Jočejo. Ml pa čez čistino ne moremo k vseka po švabsklh beticah, začno Nemci zapuščati položaje In bežati po potoku, kjer pa so Jih pričakali naši mitraljezci s temeljito lekcijo. Vsi planili Iz zased In položajev ter vdrli na cesto, kjer srno lomili In kosili švabskl odpor. Tisto divje streljanje Jc ponehalo. Svabski odpor Je bil v jedru strt. Le Iz treh kmečkih hiš. kjer so se zabarikadirali tadlji ostanki švabske postojanke, so besno ln razdraženo streljmlL Obkolili smo hišo za hišo, jurlšall na vrata, metali zadnje bombe. Ko se Je boj polegel, sem odkril že tri umazane In prestrašene zelence. Suh, črn dolgin Je ie kar naprej meril na nas s svojim praznim avtomatom. Ko sem mu prislonil krepko za uho, ee je zvrnil, potlej pa me Je s Izbuljenimi očmi vprašal po ognju, da sl prtige cigareto. Sele po drugi zaušnici je spoznal, da tu m več Žale In izbire. ter dvignil roke Zunaj pa •o med tem komandirji In borci urejevali ujetnike r»l| zaplenjeno orožje In opremo. Skoro štiri ure hudega boja Je poteklo, da smo do kraja strli sovražnika in obvarovali domačine. Nepopisno Je veselje. k| prevzame borce v takšnihle trenutkih Težko nam Je bilo zaradi ranjencev. Ali navzlic bo- vpltju je _ s prazno puško. Smejali smo ter zbi- temu poraženemu breztf*n*J: Mitraljezec Resnik je pogreb11 tega tepca za vrat ln ga vpr*" gel med druge ujetnike. Rečica In njeni dobri ljudi® so po tej zmagoviti akciji P*’®' šteje zadihali, dokler niso v •Juj beznj do svojih borcev dočakali popolne svobode. Dušan Povše, TrbovO6 Kal V Senovem praznujejo 30-letnico kulturno-prosvetnega dela I je lepo posnaia l Zagorje postaja lepše Te dni pnuuoje Delavsko dramska skupina, sej je Se ts- moje jo v času svojega delo-prosvetno društvo »Svoboda« krat žela številna priznanja ne vanja izredno lep napredek. K na Senovem s Tednom kulture samo svoje domače, marveč temu pomembnemu napredku Pred krotkim so v Zagorju obhajali svoj tretji občinski praznik. Praznovati so ga pod geslom: »Pozdrav novi občinil« Ni namen teh vrstic, da bi opisovali potek prireditev, ki so se vrstile v počastitev občinskega a 10. obletnico naše osvobodit- tudi tuje publike ob svojih Rove tudi desetletnico svojega stevardih v drugih krajih. Pa kulturnega dela. Ves teden je ne samo to: pod taktirko tov. izpolnjen s pisanim kulturnim Milka Skoberneta se ni na Se- je na Senovem tudi gospodar yse prireditve so bile tako ska razstava, ki med drugim z pieane in bogate ter dobro pn-zbalj velikega truda in nesebič- raznimi grafikoni prikazuje pravi j ene, da lahko izrečemo k nega dela na kulturnoprosvet- kultunoprosvetno dejavnost v temu zaslužene čestitke. Hkrati so še zlasti pripomogli požrtvovalni posamezniki, ki se niso in športnim programom — Ju- novem dvignilo na za vidno vi- nem področju. Prav je. da se povojnih letih. V tem Tednu 90 pg izražamo še željo: »Le tako tri, v nedelje pa bo društvo z šino raznimi prireditvam; samo zborovsko petje, ob tem velikem prazniku na sporedu telovadna altademd- naprej!« razvilo svojo zastavo. Poleg desetletnice kulturne- ga dela v svobodi pa praznuje senovška »Svoboda« hkrati še drug jubilej in sicer 36-letnico svojega kulturaoprosvetnega dela v kraju sploh. Kmalu po prvi svetovni vojni — če leta 1925 — so senov-šk| rudarji začutili potrebo, da ustanove v svojem kraju' delavsko kulturnoprosvetno društvo, ki naj bi začelo z vzgojnim, kulturnim in prosvetnim »delom med delavstvom. Ustanovili so tedaj • »Svobodo«, M je takoj v začetku pričela delat; z raznimi sekcijami — dramsko, godbeno, oz. tambura-ško sekcijo kakor tu# s knjižnico. Središče dela »Svobode je bHo v Delavskem domu. Pod udarci takratnega režima pe je morala »Svoboda« prenehati s svojim delom. Nadaljevalo ga je društvo »Vzajemnost«, ki je delovala vse do začetka druge svetovne vojne. V času naše slovesno marveč je le-ta spretno organi- spomnimo teh pionirjev še po- ja, šahovsko tekmovanje, preziral še semovski orkester. sebej, kot n. pr. tov. Brenceta, davanje Ljudske univerze, gle- Leta 1948 se je Ljudska pro- Hrušovarja in pokojnega Radi- dališke igre, nogometna tek- sveta na Senovem preimenova- ja. nadalje Lojzeta Avsenaka, mo vanja itd. Jutri, v nedeljo. Ustavimo P* se ob tef priložnosti nekoliko pri paših oknih, preglejmo malo naša predhišja, dvorišča in vogale. Ali smo tudi zadnji "dan Tedna kulture pa bo v tem pogledu kaj napredovati • ; *>£" .............r~~ še posebno slovesen. Po budnici, ki jo je priredila delavska alj smo ostali pri starem? Če te pot zanese okrog Ko- godba na pihala v zgodnjih ju- privoa na Cankarjev trg, lahko s tranjih urah. bo sledila dopoldne najprej živinorejska razstava (prvič v takšni obliki v tem kraju) — popoldne Pa bo na igrišču v Bovškem slavnost- pridom ugotoviš, kako prijazno te pozdravljajo rože na oknih hiše Drnovšek in Aato dalje okna šole Prav tako* se postavlja tamkaj glasbena šola in tudi druge hiše. Tako bj moralo biti no razvitje zastave »Svobode«, - ,. .. . - , _ -. . nato pa ljudsko rajanje. Teden ^ aT Pa temu se n V senovški šoli so minuto nedel/o odprl, gospodarsko razstavo, k: se io Že ogledalo veliko število Senovčanoo narodnoosvobodilne vdjne so se ^ v SKUD »Bohor« ki je uspeš- Horjaka, Skoberneta, Zupančf-mnogi Svobodašt aktivno vklju- BO razvijal svoje nadaljnje ča, Umeka in še številnih dru-čtti v narodnoosvobodilno giba- knlturooprosvetno delo. V se- gib, ki so mnogo pripomogli k stav SKUD. »Bohor« je vstopila uspehu senovške »Svobode« in tedaj tudi Delavska godba na pihala, ki je predstavljala v društvu močno, pomembno sekcijo. Tu# delavska godba je uspešno nastopala doma in v drugih krajih. Leta 1952 nje ter s tem najverneje pokaral; svojo pripadnost k delavskemu razredu in slovenskemu ljudstvu v njegovem boju za obstoj, pravico h* svobode. Ze takoj pe osvoboditvi, le-la 1945. so na Senovem ustanovili Ljudsko prosveto, ki je s kulture s svojo razstavo bo dostojen prikaz dosedanjega plodnega dela na Senovem na kulturnoprosvetnem področju v predvojnih letih, kakor tudi v letih po naši osvoboditvi, s katerim bomo hkrati dostojno počastil; desetletnico neše svobode. K. LISTNICA UREDNIŠTVA! OBISKOVALCI KINA VIDEM-KRŠKO NAM PIŠEJO Upravičeno vprašujemo, zakaj naš Zasavski tednik ne objavlja sporeda kinematografa v Krškem. Če je na zadnji strani tako. Vemo, da «o še razni zadržki in zapreke, vemo nadalje, da res še ni mogoče, da bi vladal v vsakem pogledu povsod red. Toda res je tudi, da pospravljamo predhišja, dvorišča in vogale, in da tudi krasimo okna v prvi vrst; le zaradi nas samih in da šele o drugi vreti mislimo ne vse tiste, ki nas p0 naključju obiščejo in razmišljajo o naši redoljubnoeti m smislu za lepoto. Gotovo je, da pospravljena dvorišča in predhišja prijetno učinkujejo na vs0 okolico ter na gosta, ki pride mimo Tako je tudi z rožami na oknih in rožami na naših vrtovih Zato ne bo odveč, če bomQ morda kakšne njenih sekcijah. Samo gledali- nimo, da bi bil prostor tudi za ška in pevska sekcija sta imeli objavo filmskih predstav, v tem razdobju vsaka preko Obiskovalci i(M> nastopov, okrog 40 preda- Pripomba uredništva! Ne mo-vanj je priredila Ljudska uni- remo povedati kino-obiskoval-verža. nad 200 samostojnih na- cem v Krškem, zakaj nam upra- pošilja prostor za športne dogodke, me- najbolj kričeče primere, kj ee ne skladajo z lepoto in redom kraje, obravnavali konkretno. Tedaj naj prizadeti pač sami gledajo in premišljujejo, kako bodo svojo brezbrižnost in morda celo zanikrno«! opravičiti. Prosili bi tudi prebivalce Zagorja, -da se pomlajenimi močmi in velikim kulturnoprosvetno elanom začela s kultumopro- lavskih vrsti#. Ustanovil; smo svetnim delom v tem rudar- spet tradicionalne predvojne s kem kraju. Prv; predsednik »Svobode«. Tudi na Senovem kultumoprosvetoega društva smo ustanovili Delavsko pro- na Senovem Je postal tov. Lojze Avsenak, ki Je še danes marljiv In zvest delavec v kulturnoprosvetnem življenju na Senovem. Med najmočnejše odseke društva so tedaj šteli predvsem gledališki, pevski bi fizkulturnt odsek, pe tudi delo knjižnice se Je razmahnilo, zlasti Se z uspešno izvedeno akcijo zbiranja knjig. Pozneje je preosnovalo »topovJe imela nadalje de,av- vniSS o delo v de- ska S«"** »>» Pihala- Nic svojih programov. Nikoli nismo J ki opazijo kakšne kričeče uspešno delo so opravili tudi odrekli nobene objave. Cesto- im ^ kazi i o jCD0t0 kraja Glasbena šola, knjižnice ter krat priobčimo kakšno objavo P. b’( jjh bilo' mo£če g maio pevski oktet in še druge sek- dt>^= volje in brezni'kih stro- cije senovške »Svobode«. SjrS^SSBPRSi 1? ^ “fr«**. -- “ Oba društvena praznika Je nejše kot pri dnevnem časopis-senovška »Svoboda« počastila ju. Upamo, da nam bo tudi s Tednom kulture, k; traja od uprava krškega kinematografa 14. do 21. avgusta L L Ves ta začenjala pošiljati svoje progra- liko poslanstvo — z dvigom Teden je izpolnjen z bogatim me, kajti verjetno bo rada ustre- kultume ravni našega delov- programom ob sodelovanju gla želji svojih obiskovalcev ki nega človeka. godbenikov, pevcev, gledališč- so hkrati tudi naši bralci. ▼ tridesetih letih so opravite ..... svetno društvo »Svoboda«, ki je takoj prevzelo vse tedanje sekdje SKUD »Bohor« in z novimi močmi začelo svoje ve- zavtačujejo iz dneva v dan. Ob praznovanju občinskega praznika lahko rečemo, da so bili vsaj vsi javni prostori in glavne utice v kraju nekako v redu. Vendar pa je v stranskih uticah m krajih ostalo še mar tikaj, kar bomo morali popraviti in odpraviti za zmeraj Vse take in podobne primere bomo, če bo treba, obravnaval; javno v našem listu. Alj ne bo neprijetno prizadetim, če bodo javno naveden; v časopisu? Naj vsi, ki «e jih to tiče. poprej razmišljajo in store vse potrebno! Preden se bomo lotili nekaterih zasebnih lastnikov javno, dane« vprašujemo: ali je sploh kdo v Zagorju odgovoren za to, kakšen je dostop do rudniških hiš »a Polju — in če je, zakaj se tamkaj ne urede dvorišča 1« predhiš-ni prostori, zakaj ee ne posujejo vsaj s peskom in čemu se tamkaj na potrebnih mestih ne montira javna razsvetljava? Saj je dostop k tem hišam naravnost vratolomen in nemogoč, zlasti ob deževnih dneh, ko so po raznih kotanjah kar cele mlake! Z dovozom potrebnega peska bi bilo verjetno mogoče to vprašanje rešiti na udarniški način, če to ni mogoče drugače, javno razsvetljavo za varen dostop k hišam ponoči pa bo treba na vsak način urediti. Tudi vsa okna niso ravno v okras Cesti zmage in razobešeno perilo tudi ne sodi na hišne balkone! Poudarjamo, da nimamo namena, da bi nekoga, kj ni stvarno kriv, javno ošibali, vsekakor pa ne bomo dolgo razmišljati, da ne bi vseh podobnih napak obravnavati konkretno, če bo to potrebno. Pomnimo le, da radi živimo le v lepem kraju in okolju in da se le tedaj počutimo res udobno, pomislimo nadalje, de s pazljivo-stjo in drobnim delom posameznikov in vseh lahko še marsikaj izboljšamo. Za vse tiste pa, ki so odgovorni za videz naselja na Polju, naj bodo prednje vrstice v opomini Naj stopijo na plan in uredijo vse dohode v to naselje in javno razsvetljavo, kakor se to »podobi za kulturne ljudi in da ne bo takih težav, kot smo jih zgoraj navedli. Posebna komisija, ki pregleduje naše hiše in okna, $j je »pisala že več imen za podelitev nagrad, nekaj pa tudi za — opomini Teden planinstva in turizma v Zagorju je pred durmi — potrudimo se prav vsi M nagrado! delavska kultumoprosvetna društva kakor drugod tudi na Senovem pomembno delo med se Je h sestava Ljudske pro- delavstvom, posebno razgiba svete odcepil ftekultund odsek bi pričel * delom v samostojnem društvu »Rdeča zvezda«, v sestav Liudske prosvete pa se Je vključila ge Ljudska univerza. Vse kulturnoprosvetno delo Po vojn; se Je razvilo v šolski dvorani ne Senovem. Ta dejavnost je zavzemala že takrat za-vtdno višine v okrajnem merilu, je senovški pevsk; zbor po kvaliteti in po številu presegal mnoge droge Pevske zbore in to ne samo v mejah krškega okraja. Rasi« pa se tndl uspeh; gledališke dru-**ne na Senovem, Id ee Je s svojimi uspelimi nastopi vee holj uveljavljala kot no pa je bilo to delo v zadnjih desetih letih po naši osvoboditvi. Danes, ob tridesetletnem prazniku senovške »Svobode« deluje pod njenim okriljem že 8 sekcij: najmočnejši sta dramska in pevska sekcija z mešanim zborom in moškim oktetom, ki si je s svojim kvalitetnim izvajanjem utrl pot daleč izven meja ožje domovine. Poleg tab sekcij delaje v društvu še Ljudska univerza, rutinirane knjižnica in Glasbena šola ter priznana godba na pihala. Ob uspehih, ki Jih je dosegla godba s svojim; nastop; in prireditvami, vzgaja v svoji sredi mlad. mnogo obetajoč godbeni naraščaj. Vse te sekcije zazna- Ob odhodu primarija dr. Julija Murglja Pogled na Senovo — o ozadju nova rudarska *lanovan)Sba kolonija V Posavju splošno znani in priljubljeni zdravnik dr. JULIJ MURGELJ je pred dnevi zapustil Senovo ter odšel v Bosno Njegova življenjska pot je bila pisana. Rojen je bil leta 1889 v Kranjski gori. Pot ga je nato zanesla na Dolenjsko, kjer je 1909. leta maturiral v dolenjski metropoli Bil je voditelj socialističnega gibanja na tedanji novomeški gimnaziji. Medicinske študije je končal na dunajski univerzi, kjer je bil zelo upoštevan član socialističnega društjra dunajskih visokošolcev Ustanovitelj tega društva je bil znani dr. Fritz Adler, ki je leta 1916, med prvo svetovno vojno ustrelil v neki dunajski restavraciji takratnega ministrskega predsednika grofa Sttlrgkha, Po fUstna iz StaUn^zada lahko si prihraniš ODGOVOR Pred latom dni sva še čepe/a e JOteborgu in sva tolkla »vojno znanost*, sedaj pa sedim prav *redj govno In ne vem kaj početi z vso ropotijo. Drugim se godi prav tako. Položaj /e nesmt-Ce kdai zapazit v poročilu OKVV :nu »Carica«, ker bi se {abko kdaj zgodilo, da bi poro-°°li po resnici, potem veš, kje sem. Alj živimo na mesecu ml 0,1 »'? Sed m z 200.000 možmi uredj blata, okrog so le Rusi in *• »meta reči, dg smo zaprti, popolnoma In brez upanja. ”u umirajo pogumni In straho-Pfln: o luknji brez možnosti obrambe Človek, če bi Imeli **r*ltva vsaj za 14 dni, bi bilo * aeselg streljanje Moja bo-tina te 26 strelov, to leve *? nooega ne pride več. Sem te °haj pr tebi, Imam te razme-Z°* normalen utrip, deset dga-■ *? Predvčerajšnjim smo dobili t,.0', danes «m<, st vzeli ‘s o*kr-2j°alne bombe zvito šunko (ne iL* oeč. oskrbujemo »e eaml), če-'Trn • klet! in kurim pohištvo, m tja,. J,; fu(fj sicer td-« ,P®W na glavo, sem se zelo naramnlh našitkov in ne-,J\Z »aml kričal »Hej Hitler«. hi,/, P° moram pogtniti ali v Siji. ' T0 ne bi bilo še najslab-Ponli f0’ do **•«*. da je ve za -oZ"0^ n,,m'cl"o zadevo, •^Oanja ktj v glavo. (Nadaljevanje) Ljubi, stari prijatelj, lahko si prihraniš odgovor na lo pismo, toda pomisli, približno v 14 dneh, na moje vrstice. Ni potrebno imeti dar jasnovidstva, da predvidiš konec. Kako bo resnično, ne boš nikoli izvede/. IN POTEM NIC VBC Šestindvajset krat vm ti pisal že iz tega prekletega mesta in tl sl mi odgovorila • sedemnajstimi pismi. Zdaj pišem zopet in potem nič več. Tako, tu je zapisano, dolgo časa *em premišljeval kako naj bi oblikoval ta osebln-sko težkt stavek, da bi o njem povedal ve In da vseeno ne bi tako prizadel. Poslavljam se od tebe, ker je danes zjutraj padla odločitev. V pismu se sploh ne bom dotaknil vojaške strani, to je popolnoma enostranska zadeva Rusov M vprašanje je samo, koliko časa bomo pri tem še mi. Lahko bo trajalo nekaj dni alj nekaj ur. Pred nama leži najino eaebna življenje. Spoštovala sva se tn ljubila In čakala dve Zeltf. Res je, da leži med tem čas, toda on je le zvlial napetost ob misij napo-novno svidenje, a v veliki meri tudi ojačil odtujenost. Cas je, ki bo tudi zaprl rane mojega ne-povratka. V januarju boš stara 28 let, zelo sl še mlada za tako lepo ženo in veseli me, da ti smem vedno znova napraviti la poklon. Zelo me boš pogrešala, toda Veeno se ne zapri pred ljudmi. Pusti, naj poteče nekaj mesecev, a ne več. Kaft: Gertruda in Claus potrebujeta očeta. Ne pozabi, da moroš živeti za otroke In ne polagaj prepeč bistva na njunega očeta. Otroci zel0 hitro pozabijo hi v tej starosti še laže Natanko si oglej moža, za keterega se boš odločila ter pazi na njegove oil ter njegov stisk roke, kot je bilo pr1 naju, ‘n ne boš se pre-varila. Predvsem vzgoji otroke v poštene ljudi, ht nosijo glavo pokonci in Iahk0 vsakemu prostodušno pogledajo v obraz. Te vrstice pišem s težkim srcem, saj itak ne bi verjela, če bi napisal, da mf je lahko Toda ne skrbi, ne bo) se tega, kar bo prišlo Reci sl vedno in otrokom tudi, k0 bodo storejil, da njihov oče ni b>l nikoli strahopeten in naj tudi oni ne bodo JOKALI BODO DRUG/ To pismo sestavljam zelo težko, kako težko, boš Sele uvidela. Zal ni dobra novica, ki je v tem pismu. In tudi n/ postala boljša a tem, da sem čakal deset dni. Sedaj se je naš položaj tako poslabšal, dr se glasno Siri bojazen, da bomo kmalu popolnoma odrezani. Pred kratkim to nam zagotoviti, da h0 ta pošta Se zagotovo odšla Ce bi vedel, da bo še druga priložnost, bi še čakal, toda ne vem in hočeš nočeš moram spregovoriti. Vojna je za mene končana Ležim v lazaretu v Gumroku in čakam, da me bo odpeljalo letalo. Najsrčneje to želim, toda rok vedno znova odgodijo. Zelo se veselim, da bom prišel domov, in t0 bo veliko veselje tudi za tebe, mojo ljubo ženo. Ko pa bom prišel domov, ne boš vesela. Cisto sem obupan, če mislim na to, da bom ležal pred teboj kot pohabljenec. Toda moraš vendar enkrat izvedeli, da sta m‘ nogi odstreljeni. Pisal bom čisto odkrito. Desna noga je popolnoma zmečkana in da bi zaradi njega grhel travo. Bila bj zate malenkost, če bi zame založil besedo in doseglo b< me ustrezno povelje. Niat na jasnem o položaju. V redu, oče. To pismo ni samo kratko, temveč tudi zadnje, ki ti ga pišem. Ne bom imel več priložnost' za pisanje, tudf takrat ne, ko bi hotel. Tudi sl ni mogoče misliti, da b! še enkrat stal pred teboj in ti moral reči, kaj si mislim. In ker ti ne bom govoril jaz niti drugo pismo, t! še enkrat pokličem v spomin tvoje besede od 26. decembra: »Vojak st postal prostovoljno, bilo je lahko, biti pod zastavo v miru, toda težko. odrezana pod kolenom, leva pa v visoko jo držati o vojni. Tej za-stegnu Višji zdravnik prav'-, da ' ' * * bom s protezami lahk0 hodil kot idrav človek ... Na drugi strani, poleg mene ob sitni, leži rojak iz Breslaua, k! nima več roke in nosu. Rekel mi je, da sedaj ne bo več rabil robcev. Ko sem ga vprašal, kaj bo napravil, če bo moral jokati, je odgovoril: »Mi vsi, ki smo tukaj, tudi ti In jaz, ne bomo ‘meh več priložnosti, da bi jokali. Za nami bodo kmalu jokali drugi.* VOTLE BESEDE V rokah imam tvoj odgovor. Zahvale pač ne pričakuješ. To pismo ho kratko. Lahko bj gi mislil, jfo *em te proe l, da mi pomagaj Bil »j in ostaneš večno »pravični*. Mama in jaz sva lo vedela. Toda vendar človek ni mogel mislih, do boš žrtvoval svojega sina »pravičnosti*. Prosil sem te, do me spraviš ven, ker ta strateški nesmisel ni vreden, stav: boš o«lal zvest in z njo zmagal.* Te besede so jasneje govorile kol vse tvoje ravnanje v zadnjih letih Moral se jih boš še »pomniti, kajti za vsakega razsodnega človeka v Nemčiji bo prišel čas, ko bo preklinjal blaznost te vojne in sprevidel boš, kako votle so besede o za. slavi, s katero naj bt zmagal. Ni zmage, gospod general, so lf še zastave in možje, ki padajo, na koncu pa ne bo več zastav ne mož. Stalingrad m vojaška nujnost, temveč polit'čno fvego-nje. In prt tem poizkusu vaš sin ne bo zraven, gospod general. Zaprli ste mu pot v življenje, izbral bo drugo pot v nasprotni smeri, ki tudi vod! v življenje, toda na drugi strani fronte. M> slite na svoje besede In upati je, dg se bosie, ko se bo sesula kramarlja, spomnili zastave In ostali pri njej. (Dalje prihodnjič) opravljenem doktoratu je bil dr. Murgelj eekundarij na Dunaju pri raznih svetovnoenauih zdravnikih Od leta 1916 si je svoje znanje izpopolnjeval v armijski bolnišnici pri prvovrstnih profesorjih dunajske m budimpešlanske univerze. Leta 1919 je prevzel primati at krške bolnišnice k; je bila tedaj popolnoma obubožana Po desetih letih jo je tako preuredil in moderniziral, da je leta 1934 napravil v njej že srčni šiv kot prvi zdravnik v Sloveniji. Od leta 1940 dalje te bil žnpan — ge-rent krške občne. Bil je preobremenjen in je želel te posle čim prej oddati komu drugemu. V tej funkciji ga je našla okupacija leta 1941 in junija tega leta mu je okupator t® funkcijo odvzel Med okupacijo je mnogo trpel Neštetokrat je bil zaslišan od gestapa, ker je ščitil slovenski živelj in mu pomagal, kjer je le mogel. Marsikaterega slovenskega človeku je rešil »Wehr-mannschafta« ali kakšne druge prisilne nemške službe. Od leta 1942 dalje je skrbel za zdravje naših partizanov z raznimi mazili in obvezami. Okupatorju se je zdel sumljiv, zato ga je v avgustu 1943 leta odpustil iz službe. Bil je potem brez službe dg osvoboditve, ko je nastopil službo zdravnika na Senovem, ki jo je opravljal vse do julija letošnjega leta Polnih 36 let je bil med nami v Posavju. V vsej tej dobi napornega zdravniškega dela se je vedno in povsod dobro zavedal velike človečanske naloge zdravnika. Zanj nj bilo nikoli ure, noči ali slabega vremena, da ne bi se v resnični potrebi takoj odzval m pohitel na pomoč. Pri svojih 66 letih je hodil redno peš obiskovat bolnike iz Senovega v Brestanico pe tudi dalje. Marsikdo mu dolguje življenje. Vodil je mnogo sanitetnih tečajev, zlasti za gasilce tn PLZ. Bil je zelg priljubljen predavatelj. Skrito in tiho je bilo njegovo dek, zlasti tisto med okupacijo. Ce bi bilo drugačno bi mu morda le ne bilo treba oditi v Bosno »rad; stanovanje. Zelja vseh brestaniških volivcev, Id smo ga poznati kot dobrega zdravnika, je bito, de bi se dr. Murgelj po svoji upokojitvi nastanil v Brestanici, kjer bi ga v sili še vedno lahko poklicali na pomoč. Prav posebno pa je bila k želja tistih, ki so bili že več let pod njegovim zdravniškim nadzorstvom. C-TT? AKT < 20. AVGUSTA 1955 — Štev 33 Spoznavajmo zemljo, da jo bomo vedeli pravilno gnojiti in izkoristiti O umetnih gnojilih ln njih uporabi eo pisali že razni Banki. Vendar glede uporabe teh gnojil ni splošnega pravila, kajti tla so različna, imajo različno množino hranilnih snovi, ki so rastlinam na razpolago, in eo različno kisla. V laboratoriju Okrajne za- družne zveze v Krškem so ugotovili precej pisano sliko glede rodovitnosti zemlje v bivšem krškem okraju. Tako so n pr tla v Dolskem in okolici večinoma apnena in imajo rastlinam dostopnega apna, medtem ko je v Anžah, ki niso niti 10 km oddaljene od Dolskega, zemlja kisla in ji primanjkuje apna Podobno je na ugotovili v teh tleh zelo malo rastlinam dostopnega železa. Posledica tega je pojav na rastlinah, ki ga imenujemo bledič-nost ali kloroza listov. Sredstvo proti temu je škropljenje z železno galico, ali pa primerna podlaga. Za taka tla so primerne veliko podlage križanci BERLAN-DIERI PJPARIA Podlagi RI-PARIA in RUPESTRIS za apnena tla nista primerni Verjetno je bila v tistem vinogradu neprimerna podlaga. V laboratoriju OZZ Krško že -aliziramo zemljo pa imajo kislo reakcijo in jim manjka apna. Kmetovalci, ki M se ravnali povsod po enakih pravilih gnojenja. bi napravili napako V apoenih tleh bi z gnojenjem s Tomaževo žlindro ob večkratni uporabi poslabšali zemljo, Vsak lastnik poslanega vzorca dobi izvid o hranilnih snoveh v zemlji in o kislosti zemlje, poleg tega pa navodilo, s katerimi umetnimi gnojili, koliko in kdaj naj gnoji posameznim rastlinam. Omeniti moram namreč to, da različne rastline zahtevajo gnojenje z različnimi pomanjkljivo izpolnjena, tedaj takemu pošiljatelju ne moremo dati pravilnih navodil za gnojenje. Tako smo n. pr. prejeli vprašalno polo brez' navedbe, katero kulturo bo sejal. V odgovoru nismo mogli navesti koliko umetnih gnojil naj uporabi. Da se prepričamo o tem, koliko hranilnih snovi izčrpa rastlina iz zemlje, je laboratorij OZZ Krško postavil spomladi gnojilne poskuse v sadovnjakih in sicer v breskovem nasadu v Pišecah in v mladih nasadih jablan v Sevnici in Dolskem. Poleg tega so postavljeni gnojilni poskusi tudi na koruzi Ti več let trajajoči gnojilni poskusi nam bodo dali še najbolj natančen pregled o potrebi po umetnih gnojilih na določenih tleh. Ing. D H. KZ Videm bo imela v doglednem času vzorno vinogradniško .posestvo Videmdska kmetijska zadruga se je v zadnjem času precej razširila. V sestavu zadruge so trj trgovske poslovalnice, krojaška in šivilska delavnica, mesnica in zadružno posestvo Sremič. Zadruga zaposluje stalno preko 60 ljudi, kar je že precej. Lansko leto je napravila za 75 milijonov dinarjev prometa, letos pa namerava promet povečati za 50 odst. dolgo, zaposluje 20—25 ljudi in to kvalificiranih in nekvalificiranih. Podjetje dela manjše gradnje med njimi stanovanjske hišice za delavce in uslužbence. Pri mestni stanovanjski hiši v Krškem je podjetje uredilo fasado ter izgotovilo notranja dela. Prevzelo je tudi adaptacijo stavbe Zavoda za soc. zavarovanje v Krškem. Krojaška in šiviljska delavnica zaposluje 10 krojačev in šivilj, kjer izdelujejo moške in ženske obleke po meri, poleg tega pa konfekcijo za svoje tr- pri da Članom zadruge je lani proda-, govine. Dela je dovolj, tako da la 11 vagonov umetnih gnojil, komaj sproti zdelujejo. letos pa jih bo prodala 15. V sklad za pospeševanje kmetijstva je lansko leto dala 395.000 din. Vsa podjetja oz. oddelki zadruge, kot bj jih lahko imenovali, so aktivni in imajo polne roke dela. Zidarsko pod. pri zadrugi, ki še ne obstoja tako Zadruga ima — kot smo že omenili — tri trgovske poslovalnice in sicer na Vidmu, v Starem gradu in na Zdolah. Poleg živilskih" potrebščin, blaga, galanterije semen, umetnih gnojil itd., imajo te poslovalnice v zalogi tudi kmečko orodje V glavnem pa se te trgovi- medtem ko Je V kislih tleh To- količinami umetnih gnojil maževa žlindra odlično fosforno gnojilo. Vsak, ki pošlje zemljo v analizo, jo pripravi po navodilih, ki Zelo važno je poznati zemljo jih dobi v zadrugi, poleg tega izpolni vprašalno polo, ki jo tudi dobi v zadrugi Do sedaj so nekateri pri pošiljanju vzorcev zemlje delali naslednje napake: poslali so vzorec z njive, ki je bila predhodno pognojena. Zemlja je bila odvzeto samo na enerr mestu parcele. Vzorec zemlje je bil pomešan Iz različnih parcel, kjer so bila tla različna. Nekateri so poslali pomanjkljivo izpolnjene vprašalne pole Razumljivo je, da dela sebi J. gnojenje e hlevskim gnojem škodo človek, M-napravi zgoraj pri izbiri podlage za vinograde. Z neprimerno podlago je vinograd lahko že v naprej obsojen na propad. Navajamo primer: neki vinogradnik nam je poslal aemljo v analizo in vprašuje, kaj naj stori, ker nro vinska trta ne uspeva. Ko smo zemljo analizirali, smo ugotovili sledeče: kalija, fosfora ln humusa je primanjkovalo, dušik smo na«i v sledovih, apna pa zelo veliko. Predvsem je bila po-tej zemlji humizacija, t Posledice našega neznanja Čedalje bolj napredni živino- glavo, da bi morali brejo kravo rejci poskušamo biti. V hleve presušlti vsaj 8 tednov pred po-uvajamo najzahtevnejše žlahtne rodom. In če začnemo presuše- pasme, poslužujemo se selekcije, odprtih hlevov in podobnega. Toda bodimo odkriti in priznajmo, da je resnična naprednost zajela zelo tanko plast našega kmečkega podeželja; v naših krajih bi dejal, da so le posamezniki, ki se znajo posluževati Izsledkov in sodobnih Izkušenj napredne živinoreje. vati šele zadnja dva tedna pred porodom, uporabljamo še potem navadno napačne načine, katerih ne ukvarjajo z odkupi kmetih. Letos pričakujejo, bodo odkupile okrog 100.000 kg jabolk, 40.000 kg krompirja, 100 kg suhih gob, 5 do 10.000 kg zelenjave Itd. Odkupujejo tudi živino in to približno 15.000 kjf mesečno. Pri odkupih pa jih zelo ovira prevoz. Zadruga ima rta razpolago le boren traktor, ki pa se ga ne more vedno posluževati. Trenutno imajo v zalogi precejšnjo količino jabolk, ki bi jih lahko takoj oddali na trg v Trbovlje, kjer bi jih spričo ugodne cene takoj prodali. Toda kako ta jabolka spraviti na trg? Vedno znova se ustavijo pri tem problemu. Nekaj bo treba storiti. Alj naj kupijo avto, ko F® je na vrsti toliko drugih pomembnejših stvari? OBNOVILI BODO 24 ha VINOGRADOV Zadružno posestvo na Sremiču, katerega del je tudi na Ldbni, prav dobro uspeva. Na posestvu je stalno zaposleno 12 ljudi, čez poletje pa jih dela poleg teh še 15. Na posestvu goje 15 goved, od tega 8 krav, 4 telice in 3 plemenjake. Mleko potrebujejo za svoje delavce. ostalega pa prodajo na Vid- vnetje vimena včasih pa tudi poporodne vročine. In ravno najboljše živali postanejo čestokrat žrtev našega nehotenega mu. Živino bi silno rad; po- neznanja. Dostikrat pozabljamo, da bi morali ravno zadnji teden molznoet, slabše razvito tele to trenutno lahko celo vnetje vimena. Največ vendar grešimo v pogledu krmljenja brejih šivali Resnica je, da pade polovica -M rrlr-nim enoleniem Velika navedene nanake kaiti analiza Primer čas poroda razvoja teleta v materinem te- toUtina apna V zemlji pa nam slabo pripravljenega vzorca ^ ^^^m^^rabl^ K5o5!V&55! to vsta- je dala misliti o nedostopnosti železa za rastlino. V resnici smo zemlje bo dala nenatančne rezultate. Ce pa je vprašalna pola Bodite bolj samostojni Mlade, oovepoeročene žene, ki zopet z muškatom ali cimetom, riso vajene samostojnega vode- prav tako ni potrebno, da sc nja gospodinjstva, se v novih tega točno držimo. Začimbe po prilikah nekaj časa le težko okusu vedno lahko zamenjamo, znajdejo. Namesto popra lahko uporabi- Poeebno hudo je v kuhinji, mo papriko, namesto cimeta ker se bojijo, de bo vsaka jed, vanilijo, namesto konjaka rum ki jo bodo napravile po svoje, in obratno. Ce nimamo smeta-ka se zaradi toga okle- ne, jo zamenjamo z mlekom, pejo samo receptov v kuharskih maslo pa nadomestimo z marga-knjignh. Mnogo časa potratijo rino ati mastjo. Gospodinji pride tudi vedno prav mala zaloga živil, da ji ni - *55l »-p> S? MC. 2S dkg aladkerja m 25 dag ^ „e ^ iz trohneč stenin, ker jih lahko na hitro pripravi in servira k raznim omakam, mesu. juham to drugim jedem. breje živali posebne strežbe, Kako naj bi tudi vedeli, kaj brejim živalim koristi za njihovo zdravje, in za razvoj mladiča! Saj se tega nismo nikjer učili. Ne V ljudski, ne v meščanski šoli in kmetijsko šolo je obiskovalo le kor prepozno, če se šele zadnjih 14 dni pred telitvijo ali prasitvi-jo spomnimo, da bodo živali roza bodočo mlečnost dile. Prepozno je. ce šele zadnji teden pred porodom pričnemo za breje matere mešati to pokla-datl krepko krmo ter jim odmerjati (da popravimo, kar smo za sestavljanje jedilnika, ker sl nobenega navodila ne upajo meto po svoje- Če ene pa imajo le S jajca ln samo orehe, eo že prepričane, dp peciva ne bodo mogle večL V resnici pe Je kolač M*n tudi manjši to če lešnike zamenjamo z orehi, ne bo koteč nič slabši. Ako piše v navodilu, naj določeno jed začinimo s papriko, pe- rnato število naših gospodarjev, zamudili v zadnjih mesecih) v Tako se zgodi, da naše breje preobilni količini. Posledice ta-krave molzemo kar skozi, do- kega ravnanja so čestokrat pre-kler dajo dnevno le še kak liter naglo in preobilno pospešenje ali dva mleka. Ne gre nam v delovanja mlečnih žlez in nato Kompost je vrtno ztato 2e večkrat smo omenili, da je sprstenfae, uspešneje uporab-kompost ali mešanec najboljše Ijamo umetna gnojila, brez ka-organsko gnojilo predvsem za- terih si popolnega uspeha na radi tega, ker vsebuje mnogo vrtu niti zamisliti ne moremo, stenine ali humusa. Nastane Bojazen, da bomo z umetnimi trohnečih organskih snovi, gnojili pokvarili tla na dobram Tudi knjigovodstvo v gospodinjstvu ni odveč. Tako boste imele boljši pregled nad izdatki in boste lahko stvarno ocenile radižnikorn to čebulo, drogo potrebe svojega gospodinjstva. ki jih sicer kot ddpadke zavržemo. Le-te sproti mečemo na poseben kup, M ge dvakrat ali trikrat premečemo, po treh letih pe presejemo Takšen kompost je odlično, na sprstemtoi bogato to blago gnojilo, primerno za vse vrste rastlin in tel. Znano Je, da lahko povsod, kjer je v zemlji dovolj humusa ali posledica to slabša poznejša oziroma zadnje dni pred poro-J "“** “ *~ dom to po porodu pokladati bolj lahko to manj krme. In ta pozabljivost ali neznanje nas stane čestokrat novce, če žival zboli ali se ji vname vinu, Število pujskov, ki jih svinja skoti, je tudi močno odvisno od pravilnega krmljenja brejih živali. Ce namreč v prvih mesecih brejosti v krmi manjka vitamin A, se lahko do ene tretjine vsega števila zasnovanih pujskov rezorbira, to se pravi v maternici posrebe oz. posuši. Ako pri naših najboljših molznicah pustimo teleta sesati in v vimenu preostalo mleko skušamo izprazniti oz. pomolzi!, se v materi čestokrat zbudi ln pojavi materinski čut na ta način, da preostalo mleko (ki je od narave namenjeno le teletu) zadrži, kar Ima pogosto za posledico vnetje vimena. Takih primerov kvarnih posledic našega neznanja je sto in sto. Zato pa vsaj našim naslednikom nudimo možnost, da v našim razmeram primerni kmetijski šol| posežejo tudi v globino kmetijske vede. Tako ne bodo kot neuki bodoči gospodarji piskali uspeha donosnosti naše živinoreje le v povsem zunanjih gospodarskih oblikah ln ukrepih, kot so to druge, našim razmeram neprilagojene pasme, moderni, a čestokrat zdravju to donosnosti živine kvarni hlevi, nesmotrna selekcija in podobno. Rakete in toča ▼ nedeljo, 14. t m., popoldne je v Spodnjem Posavju pustošila nevihte to toča. Zajela je okrog kilometer širok pa« — ponekod tudi do tri kilometre — in to preko Pišec, Dednje vasi, Brez-jega le del Bojsrve, kakor tudi del vasi z Bizeljskega preko Kapel proti Zagrebu. Na sektorju PiSece to ostalih ie*l se ponekod vinogradi ln tudi oetalj poljski pridelki poškodovani ed 30 do 90 odstotkov, poleg tega pa eo trpeli še niže ležeči predeli, ker je voda raradi neurja narasla In je Se te pustošila polja in travnike, kolikor jih ni prizadela toča. Ljudje se vprašujejo, kako da niso rakete nič pomagale. Na to bi odgovorih sledeče: strelske postaje, tako na teritoriju Pišec kot na Bizeljskem, to dobro obstreljevale prve grcAeče oblake in tudi preprečile padanje toče, medtem ko je bU drugi val večjega obsega ter je z njim začela padati kot oreh debela toča in še debelejša. Krivde pa pri tem ne noaijo strelci, ker je na raem ogroženem področju zmanjkalo raketi aHo jih namreč imeli na vsaki postaji več kot 4 do 8 in tudi v skladišču jih ni več Delno pa so krivi tudi posamezni strelci, ki so včasih predčasno streljali, tako tekoč brez potrebe. Vzrok pa je Iskati največ v tem, de nt bilo zadosti raket na postajah Enako »e je zgodilo tudi 24. Julije na Bizeljskem ob pustošenju loče v kraju. Kakor znano, so vse omenjene strelske postaje šemo poskusne ter bo nosil zaenkrat vse stroške Drž. zavarovalni zavod, kt je seda) prizadet na dveh straneh: plačati bo moral zavarovano odškodnino, na drugi strani pa rakete. Izkušnja )e pokazale, da bi morale trt* na postajah večje ko!:č.ne takti. Ljudje so zado- voljni s poskusi, bojijo se pe, ko zvedo, da gredo rakete h kraju, ker vidijo, da streljanje pomaga. Zaradi tega pravijo, da bodo rakete sami plačali, zato naj si jih priskrbe v zadostnih količinah. Želeti bi bilo nadalje, da bi ra- vrtu, je torej odveč. Ne smemo pa metati na kompost razbitih steklenic, šip. kooservnih škatel in drugih kovimaetih predmetov. Te spravljamo raje v poseben zaboj, ki ga potem prodamo zbiralcem starih kovinskih odpadkov. Ko kompostni kup premečemo in uredimo, nasadimo ob vznožju buče, katerih vreže napeljemo preko kupe. da ga z velikimi listi popolnoma zasenčijo. Nikakor pa ne smemo buč nasaditi na kompostni kup, ker mu odvzemamo mnogo vlage in Prepričani smo, da do to nesreče .hranilnih snovi Iz enakih razlo-ne bi prišlo, če bi Imeli dovolj množili, toda hlevi so premajhni in jim to nikakor ni mogoče. * Tudi gospodarsko poslopje je treba obnoviti, ker delavci nimajo primernih stanovanj. Poslopje bo treba popraviti in razširiti. Lep denar prinesejo zadrugi vinogradi. Sedaj imajo okrog 10 ha vinogradov. Okrog 3 ha Je že obnovljeno, 1 ha pa bodo obnovili letos z lastnimi sredstvi. V bodoče nameravajo obnoviti 24 ha vinogradov, to pa le, če bodo dobili potreben kredit. Za obnovo potrebujejo 14 milijonov dinarjev, kar je že precejšen znesek. Sčasoma bodo morali misliti tudi na gradnjo vinske kleti, kajti sedanja klet sprejme le 400—500 hi vina. Pozneje, ko bodo obrodil; obnovljeni vinogradi, bodo pridelali 1200—1500 hi vina. Nekaj pa je jasno: če bodo znali toliko vina pridelati, ga bodo znali tudi vskladi-ščiti. Za to bodo že pravočasno poskrbeli. V neposredni bližini Gasilskega doma na Vidmu je zadruga kupila srednjeveliko hišo, ki jo bodo popolnoma preuredili in delno dozidali Tu bodo potem zadružna trgovina, mesnica in delavnice. V kratkem so v zadrugi mnogo napravili. Potem pa, ko bodo imeli obnoUtev vinogradov že za seboj, se bo zadruga lahko ponašala z vzornim vinogradniškim posestvom. kete začeli izdelovati doma, jih ne bi bilo treba uvažati Iz Kostanjevice nam pišejo Hvala za vso naklonjenost in pomoč! raket na razpolago in kar Je tudi važno: da se prične streljati ob pravem času. Mn. Sadjarji, vinogradniki - Lansko leto to letošnjo spomlad smo napravili prve korake na načrtno obnove vtnogra- tako morejo kmetijske zadruge rezervirati potrebne sadike le ob pravočasni priglasitvi Pri-glaanloe dobite pri vaši kmetli-dov in sadovnjakov. Medtem ko zadrugi ali Pa pri kmetijskih to privatna obnova do lani potekala večinoma brez strokovnega nadzorstva to nenačrtno, se nam Je letos posrečilo, de je vsaj de torna potekalo enotno in pe načelih sodobnega sadjarstva in vinogradništva. Na osnovi priglasitev is obnovo smo pregledali 114 parcel, lastniki zemljišč pa ao dobili navodila, kako naj obnavljajo. Tisti, ki »o ee ravnali po navo* dlih ln lapolnjevli tudi ostale pogoje, so prejeli sadike po regresni ceni. Tako Je bilo dode- gov maramo kompostišče in kompostni kup stalno okopavati in odstranjevati plevel. priglasite pravočasno nameravano obnovo! pospeševalnh postajah OZZ v Krškem in v Trbovljah. Priglasitev Je treba oddati do 15. oktobra k 1. , Inž. D. H. TTlIadina dela škodo na sadnem dreviu Sredi poletja smo. Ob toplem sončnem vremenu Je na Izlakah mnogo kopalcev, ki el na svežem zraku, soncu ln V vodi krepijo telo, da bi potem laže le bolj krepko prijali za delo. Med kopalci Je mnogo mladine? Toda kakšne mladine? Mnogo škode napravi na drevju ob dobrih letinah ljeno Iz sklada za pospeševanje sadja! Ker Imajo kmetje ob kmetijstva za 18.515 pritličnih hrušk, 10.263 pritličnih jablan, 1.522 breskev in 66.008 trt 2,163.380 din regresa. Kakor lani tako tudi letos nabira sadjarski ln vinogradniški odbor pri Okrajni zadružni zveze v Krškem priglasitve za obnovo sadovnjakov In vinogradov, vendar začenjamo letos s tem že prej, ker drugače kmetijskim strokovnjakom OZZ Kr ško ne bo mogoče pravočasno pregledati‘ vseh parcel ter Izdelati navodil in načrtov. Ravno cesti sadovnjake ali pa celo samo ob cesti, je sadno drevje vsak dan ogroženo. Mladi fantje neusmiljeno klatijo s kamenjem in udrihajo s palicami po .jabolkih — čeprav Je sadje le nezrelo. Kakršno koli opominjanje Jim Je P* bob ob steno, da povemo to po domače. Da pa ne bomo gledali tega samo a moralne plati, sl oglejmo Škodo, k| jo dela mladina na drevju. Koliko škode utrpi kmet ki Im« sadno drevje samo ob cesti. Kmet si nc bo mo- gel pripraviti zadosti sadne pijače, da bi jo Imel za dve leti, kajti pri nas rodi sadno drevje samo vsako drugo leto. Trpi pa pri takem klatenju tudi samo drevo, ker sc s klatenjem odbije z drevesa mnogo vejic in rodnega lesa. na katerem bi prihodnje leto lahko viselo lepo sadje. Uporaba terpentina v gospodinjstvu. Veliko preglavico napravljajo gospodinjam molji Ker so ti sovražniki terpentina, poškropimo Ln /namažimo znotraj vse omare, skrinje in zaboje, kamor spravljamo obleko ln druge volnene stvari. Molji se ne vgnezdho Tudi pri odpravljanju drugih hišnih golazni (stenic tn ščurkov) se terpentin uporablja uspešno. Dobro namaži in poškropi z njim povsod, kjer tiči golazen. Treba pa je seveda to večkrat storiti Tudi oljnati slike sc snažijo z zmesjo terpentina in mlačne Naj nam urednik pust| nekaj prostora z« kratek dopis v listu, kj je postaj telo priljubljen v našem kraju. Ko nas reorganizacija nove upravne ureditve odcepi od krškega okraja, Je prav. da izrečemo zahvalo vsem funkcionarjem OLO ln OZZ Krško ža vso naklonjenost ln pomoč, ki smo jo prejeli v desetih letih po osvoboditvi. Ena Izmed največjih pri- prav, da dobttev je nedvomno elektnfika- javnost, d ja vseh hribovskih vasi oo hrvatski meji. Vsem pristojnim čltiiteljem se nadalje zahvalimo za upostavitev zobne ambulante v Kostanjevi«, ki smo jo tako željno pričakovali. Prav zadnji čae je skoro dokončno urejeno tudi vprašanje vode v občini Dograjen« Je velika cistern« za kapnico na Oštrcu. urejen studenec v Gradnja in Mladju ter kapnica ne DoUčah in Kočar!ji. 2al se ni dogradil« cesta Cernečn vas, Prušnja vas do hrvatske meje ter že na pol dograjena cesta Kostanjevica, Vodenice. Zelja prizadetih hribovskih vasi je, da bi nova reorganizacija občine ln okraj« uo zevrla aH ustavila dograditve teh cest, ki so življenjskega pomena z« tamkajšnje prebivalstvo Zahvaliti se moramo prav teko vsem kmetijskim strokovnjakom OZZ Krško, ki so se požrtvovalno prizadevali pomagati našemu še dokaj zaostalemu kmetijstvu. Tako je v namenu rešitve namakalno vprašanje krškega polja in so nadalje prj OZZ Krško ustanovili postajo a laboratorijem in strokovnjakom e« analizo zemlje. — Vse to eo velike pridobitve v pomoč kmetu ln je ve o njih tudi širša vode s tem, da pomočLš gobico ali krpičo v to zmes ter z njo nalahko pobrišeš po sliki Kadar si prihUijena (nahodna), vlij v vrelo vodo terpentina in vdihavaj paro, ki izhlapeva. Pri . tem Je dobro, da si ogrneš gla- priljubljen pos'ovodja tov. Svui-vo z ruto tako da prid« pod (TCT- V kraju bomo ohrinlV l'v*' njo tudi posodil tor sc sopara ležen spomin za n*cgovo de e -ne Izgublja naokoli. ^tno delo v zadrugi. I Kl Naj omenimo še pohvalno dejavnost KZ Kostanjevica v pomoč kmetijstva v kraju Samo za elektrifikacijo je bilo v zadnjih dveh letih izdano 1,700.000 din, za gradnjo ceste Vodenico 350.000 din, za pomoč živinoreji 500.000 din ter Se Za regrese za nakup umetnih gnojil, za traktorsko oranje, pomoč s stroji itd. Neumestna je tud, kritika nekaterih članov KZ g’ede nakupi oziroma prepozne delitve umetnih gnojil, galice, zastoj« ora-nto. Krivdo za vse te pomanjk-lfvosli je Iskati v prepoznih po-šiljatvah tovarn, kjer so priz dete vse kmetijske zadruge v Sloveniji. Novi upravni ln nadzorni odbor Ima resen namen, di aktlvl-zlra odseke za pospeševani« kmetijske dejavnosti, kot so t° n'i primer živinorejci, v nogr"d-niški, sadjarski, poljndeKk' *n strojni odsek. Ob seitavi samostojnih “Odborov in njihovo dolžitvljo za de'o In odgovornost upamo, da nam bodo le-t| ob P°' moči vsega članstva v veliko ko-rdi „ Kmetijsko zadrugo je z -pust11 Pokoju na gospoda trgovca p »Znati, znati J« treba*, ae je da ee ne ganeta te hiše pred zo-siroko smejal gospod trgovec ro. ?V ‘Visoko v zrak je vihtel Zjutraj ste našla Nemca skoro 6el. “*tlf papirja ta zadovoljno golega v svinjakul Bil je tako motril svoio ženo.« preplašen, da se niti ganiti n’. »Veš stara, mi dve sva e} že UP®1 ust var. la socializem! Tale listič Nemci »o besneli, skor0 »o PsP'rja pomeni za naju sociali- podvomili v njihovo poštenje *em!« Komaj ata jih prepričala. »Da se Tj ni zbledlo, stari? Potem sta začela drugače go-Ka' tveziši Kak socializem, ko ljufati! Trgala sta moko, sladkor. pa so nam vragi vzeli vse kar margarino. Po malem je spet ra-sva imela! Kmalu bova morala sla zaloga v novem, še bol; skn-Prodati poslednji kos skritega tem skrivališču. vem9r.' Kak° 1)0 P°tem’ res M Pa je začela Nemcem trda /V . ... presti. Vedela sta. da bodo mo- blisn-ln6 r®°h L 56 kar P?" rali od tod Cez noč sta se spre-bl.sn lo v očeh ko se ,e spomni- menil,a Goljufati nista več upa-la dobnh starih časov V trgu Ia. Tam pa tam sU k-kl žen;. k. e b: 0 en®kegal Trgovina ie imela moža ali sina v gozdu. m . , Pevala Na debelo sta- celo primaknila kako deko mar-molzla siromašne rudarje; dobro gar-,ne sta vedela, komu lahko dasta na Pa ai nič pomagalo! Se isti st ^°j' ^olko ™etr°v blaga dan, ko so Nemci preplašeni be-•a prodala ••• ln drl,9:h $t,va- žali ;z teh krajev, so jima zaple- ars^HF ***• - ~ rš X železno blagajno morala zahvaliti, da ju niso pre- med okupacijo sta sijajno gnali. » zla. Nemci so bili velikoduš- skrivališče jima je ostalo V ", Kako ne? Sa.j so dobili vnju- vonjem trenutku ste skrila nju-m trgovmj marsikaj brez na- no TSebin0 v spalnico Osem let 5”nlc* da 50 lahko PoSiliah svo- sta že prodajala, kajti stari ni Mn domov hotel delatil Da! Potem s* je zače-o! Tako Gospod trgovec pa je še vedno imenovan, »gosarji« so Jima pi- vihtel tisti bel list papirja in go- sa|> pismo. Zahtevali so mast, vorij. H denar ^ tobak NesLa sta »Dal socializeml Tale kos pa-Pism0 Nemcem. pjrja , K . Takrat sta še bolj zrasla v nji- Končno ji je pomolil list pod novih očeh. Dobili so še več za- nos. Upanja v njuno privrženost tret- Začela je brati »Tovrišu B je iemu rajhu. Vsak večer je hušk- na osnov; prič priznana pokoj-™{a senca nemškega vojaka čez nina, za dobo desetletnega služ-nJ:hovo dvorišče. Postavil se je bovanja v trgovski stroki. . itd.« T najtemnejš' kot dvorišča ln »Ježeš, stari, kje si to dobil? uperil strojnico ven na cesto... Kaj če bodo ugotovili. ds nisi bil 18 vsak sluča j... Čuval je njiho- nikoli v službi!« vo premoženje! »Ne, ne bedo! Dobi! sem za- Ko sta nekega poznega večera nesi ji ve priče, plačal sem nekaj ftel9 zadnje marke, so se me- poličev, vse se je dobro izteklo! n°ni3 odprla vrata njune spalni- Odslej bo tudi na najina vrata F® Ravno sta odklepala železno vsak mesec potrkal pismonoša in blagajnol Tedaj jih je iz zemak- nama odštel osem tisočakov ujenosti prebudi! šepetajoč glas: Spet bom lahko posedal in kadil »Da se ne ganetel« cigare.« Tak0 sta se prestrašila, d« *e Odsihmal se je trgovčevima Mti »kreniti nista upala! Sele dobro godilo. Re$ 'e vsskega pr-08 povelje sta se obrnila k rega potrkal na njuna vrata prišlecem. Obema so izstopile pismonoša in jim odštel pokoi- °*i> kajti pred njima «o stali nino. Partizani. Toda nekoč je pr1 dirjal gospod O groza! Odprta vrata blagaj- upokojeni trgovec ves preplašen Ue so kar vabila. Prvi se je prt- domov. Sicer ni nikoli prebiral bližal jn desetkrat segel v njeno časnikov, navadno le male ogla-notranjost. Ob vsakem posegu je se. kajti trgovska žilica ga še n: Pnvleltel nB dan denar Prvič, zapustila, toda tokrat mu je oko i k kup m»rk v tisočakih, po- obstalo na članku, kjer je pisalo, jem po pet sto nato sveženj do- da bodo preverili pokojnine! 'urjev, cekinov In zlatnino. Str- Skrbelo ju je, zelo skrbelo! •uela sta in strmela! Stari se je Toda tokraif na zavodu niso nič onesvestil! Toda vzel je le mar- našli ke in dolarje, drugo je položil Nekoč pa se je Ua oglasni ta-kuzaj v blagajno! bli pojavil bet listič Ljudje »o Nato sta morala za njimi v lahko prebral; vsa imena upoko skladišče Odprlj so zadnja vra- jencev. ki dobivajo pokojnino ”• V hipu je bilo skladišče pol- Takrat so videli, da prejema go-n.° partizanov Kat vse so odne- spod trgovec lepo pokojnino ; ‘,nnl Mast. sladkor, blago, to- Naslednji mesec gospod trgv-•Li *ev*i® Se celo skrivno vec ni dobi! običajnih osem tiso-klediiče so našli. Nekdo Je Čekov Za rešetkam: je preraiš-<5 še* v temn0 noč po dva voza. Ijeval, kako bo pretental tiste na e malo in vzela Jih je črna noč. zavodu Za novo pokojnino! 6(1 odhodom so tima zabičali. Verletho nm ni uspelo , apež Pavel II. ie bil po nekaterih določenih sveč, iz katerih so v obliki ko- da nimajo priležnice — vendar lajne napravili Kristusa kot se papež nj dal varati; duhov-znamenjih prismojenec jagnjeta z omenjenim simbolom, nik je moral plačati ta dukat, posebne vrste. Strast- Te kolajne blagoslovi papež v ker ni bilo mogoče kontrolirati, namreč udarjen na prvem in vsakem sedmem letu ali ima duhovnik ljubico ali ne. ZANIMIVI DOHODKI PAPEŽEVE PISARNE Kakor vedno, tako je bil tudi za časa vladanja LEONA X. no je bil **— , ... ».,u,v,u ■ .*«. — —i^uuivu nq ——• _ sijajno razkošnje. na dekora- svojega vladanja ln Jih podari Nasprotno: po izkušnjah je bilo Slavni problem Svet stol tivne počastitve ln na bleščeče vernikom kot čudodelne relikvi- verjetneje da je Imel vsak ,du- °enar- Sveta stolica je za denar je... hovnik po eno ljubico, če ni bil Prodajala moralo, dušo in vest p A PF? PORTU A DAVKF on morda suženj še drugih spolnih Za tistega, kj ni imel denarja, PAPEŽ POBIRA DAVKE OD pregreh „blwL ni bilo ne upanja ne milosti ne JAVNIH HIS Ko so nekateri protestirali P«®«« Papež SIKST IV. ni bti po to- proti papeževj morali, tako na . Vse to dokazuje spisek taks mec plemenite rodovine. Ne on primer Firenčanl in Benečani, papeške pisarne Leona X. Polog drage kamne. Ko je stopil na papeški prestol, je Imenoval svo. je tri brate za osebne kardinale v globokem prepričanju, da bo s tem v obilni meri povečal slavo krščanskega boga. Prave pohalne reforme pa je ne njegovi sorodniki niso bili jih je Sikst preklel. Po njegovi tega spiska pa so še navodila, papež Pavel II. napravil v re- čistega značaja. Toda Sikst IV. bulj v prekletstvu so bili vsi iz katerih med ostalim; vidimo, kvizitih Svete stolnice. Papeška je gledal na to da njegova rod- stanovalci navedenih mest ljud- da »taki dokazi milosti ne pri-obtačila so bila do tedaj ozalj- bina živi gosposko in da razme- je brez časti. Kot taki niso sme- padajo siromakom, ki nimajo Jana z raznimi slikovitimi okra- tava denar v korist ugleda pa,- ij delati oporok in tud; niso ničesar, pa zaradi tega ne mo-skj in sijajnimi predmeti, toda peza. In res, papeževa rodbina mogli podedovati materialnih rejo najti odpuščanja in odve-šele papež Pavel II. jih je na- je bila v tem pogledu zelo na- dobrin. Vsak je imel pravico, da ze.« pravil dostojne Svetega očeta, darjena. Tako je n. pr. papežev jih Izkorišča in pleni, ter je tisti. Iz tega spiska taks hočemo On je bil tisti, ki je odločil, da sin potrošil za neko gostijo, ki ki jih je napadel z orožjem v navesti nekatere zelo zan:mive se vsa oblože z zlatom. Papeško puljske princese, nič manj kot roki, dobil od papeža odvezo od odstavke. Predpis je bil objav-krono. imenovano tiaro, je prav 20.000 zlatih dukatov. Njegov greha... ljen v Rimu 1. 1486. v Londo- tako on napravil še bolj deko- drugi sin, akoravno nj bil po- Prebivalci Firence in Benetk nu pa 1. 1744. Podrobnosti teh rativno: ukazal je. da se vrh svečen duhovnik, je upravljal so bili posebno ogorčeni nad duhovniških goljufij in prevar Neslavni nasledniki svetega Petra tiare napravi še ena krona ter celokupno osebje papeškega papeževim nemoralnim diktator- navajata 2. in 3. zvezek »Le je to dodatno tiaro olepšal z dvora in je znal reprezentatira- stvom in so onemogočili objavo Bret’s Magazin« v poglavju »Hi- dragimi kamni Da pa kardinali ne bi postali ljubosumni, je Pavel IL mislil tudi nanje; vsak kardinal je dobil svileno čepico in rdeči kardinalski plašč, v cerkvi pa je vsak kardinal dobil svoj okrašen stol in sicer na vzvišenem mestu. Povrh tega je vsak kardinal. ki nj imel čez 4000 srebrnih dukatov letnih dohodkov, dobil od papeža (t. j. od ljudstva) po 100 zlatih dukatov kot papeško rento. Spočetka je bilo vsako stoto leto jubilamo. ti j. sveto leto. ti papeški dvor. Tudi ta je raz- te papeževe bule. sipal zlato zato, da dvigne ugled Ko se je raznesla novica o Svete stolnice,- smrti Siksta IV., se je cela de- Papež. njegovi kardinali, škof- žela od veselja oddahnila. štorija reda« rimskega pisarniškega (Nadaljevanje sledi) NEPOGREŠLJIVI, je naslov nedavno objavljene knjige An-reje Deake, v kateri na zanimiv način opisuje osebno življenje in družbeno-politično vlogo papežev, počenšl od prvega pa vse do današnjega Pl ja XII.. 259, po vrsti glavarjev Vatikana. V dveh nadaljevanjih bomo našim bralcem prikazali nekoliko posameznosti te knjige, ki je izšla nedavno v na- kiad; nodjeti.. »Rad«.____________________ Prvenstvo posameznikov Slovenije v plavanju bo v Vidmu Plenum plavalne zveze Slovenije je določil za organizatorja prvenstva poedincev in ekipno LRS v plavanju za leto 1955 Plavalni klub Celuloza Videm. S tem je bil plavalni je in ostali častniki duhovniki VESELJE DOBREGA so imeli posebne pojme o mo- PAPEŽA rali, zlasti o spolni morali Gle- GREGORJA mi. šteje; teo-To razdobje pa je bilo predol- de morale je veljal star preg o- jogi za dobrega papeža zato, ker klub postavljen pred težko nago. Najprej so ga skrajšal; na vor, ki pravi, da »denar ne je izpolnil cerkveno zakonoda- ’ ^ 50, za časa Pavla II. pa na 25 smrdi« in da ga papež Lahko jo koledar. Mi pa vidimo v let, Ta sveta leta so pomenila pridobi, kakor ve ln zna. Na njem sadističnega verskega fa logo. Organizirati bo treba prehrano in prenočišče za okrog 250 tekmovalcev in funkcionar- za Sveto stolico velike dohod- osnovi tega nesporno praktič- natika. Zgodovinarji so zapisali, ieX; Do sedaj so dobili 55 pre-ke — toda to je bila le malen- nega principa je bilo za časa da se je ta papež silno razve- ®o!;’sč v dijaškem internatu v kost: glavna stvar je bila nam- vladanja Siksta IV. v Rimu do- selfl, ko Je slišal o krvavi Sent- Kr*kem ,upaJo, da ]im bo To- . . . .. ..........., ___ ________. ___.. ,___„ . ’ . *__ . vama celuloza Jn namria nri- reč v tem, da je tisti, ki je Imel voljeno odpiranje prvih Javnih jemejsk; noči v Parizu. Bil Je denir. lahko romal v sveto me- hiš in to zaradi pri rodnih po- navdušen ko mu je kraljica Kasto, da poljub] papeževo nogo treb moških ter v Interesu ma- tarina poslala odsekano glavo in morda tudi njegov prstan, terialnj potreb Svete stolnice — hugonetskega vodje - Kolinjija. 'n da dobi božji blagoslov tako saj je imela pisarna papeža Sik- Ta »dobri« papež Je priredil ob -ekoč iz prve roke. To je bilo sta IV. letno okrog 120.000 du- tej priložnosti sijajno, Sloves-tlavno. kajti božji blagoslov je katov dohodkov od javnih hiš nost in cerkvene procesije, kjer sil prvorazredne vrste ln zajam- ( za čaša papeža Julija III,, leta so streljali e topiči, peli, molili "eno zanesljiv, če je bil namreč 1550. je bilo v Rimu 40.000 jav- in imeli še druge pobožne ma-"odeUen v Rimu in ga je dal nlh žen). nifestacije. =»am Sveti oče — ln če ga je Kakor vidimo, je bil ta P®- Ko človek prebira te zgodo- vama celuloze in papirja priskočila na pomoč, kar pričakujejo tudi od ostalih jaodjetij v tem- kraju. Omenjeno prvenstvo bo najkvalitetnejša tovrstna prireditev v Slovenji, kajti tu se bodo zbrala najboljša moštva in seveda tudi najboljši plavači naše republike. Program tekmovanja bo ob- *ak romar dobil v svetem letu. sel res zelo kočljiv- vendar pa vinske podatke, se nehote spom- segal naslednje discipline: mo-Nazadnje pa je Pavel II. uve- na' drugi strani nesporno d ono- n; na primitivne krvave sloves- ški: 100, 400, 1500m, 4X200 m del donosno • in — razume se — sen. Da pa se ostali svet ne M nosti, ki so jih Imeli ljudožrci kravl, 200 m prsno, 200 m me- veto trgovino s tako Imenova- zgražali nad takimi ln podobni- ob pokolu svojih ujetih žrtev, tuljček, 100 m hrbtni kravl ln nlm »Agnus Del«, kar je bilo m; »gospodarskimi« posli S ve- Na razpolago so tudj podatki e štafeta 4X100 m mešano. Zen- odlično sredstvo prot; ognju, te stolice, so v poslovnih knji- tem, da je Gregor XIII. nag ra- ske: 100, 400 m,^4X100 m kravl, brodolomu, viharju, streli in gab papeške pisarne te dohod- dil z 200 zlatniki kardinala, ko ežkemu porodu. ke knjižili pod Imenom »davek mu je prinesel novico o unlče- 200 m prsno, 100 m metuljček, 100 m hrbtni kravl, 4X100 m Tistim, ki niso zadosti ponče- na mleko«. Spričo takega knji- nju 100.000 nedolžnih Hugeno- mešano, ni o obredih rimsko-katoliške ženja teh dohodkov In na osnov tov. Tine verjetni podatki pa so Prvenstvo poedincev in ekip-"erkve. moramo pojasnit; skriv- okoliščine, da je ta davek pri- — na žalost — resnični; o njih no LRS v plavanju za leto 1955 n Ost latinske besede »Agnus bajal v posvečene roke — za so ▼ Vatikanu celo slike. Pape- bo v Vidmu-Krškem od 26. do Del«, kar pomen; dobesedno »višje cilje« — nihče « imel Seva surovost Je ovekovečena na 28 avgusta letos. »jagnje božje«. Ta beseda' — vzroka, da se spotika nad dav- posebnih kovancih. Na teh spo- predteld v plavanju bodo do- oravijo — poteka od samega Ja- kom na mleko na račun neke minskih novcih vidimo angela janaie pa v večernih p,e vedno bile noge, Pa naJ vrag sam kaže roge — 06 ^ črevo je odprto, Z1° k v kali le zatrto. Ka * r enemu jed, to drugemu wd (strup). V kupici utopi se jih več kot v morju. * X Bolje Je zdravje brez bolečin, kot sto užitkov In dobrin. * Zdravje laže izgubiš, kot znova ga dobiš. neza Krstnika, ki Je dal to Ime »orale. smrti s križem in sabljo v ro- Kristusu, ki ga je krstil. Druga- Pred Sikstom |V. je smel ime- ki, pred nogami pa mu leže če pa je »Agnus Del« molitev. U tl vsak duhovnik toliko ljubic, pobite žrtve. Napis na teh ko- jo duhovnik) molijo pred obha- kolikor jih je hotel. Papež vancih Je kratek In jasen: »Pa- jilom in se poje prf pontifikat- Sikst IV. pe je dovolil duhovni- pež Gregor XIII.« na eni strani nlh mašah V tem primeru je kom samo po eno ljubico, ven- ln »Smrt Hugentov 1572« na bil »Agnus Del« resničen pri- dar je moral zanjo plačati pa- drugi strani, kaz Kristusa kot jagnjeta s kri- pežu po 1 dukat letno. Nekateri Tak je bil dobri papež Gre-žem in z zastavo zmagovalca. Za duhovniki so se hoteli otresti, gor XIH.. ki $o mu Rimljani, ko logo prav najmlajšemu plaval- tak prikaz se uporablja vosek, da plačujejo tako Imenovanj je še živel postavili sporne- nemu ldubu v Slovenji, to je ki je preostal od velikonočnih »konkubinatski dukat«, trdeč, nik... urah ob reflektorjih in podvodni razsvetljavi. Prvič v zgodovini plavalnega športa bo naše občinstvo v domačem kraju videlo kvalitetno plavalno prireditev. Lahko smo ponosni, da je Plavalna zveza Slovenije zaupala tako težko izvedljivo na- obstoja šele tri mesece. Nekaj iz telefonske tehnike be vPriia leL* 1035 so iz neke eo-nebotilu. ,nadstr°Plu newyt>rškega lom j „4n ka strokovnjaki te tele-s sv« 11 ltoc*: telefonski razgovor seSm,"®‘ kole9*. k. so bili v so-tlnL , sob* Pretekla je ena četr-gla. ‘ekunde, dokler je prišel it&O ?ne slušalke v drugo Od bil , na zamuda? Zato, ker le 9a vod preko katere- >elianJei a. razgovor odvijal, n Tele.okp,i zemeljske krogle. i— le'On=ki vnrt in Kil nnri, Za vsakogar nekaj... 30 minut. V New York je glas dospel t eno četrtinko sekunde zamude To je bil prvi telefonski razgovor iz sobe v sobo okoli sveta. Britanski leteči krožnik Posebnost na londonski razstavi fantastičnih letečih aparatov Je leteči krožnik, grajen po vseh zahtevah človeške domišljije Ta ga s. . i »vu prešo Katere- krožnik na razstavišču leta Peli.n ,ta razgovor odvijal, na- zraku m pristaja, te njega pa vi . »kolt znmniuir- ir-r.ni>, »topita dva »Marsovca«, preoblečena pilota. Pred Anglež; so Izdelal; leteče krožnike že Francozi. C teke|Pkn,m ,e do 7=°.^ !jen oH°Krki vod I® postav kp0d New Vorka v obllicT kab le do San Frančiška zračna tranekontlnen _____ a. z visoko frekventno Jave " 10 0(i San Frančiška do hiočjfl razg°voi prenašali z po-sterdamradi'a’ a °d tod' do Am-* Potoo*: v Holandiji prav tako N do |6i°JMdiJa od Amsterda-po suho»rd°ine 'e tekel razgovor iablU n^ei?skera ln podmorskem ka p 1 , d Lobdona do New Yor-radio n? zvezo zopet vzdrževal tnašei: Pl?a dolžina te zveze je •Uetrov Prbllžn° 40.000 kllo- Torku se Je nagovor f°.dnp v c Ur ,n 30 minut do-8kr4t ie). cn Pranclzku je bilo n 0 Pr«KnL,6 ,n 30 minut. Med ^resGltai . kom in Javo je glas ^ le; le datu.m'sko mejo 25. aprl-p®aJi te 26r8^1 T cono’ kjer ae „nMpnl Potem se je & 6 dotakn i T cono 25 epr‘l» g,, uri- v1! !7e ?5 *PriIa ob dT »b 2 ,M.,AfW‘ceTdaTOu ie bil 9,>*’ y Lon.f ” 50 minut popol-^donu pa ob 2. urita Kakšno je umiranje Ljudje hodijo ne splošno zelo radi epat, vendar se pa smrti, ki ni nič drugega kot brezkončno spanje, eiln0 bojijo Zato ni nič čudnega, da je opremila ljudska fantazija smrt * groznimi stvarmi in nevzdržno bolečino Na tem strahu je zrastla tudi vsa tolažba in najrazličnejše veroizpovedi, ki obljubljajo posmrtno življenje Toda vez ta »treh o predsmrtnih mukah je ovrgl0 ie mnogo ljudi Pred smrtjo ja hotel dat; neki sumomorilec-itudent medicine iz Mflnchena, zn-nost' važne podatke o. umiranju. Najprej je eauiil neke j strupe, postavil predse ogledalo in si beležil vse, kar je opazil zanimivega ua svojem obrazu. — 9.30 Čutim prve znake vrtoglavice. 9.55 Puls je ie vedno normalen in miren, omotica je vedno močnejši Pritisk na ušesa. Klecajo mi kolena. 10,04 vid slabi. 10.16. Barva obraza je normalna, toda v ogledalu vidim dvojno Pred očmi se mi vrti — Od tu dalje postaje pisave nečitljive Vendar je ta dokument ne-popolen. ker o zadnjih vzdihih nj nobenega podatka. Bolj zanesljiva M) pričevanja ljudi, k’ so se spet zbudili Tako pripoveduje neki električar »Bil sem v nekaki vročici in videl rdeče kolobarje, ki so postajali vse manjši Bolečin nisem občutil nobenih.« Strokovnjaki pravijo, da imajo vse poškodbe, ki Izzovejo nezavest, podobne posledice: zvenenje. zvezde, bliske grmenje, nikdar pa ne bolečin Celo smrt v levovih krempljih je brez bolečin Slavn; raziskovalec Livingstone. ki ga je podrl kralj živali, pripoveduje: »Dobro sem vedel, kaj se z menoj doga.ja, toda ob čutil nisem niti strahu niti bolečine. marveč čudno razpoloženje, kakor v snu.« Stvar je v tem, pravijo učenjaki. da nasilne smrt izzove pri človeku takšen pretres živčnega sistema da otrpnejo vsa občutja. Njegovo stenje je mirno ln bolj k0 se pogreza, bolj prijetno se počuti Najprej mu zamrete okus in vonj, nato vid in nato.. Takšno je umiranje Bolečine so samo za žive. Spustil ae je čez slap Niagara . IU,Vvtomobil‘kih »očnic »i Je VVtlliam Hill neredi! sod. s katerim se je spustil čez 50 metrov visoki slap Niagare Ko so potem njegovi bratje beteli pre- drznemu Williamu pomagati iz vode, so našli samo sod, šele drugi dan so našli tudi truplo predrzneža. Poglejmo dvajset let naprej Cez dvajset let se- bodo ljudje vozil; z avtomobili na atomski pogon, ki bodo imeli instalirane elektronske naprave, ki bodo posredovale vozniku sliko prometa na cesti pred njim in za njim Gospodinjam ne bo treba več pomivati posode, ker bodo ta posel prevzeli ultra zvočn; valovi Prav tako gospodinje ne bodo več likale, ker bo to delo opravil avtomatični likalnik ob pritisku na gumb. Takšne perspektive napoveduje — ne kot plod domišljije, marveč kot verjetno pridobitev industrije In znanosti — podpredsednik trgovinske zbornice Združenih držav Amerike. Povedal je. de bo imele Zemlja leta 1975 več umetnih satelitov Prav tako je rekel, da bo na Zemlji že več jeklenih stavb, ki bodo imele kar najudobneje urejena stanovanja. Američani se bodo P° besed ih podpredsednika trgovinske zbornice ZDA, lahko prepe ljali le VVashingtonc d0 Pariza v borih treb urah V njihovih stanovanjih bo več fluorescenčnih naprav, tako da sl bodo stanovalci izbiral; svetlobo po potrebi in razpoloženju. Avtomatične očesa bodo sam« odpirala in zapirala okna in vrata in tako uravnavale temperaturo v sobah V trgovinah z živili bo na razpolago skoraj deset tisoč različnih Siril, ki bodo zavita v posebne snovi, da bodo ohranila primemo temperaturo. Vse to pa bo seveda doseženo le, če bodo ljudje znati vse pridobitve in iznajdbe tehnike uporabljati za miroljubne namene Alkohol na švedskem in Švedinje V začetku oktobra bodo na Švedskem odpravili znano rado-nirano razpečavanje alkoholnih pijač, ker se je izkazalo, da ta način omejevanja uporabe alkohola ni prinesel zaželenega uspeha. V bodoče bodo sredstva, kj so bila potrebna za vzdrževanje racionlzadjskcga aparat« porabil; za propagando proti prekomernemu uživanju alkohola. Značilen pa je uspeh povpraševanja Prl švedskih ženah, kako mislijo o odpravi te naredbe. Na vprašanje: »Smatrate odjbravo omejitve alkoholizma za umestno?« — je 28 odstotkov žena odgovorilo pritrdilno. 32 odstotkov nedoločno, 40 odstotkov pa jih je dejalo, da ne Izkazalo se je, da vlada med ženami na podeželju drugačno mnenje kakor pri njihovih sovrstnlcah v mestih Na dežel; je 51 odstotkov žena odgovorilo t ne ln le 16 odstotkov pritrdilno. V velikih mestih pa so znašale pritrdilne Izjave do 49 odstotkov. Atomska lokomotiva V Ameriki so Izdelal; atomsko lokomotivo, s katero so že opravili poekutne vožnje. Motor za to lokomotivo ®o izdelal; pod nadzorstvom vojske in Narodne komisije za atomsko energijo. Nova atomska lokomotiva ima ravna tak zunanji izgled kot ostale lokomotive z Dieselovimi motorji Nova ledena doba Znanstvenik lz instituta za jedrsko raziskovanje v Chicagu Jezzard Eminniani je objavil rezultate svojih raziskovanj, ki kažejo, da bo na svetu čez 10.000 let nastopila zopet ledena doba. Do teh ugotovitev j-? prišel na podlagi merjenja temperaturnih sprememb Velika mesta kot so Chicago. Berlin in Moskva, bodo takrat poti 300 metrov debelo ledeno odeja Raketna pošta čez Atlantik Na zasedanju poštarskih strokovnjakov v Chicagu je ameriški delegat izjavil da bo v bodočnosti možno urediti poštarski promet čez Atlantik z raketami Za prenos pošte bo potrebnih le tri do štiri ure. Težak je bil 176 kg Dvajsetletni mladenič iz B jelova ra na Hrvatskem je bil pred kratkim Se 176 kg težak. S posebno dleto so mu nato zmanjšali v zagrebški bolnišnici težo na 152 kg. Verjetno pa mu teže ne bodo mogli še bolj zman šati 2e kot desetletni otrok je tehtal čez 100 kilogramov. Najzanimi-, vejše pa je to, da ima normalen apetit. Sava, brodarstvo, ribe in ribištvo v naših krajih nekdaj in danes Postopek pri odpovedi delovnih razmerij Dobro je, da veste Občinski sindikalni Trbovljah je ugotovil, svet v da ne- Tudi pri sprejemanju usluž- trebe izdati pšammo odločbe bencev in delavcev na poekuš- proti vročUnemu podpisu de- (Nadaljevanje) Ob nastopu vlade avstrijskega Ta koča stoji Se danes. Spodnji sflcateri sulec žrtev osti. Tudi katera podjetja ozir. ustanove njo se greši; 9. člen navedene lavca. V odločbi je' treba poleg cesarja Franca Jožefa I. L 1848 del koče je zgrajen iz kamna, v vrše so ujeli mnogo rib, zla- in družbene organizacije v pre- uredbe navaja, da se delovna podatkov delavca ozir. oslu*- je b lo odpravljeno tlačanstvo in zgornji del pa iz lesa, kar iz- sti za časa drsti, ko ribe potu- majhni meri poznajo ali pa pogodba lahko sklene na po- benca navesti tudi razloge za tedaj sq se zamajala tla tudi gleda zelo idilično z železniške jejo. O kakem športnem lovu, upoštevajo zakonske predpise o skušnjo, in sicer največ za 14 odpoved, kar so: reorganizacija plemstvu. Odpravili s0 graščin- proge. ske pravice, a pozabili so na ri- Loška graščina na oddaljenih stiti- Lovili so iz potrebe za delavcev in uslužbencev. V za barske pravice Tako 50 ostale mcstih ^ ribarila sama, ampak prehrano prebivalstva, saj so devi hočemo opozoriti na p — graščine še vedno v posesti teh i ribarjenje prepustila proti bile divjačina in ribe pretežni mezna zakonska določila pravic do leta 1880, ko je av odškodnini svojim podložnikom. del mesnih jedi. Krasnih ple- predpisujejo ta postopek in sirijska vlada izdala ribarski za- y urbarju j2 p 1532 je naveden menitih rakov jelševcev je bilo hkrati navajajo pravice delav-kon. Pa tudi $ tem zakonom ni- rj^^t Andrej ki je ribaril na P° vsej Savi v izobilju. Račja cev in uslužbencev v takih pri-so prišle vse vode v last države, jn j€ m’oral prvotno dajati kuga, ki se je pričela v gornjem merih. Pripominjamo, da so ti Posamezniki, zlasti cerkveni sta- graščini vsak teden za en obed loku reke Donavo, so je pola- predpisi v veljavi do sprejetja novi, zavedajoč se dobičkanosno- rlb pozneje pa namesto tega 8oma širila iz Donave po Savi novega zakona o delovnih odšli ribjega bogastva, so se znali '4 goldinarje na leto, kar je navzgor ter je leta 1880 dosegla nosih, ki se pripravlja v Zvezni izmotati m obiti zakonske pred- tedaj lepa vsota,' saj je na®° slovensko mejo. Leta 1882 ljudski skupščini, piše ter so si še dalje lastili ri- vrednost velikT kmetije znašala je uničila rake v Kriti in nje-------------komaj 60 goldinarjev. Leta 1917 "ih pritokih, leta 1885 pa že kot ga izvajamo danes, ni mi- prenehanju delovnih razmerij dni in da mora biti izrečna. pddjetja; zmanjšanje števila de- Predvsem bi hoteli opozoriti lovnih mest, da bi se znižali devi hočemo opozoriti na posa- na prenehanje delovnih razmer, proizvodni stroški, ali drugi ki barske pravice. Popolnoma natančne in celotne Ugotovljeno je, da zadevne zakonske določbe glede usta no- je umrl v Radečah zadnji po- rak® ,v Ljubljanici in pritokih, vitve delovnega razmerja niso zgodovine ribištva in ribarskih yicni ribič, ki se je s svojo Mrtvih rakov je bilo toliko, da povsem jasne v manjših pod pravic na sektorja okraja Trbov 1 je ni mogoče ugotoviti; ribarski kataster, ki ga je čuvala bivša deželna vlada ter poznejša banska uprava, potem okupator, in družino preživljal od ribištva. Bolj strastni ribiči kot v Tr- <*, raki zastajali po zajedah in mirnejših kotanjah po dalj časa, so se zagozdili jezovi in jih reke jetjih in nekaterih obratih druž-že niso mogle več odnašati. Ker benih organizacij. Tako določa 1. člen Uredbe o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij bovljah so bili ribiči iz Hrast- r______ _ nika. Posebne znani ribiči v ^ je smrad šilil daleč naokoli. (Ur. list FLRJ št. 84-711-48), da po drugi svetovni vojni ministr- Hrastniku so bili Janez Dmov- Morali so priti na pomoč kmet- je delovna pogodba lahko pis- stvo za kmetijstvo do ustanovit- šek, stari Urbajs_ (po domače je da so poginule rake nalagali mena in ustna izrečna ali mol- ve oblastnih odborov 1 1949, je Možina), Vodopivčev Janez, pa na vozove in jih pokopavali po če sklenjena. Da je delovna tudi med steklarji so bili zelo njivah in travnikih. Od tedaj pogodba molče sklenjena, se vneti ribiči ki so ribarili v n; Več teh plemenitih rakov, šteje, če začne delavec ali Savi. - Dasiravno so že mnogokrat po- uslužbenec opravljati Odlikovali so se zlasti z lo- skušali z uvozom rakov iz dru izgubljen. Z izgubo katastra je zgodovina ribištva navezana le še na podatke, ki jih moremo ugotoviti po ustnih izročilih starih, še živečih ribičev. delo za plačo določeno Ravno v tem vom na sulca. Lovili eo na vse g ih predelov države, da bi spet zadnjem primeru pa se dosti- Zelo bi bili hvaležni vsakomur, mogoče načine, tudi z ostmi in razplodili naše vode z raki, se krat greši v manjših podjetjih Tudi letos /e na Bledu vel ko šle vilo zasavskih rudarjev, ki preživljajo zasluženi letni oddih ki bi se za zgodovino ribištva vršami, kar svoj čas ni bilo to ni posrečilo Zlasti so bili ozir. obratih; delavec se sprej- pri katerih se najčešče greši in podobni razlogi, nevesten odnos pozanimal m se v njo poglobil, prepovedano. Znano je, da se znani raki iz Krke po vsej bivši me v delo brez pogodbe, pre- kateremu vprašanju tudi sindi- do dela ali družbenega premo- Saj ribarstvo ni le športnega, pač ribe ponoči zberejo pri svetlo- avstroogrsHd državi. Za rojstni jerna plačo in ko je treba de- kalne podružnice v podjetjih ne ženja in podobno. V odločbi je pa tudi gospodarskega pomena, bi; ribiči so Sli s čolnom na dan m na dan godu cesarja lavcu odpovedati, pozabijo na posvečajo zadostne pazljivosti, treba prav tako navesti odpo- in končno tudi zato, ker si vsak Save ter žgali slamnate bakle, Franca Jožefa I. so kršiti ribiči redni postopek pri odpovedih. 13 e]cn navedene uredbe go- vedni rok in od kdaj odpovedni narod zapisuje svojo zgodovino ki so vabile ribe k čolnu; iz- najlepče eksemplarje pošiljali sodeč, da delovnega razmerja vorl' da delovno razmerje pre- rok teče. V odločbi mora pod-.. —U —-4-4----------------44 c -V- 4- - -4-1 —i----------~™~■**------------sploh ni med delavcem in de- neha; L z iztekom dogovorjene- jetje vselej navesti, kam se delodajalcem. -1- v vseh področjih dejavnosti. O lastništvu, ribarskih pravic in ribičih na območju okraja Trbovlje vedo povedati inž. Simončič, dr. Franjo Roš, prof. Janko Orožen in stari ribiči iz sektorja Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Radeče in Litije takole: Od Belega slapa pri sedanjem železniškem predoru na levem bregu Save pri Hrastniku do izliva Črnega potoka je bila urjena roka je z ostmi malo- na cesarski dvor na Dunaju, kdarj zgrešila in tako je bil mar- (Nadaljevanje sledi) Trebušni legur Je ruzso ni dobro leto pred polstoletiem v Hrastniku Kakor smo že poročali, ima bolnikov je raslo od dneva do riala ob potoku kajpak tudi delo o novi razporeditvi delovne ustanova dobiti soglasje od ob-Hrastnik sedaj zadosti zdrave dneva. Tudi izolirnico v Trbov- mrtvašnica, kajti kljub strogim sde (je odpadlo); 7. po disci- cinskega sindikalnega sveta. ga roka; 2. z dovršitvijo dogo- lavec ali uslužbenec zoper njo vorjenega dela; 3. z. odpovedjo, lahko pritoži in v katerem roku. V kakšnih primerih je potrebno soglasje občinskega sindikalnega sveta? Uredba in navodila tudi jasno povedo, kdaj mora podjetje ali če je delovno razmerje dogovorjeno za nedoločen čas; 4. z odpustom ali izstopom z dela; 5. s samim nastopom dejstev, zaradi katerih po tej uredbi preneha delovno razmerje; 6. z odločbo pristojnega ministra za 11IS1 wWš§k plinski sodbi in 8. s smrtjo de- sicer: 1. v primeru, ko se isto-lavca. časno odpove večjemu številu _ ____________ __________ 14. člen iste uredbe pravi na- delavcev (najmanj 5), razen c® je v tem "času umrlo"precej boi- dalje: če delavec po izteku do- gre za likvidacijo ah govorjenega roka, ali po dovr- nje podjetja; 2. pn delavcu a sanitarnim predpisom in šltrb-pa zdravni-bolnišnice - no Jd—s« v IliaBUllOJU UUUIU. V LiUvCJU StVO HUBCEga -KXlZa Z UUiltijd I11KOV IZ nraSUlUta in OK.OUUU. j —b— .... -——’ — f, ' ’ , , ■ « , . 4,, bila lartEšS obsegu, kot je leta 1905, ga pa zasilno bolnišnico na steklar- V tem letu je bilo v hrastni- šitvi določenega dela nadaljuje uslužbencu, kiimgvečkot d lastnica ni bilo ne poprej ne p(mieje- travniku med potokom škem okolišu nad eno tretjino delo z molčečim sporazumom setletno delovno dobo, mAnoe- . T>^i____________• * _ .i ... i-_____ ^ -----ku — * i n 1 m kp Atpip delovna za voiaske ali delovne lfivaiia * bregu Save je SSŽhpnPS^Cid tcSS^ Sičefje* razsajati m«ecT7v^- BEbEm^^Mus^ijriti^Tte^! 6d"v^eh“umrlih Trtev"trebušni ddodajaica^ se "šteje delovna za vojake ati detovne BdeS^slaSa Mdo" gaU^lUC 613 1905 > ti® do jeseni leta kjer stoje danes mizarska de- ga legarja. Takšne epidemije se pogodba kot podaljšana za ne- Lee gre za zenske delovne ške ribiške koče 1« le stala 1906, Nai!Prei ®e je pojavil pri lavnica in razna skladišča ni treba več bati v današnjem določen čas te Kemični tovarni, se razširil na Steklarne. «du>un«ii/-*-, J- v— a, *i or nekje med Trbovljami in Zagorjem, je pripadal grofu Vet' ter von der Lilie s pritokom socialističnem Hrastniku, ker Po čl. 25 uredbe lahko delo- 4. če Za te primere je vedno treba poprej poslati predlog za odpo- območje Steklarne in rudnika S to bolnišnico so prišli v imamo po skrbnem prizadeva- dajalec odpusti delavca z dela poprej postati premog J” ter na okoliške vasi. Pri Ke- Hrastnik tudi potrebni zdravni- nju naše ljudske oblasti v kraju brez poprejšnje odpovedi v ved z obrazložitvijo oocmsK ^ SSgW£trs fk-ssk.VS« MSSKsff&Sž: lovno pravico v Trbovliah ie ^"ovanje. kar tudi ni je to nekaka zasilna izolirnica, dal dr. Roš v zakup Robertu d°'®° zadostovalo, kalti število Za omenjenimi barakam-’ je Plavšaku, nadučitelju iz Trbo- , ............. ....... ._________ velj. Potok Boben in Bmico v Hrastniku je dajala v zakttp • 1 3?.- ■ ■ uti C . občina Dol pri Hrastniku Okrog leta 1900 in še kasneje sta imela v zakupu ribarske pravice v potoku Bobnu Ferdinand Roš in hrastniški trgovec Ivan Meke, potok Bmico pa je imel v zakupu direktor Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku Fric Burger. Od gallen-berške ribiške koče proti Zagorju in dalje je imela ribarske pravice gallenberška, medijska in ponoviška gospoščina skupno s potoki Medije in Ko-tredešce v Zagorju in Mačkovca v Ponovičah. Zadnji lastnik ribarskih pravic pred drugo svetovno vojno je bil na odseku med Zagorjem in vasjo Sava Plemelj, ki si je pri vasi Renke pri Litiji veterinar in lastnik ribogojnice v Dragomlju Slavko pod Polšnikom na pobočju Nov bazen v Trbovl/ah, ki žal letoa ie ne b0 vodnega športa len prSH če je bil de- sindikalnemu svetil. Iti pe mora lavec zasačen nri storitvi ka- vsebovati: 1. koliko časa je de- sumbj E£FZdSur; ki sc.bistveni », ustomdtov, ^ deti" trajanje in prenehanje delovnega razmerja. zadosti zdrave pitne vode. L. H. Smrtna kosa med zasavskimi rojaki na tujem Pred dnevi se je oglasil v ašem uredništvu star očanec, ki ima sorodnike v Franciji. Prinesel nam je imena umrlih zasavskih rojakov v okolici Lievina pri Lansu. Dne 24. februarja letos je __ umrla rojakinja iz Trbovelj delavcev in uslužbencev gospo- ^r/^Arto^Ariti1- lo svoii odl^ Apolonija Mutnik roj. Višnikar, darskih organizacij (Ur. Ust J®t)U odgovoriti o evop stara 55 let. 28. junija pa so slovenski izseljenci spremili na zadnji poti delovnih mestih lahko -ženske; 6. ali na teh delovnih mestih lahko delajo osebe z Tudi glede postopka pri od- ^“"^Telo^o 'žmc^ostjo; povedi delovnega razmerja bi 7 ostali podatki, ki lahko kon-hoteli dati nekaj pojasnil: ured- 6tijo sindikalnemu svetil P*1 ba in navodila o postopku pri da1anju sogiagja. odpovedi delovnega razmerja Sindikalni svet je dolžan pod' govoriti o svoji o&<>' čitvi in se podjetje v primeri’ družne in družbene organiza- Umrla je bila stara komaj let. FLRJ štev. 20-209-52 in šrtev. da ne pride do sporazuma, lahko 26-306-52), ki veljajo tudi za za- %^|iP^oteaj^ arbitražo- Kam se pritožijo delavci zoper odločbo e odpovedi- Delavci se v vsakem primeri* odpovedi lahko v 8 dneh pp Paul« Artič roj. MUer iz Trbo- =‘le ter ustanove s samostojnim veU, soprogo predsednika zdru- finansiranjem natanko nakazu-ienja Jugoslovanov v Lansu. ->eJ<> Postopek. Kako odpove- dati, je poglavje zase pri marsikomu. Pismene odpovedi eo nepopolne in je iz njih težko tožijo na okrajno arbitražo. vzroke odpovedi, še per odločbo okrajne arbitraže ni- hribčka zgradil ribiško kočo. spre/ei ljubiteljev 13. junija je umrl Martin razbrati Gregor, rojen v Hrastniku star šele 35 let in Mirko Vozelj, ro- *en v Trbovljah, star šele 34 vraj«vvi ---- __ let. Oba sta umrla za silikozo. svet ali pa okrajna arbitraža tudi iščejo posredovanje 7X>fT Naj jim b0 lahka zemlja na tu............................ “'ra'v jem! predvsem takrat, ko mora o tem pa delavci ozir. uslužbenci na pritožbo prizadetega raz- majo možnosti pritožbe. w previjati občinski sindikalni Delavci in uslužbenci kot. instanca druge stopnje. V 2. členu deno, da je Iz Zenice v Jablanico Po sestopu s pregrade smo bili prepričani, da smo ee za ta dan dokončno_ otresli stopnic Pa smo se zmotili Takoj ko nas je »šun-karioa« pripeljala p0 divjero-manhčm, bivši strugi Neretve, v kd.terj smq še vseeno opazovali med vožnjo bistre postrvi, v Jablanico, sm0 se odpravili na ogled same elektrarne. Ta Pa ie zgrajena pod zemljo in razum-l|ivo, če hočeš priti vanjo, boš moral po približno tolikih stopnicah navzdol, kolikor sm0 jih pravkar prehodili navzgor. Delavsk,, naselja, ki smo šli sko-zf nje proti elektrarni, so pri-mčna v^Hda,. pa čista, da smo bili takoj prepričam o čutu pre-hivaktva za čistočo. Ko smo se (lozammali za narodnostni sestav prebivalstva v Jablanici smo izvedeli, da živi v „jej pri.’ b! ž.no tri ®to Slovencev, tj pA s svojim smislom za čistočo prav dolovo vplivajo tudi na ostale Mladina si je krajšala nedeljsko popoldne z metanjem kamna, aTC,v‘.x-Pa z bal;nc3njem. To smo bežno opažu, „fl naši poti> preden smo pričeli sestopati po’ številnih stopnicah prav do etru- (NadaJjevanje in konec) ge drugega rokava Neretve oziroma do vstope v elektrarno. Po širokem podzemeljskem hodniku, osvetljenem z neonsko razsvetljavo, ki se v njej lesketajo marmorne plošče, s katerimi je obložen hodnik, smo prišli v strojno dvorano, kjer stoje veliki turbogeneratorjj Dvorana je tolikšna, da je v njej prostora za šest agregatov, trenutno pa je delovaj le eden izmed njih Popolnoma dogotovljena sta dva, medtem ko »o štirje še v gradnji, in vendar ie ta edi-ni, ki je v obratu, zadostuje za potrebe velikih predelov proti Sarajevu in proti Mostarju. Ko bodo v pogonu vsi štirje turboagregatj —• dva bosta vedno pripravljena kot rezerva — bodo jablaniško elektrarno priključili na celotno jugoslovansko električno omrežje — v primeru potrebe 'pa bo mogla elektrarna s svojo kapaciteto oddajati energijo tudi izven naših meja-. Sele tedaj, ko izveš to, doumeš vso veličastnost jablani-ške gradnje. Nad 'to dvorano prideš p0 železnih stopnicah v komandni prostor, ki bi mu lehko rekli možgani elektrarne. V razmero- ma majhnem prostora so razvt-ščene naprave za vsak agregat posebej. Te avtomatično zaznamujejo pravilno delovanje celotnega strojnega aparata, od vodnega stenja za pregrado, preko turbin, brezhibnega delovanja agregatov in vse do kontrole električne napetosti v daljnovodih, ie sedaj pripravljenih Za napajanje predelov z električno energijo, oddaljenih tisoče in tisoče kilometrov od Jablanice. Številni alarmni zvonci in sirene opominjajo službujoče tehnike na sleherno napako v delovanju, signalne luči pa jim nakažejo, kje s« je napaka pojavila Teko je že v naprej izključena vsaka večja nezgoda ali celo katastrofa S tem v zvezi pa vzbuja pozornost izredno majhno število ljudi, zaposlenih v elektrarni. Trije v komandnem prostoru, eden pri agregatih in dva prt turbini — to je v«e T0 število se bo prj polnem obratovanju sicer povečalo, vendar le za malenkost. Sploh bo Jablanica po vseh dokončanih delih, ki dane5 še vežejo ljudi na njihova delovišča, precej omrtvela, če sc vsi ti ljudje ne bodo preusmerili na drugo zvrst dela in si poiskali novih možnosti preživljanja. Elektrarne pa &i ne bi ogledali docela, če ne bj odšli še v njeno srce, k turbinam, ki jih po dolgem podzemeljskem rovu, speljanem od pregrade d0 elektrarne, poganja sija vode. Ker so piosamezne turbine šele v fazah vgrajevanja, smo si lahko v celoti ogledali način, kako se vodna sila pretvarja v električno energijo. Ogledali pfl $mo si tu-dj vodne prerine, ki bod0 dovajali k turbinam vodo Nepredušno so ločene te pregrade druga od druge za primer, da bi bil vdor vode po okvari ene Izmed njih omejen le na to, ne pa tudi na ostale Vej prostori svetijo od čistoče. Nikjer ne najdeš drobca prahu, vodnik pa, ki nas vodi iz prostora v prostor, nam zgovorno daje pojasnila na naša številne vprašanja, saj je večini izmed nas le površno znana skrivnost, kako nastaja električna energija ker opazujemo njen učinek le na kuhalnikih, razsvetljavi, radiu in električnih pečeh, ženske pa še na likalnikih, najbolj pa takrat, ko se oglasi okoli prvega v mesecu inkaeant O turbinah nas je predvsem zanimalo, zakaj deluje le ena izmed njih Izvedelj smo, da je imela novo nastajajoča elektrarna ie spočetka smolo, ker ena izmed turbin ni vzdržala pritiska. Razletele se je, sedaj pa iiugtr »uuynj«=. odločbo o odpovedi pri navodil je nave- n emu odboru svoje sindi*u . 3 vsaki odpovedi podružnice, Iti ima to dolz po 11. členu navodil o po*t°P' pri odpovedih. m0 Podjetja in ustanove J* hoteti opozoriti na določila o tem vprašanju še -sti zaradi postopanja z * delovno silo, kjer neredko P žarno neke vrste zapostavi * in željo po odstranitvi ,vnih delovne sile tudi na 4 ,ahko mestih, ^tjer ženske deto z opravljajo, in nadomestitev t moškimi delovnimi močm • taki tendenci se morajo skrajno previdno nameščajo nove. Ogled je bil končani Po isti poti, kot smo prišli, smo spet odšli iz elektrarne, bogatejši za vtise, ki. smo jih odnašali s seboj, in za znanje, ki $m0 sl ga pridobili ob pozornem poslušanju naših mentorjev In spet stopnicel Prav iz osrčja smo se dvigal; sprva v zgradbi, nato pa izven nje, da smo prišli na cesto, ki drži nad zunanjim delom elektrarne in nad strugo Neretve ob reki navzgor Po vsem tem dolgem, temeljitem in utrudljivem obhodu smo odšli na večerjo v delavsko menzo podjetja, ki gradi elektrarno, saj so nas naši želodci pošteno opominjali na nujno potrebo njihove zadovoljitve Po zaslugi strežnega osebja !n upravnikg menze, ki je Slovenet, smo jim v polni meri ustregli, nato pa se predah kratkemu udobju, saj smo vedeli, da se bomo morali kmalu posloviti od Jablanice in oditi na vlak, ki na-s bo popeljal proti cilju našega potovanja tja, kjer bomo pričeli uživati dneve oddiha — do morja. Jablanica je utonila za nami v trdi temi hercegovske noči — v našem spominu pa s0 svetlo žareli mogočni vtisi, nabrani v tem dnevu, in ki jih lahko ostvarl le tako ljudstvo, kot je naše. organi delavskega ljanja v podjetjih in ^‘"L^ern organizacije, kar je pr®0.-— samoupr-■ iMpŠ ,raV' iin® organizacije, kar je iške-tendenca nekega dela term ga osebja v posamezni n Jetjih. A’ V NEDELJO NA KL®*4 Gasilsko društvo Klek slavi v nedeljo, ^ avgusta 1955 svojo SOdeti*^. 25-letnlco ustanovitve ga*1 m ga društva pod pokr-viteLriti-predsednika okraja na Gosaka. Ob razvije društvo ga«11' vo popoldne ob 14.30 pri skem domu v Kleku. ^ Po tej pott vabimo vse a „ valcc žebljičkov in ostal® p^. bivalstvo. da se udelez .j vitja zastave oz. zabijanja IJlfkov- Hom® V nedeljo dopoldne pa in#ko na Kleku odkrili ****%/) V- Iz naših zasavskih krajev I* Hrastnika Nesreče in nezgode y n°vi hraatniškj občim infra Cestno razsvetljavo v Sp. Jože Slivšek iz Zdol je 31. p “*eatni ^ljudski obor 18 odbor- Hrastniku so že urediti pred m. padel s kolesa in se poško- Iz Brežic KZ ureja svoje prostore ^oje. Tudi prostore glavne trgo- Kmetijska zadruga v Brežicah. Y™e nf 5'e.st' ®o za- - celi razširja ti, kjer bodo uredila moderna skladišča. Ako vzamemo v poštev dosedanje prizadevanje zadruge za solidno posredovanje blaga med člani, delo njenih odsekov in ureditev poslovnih lokalov, lahko trdimo, da je zelo delavna in velja za eno izmed najboljših daleč naokrog. Med drugimi si že več let prizadeva za ureditev primernih poslovnih lokalov, zlasti za semensko službo, prodajo zaščitnih sredstev in ostalih preventiv- blkov Tp ntmoo Sto nedavno meseci, zlasti pri steklarski ko- doval na glhvi; Jože Gašperin, uatallu PTtnesIa dva slovenska dnevni- Ioni ji in ob zasavski cesti. Po- 25-Ietni mizar iz Gor §kopic je njh pripomočkov v kmetijski de- ,e brežlška K2 “ najboljši poti mA ,ar. Pa “J"•*•?» "snici. zabili so pa na cestno razsvet- istega dne padel po stopnicah javnosti. Da reši to pereče vbra- razvoia zadružništva na naši vasi. nSA saA~,BSf S »«*, mm ..8SSS£t3Z —E3=-*S&R.SfK v borni kov, in sicer 18 im 7 z Dola. tolet hrastniških upokojencev. noči. Sicer pa je treba to raz- banč iz Mrtvic je s kolesa in Hrastniku, se jeTdeležilo okrog tujcev' ki v ** *#■ 60 klanov in Članic. V Puli so RtlHIIIlillll 81 ogledali vse zanimivosti kra- Iš in tudi novo steklarno, kjer začasno nekateri hras&uSki upo-»ojenci-stekiarji učijo mlajše litijske steklarje steklarske umetnosFti. Ena skupina izletni-kav Pa je imela prilpžneet v»-deti maršala Tita m njegovo RaPra@o, ki eto ravno takrat ob-‘skala Pulo. Večina izletnikov Se je še tisti večer vrnila dk>-— manjša skupina pa je obiskala hraatmške otroke, ki 60 letovati v bližini Pule. Dru-86 dan eo ni na povratku z avtobusom ogledati če Piran, Portorož in Koper, Utone Je v Hrastniku H-let-hj steklarski pomočnik Ječe Kranjc. Stanoval Josip Brinar: . , u“ * u o« v u* co‘oni uni/llCi Ve P°le9 prodajalne kmetijskih pr e- ki je zaradi velikih padavin na-QOD1 lazj ventivnih sredstev še trgovski pravila precejšnjo škodo Orkan-prostor in skladišče za kmetijske skj naliv s točo se je podil s &e~ ll|ll!illll|l!lllllillllillllil!inflinillllllliillllll!llltllllllll!lllllllllllll1ll!lllllllll!l!llllllllllll!ll!llll!ll!l!l!!l!ll!llll!!lll!l!l!ll!lll!l!lll||||||||llilllllRIIII|l)lll)ltllfintliniffi PIONIRSKI KOTIČEK poškodbe na 'glavi. iHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII! (Nadalievaniel 20. Miško gre po Zvitorepko v Hudo luknjo zaslišala v bližini Miška rentačiti in šentavati, kajti mislila je, da so kmetje medveda na Kozoderčevem dvorišču že z davna pobili do mrtvega. Ko je zagledala počivajočega kosmatinca, se je razljutla le vzkliknila nevoljno: »OJ, Kozo-derec, ti žužamaia nemarni-, kaj si neki počenjal, da ti jo je popihal medved! Marsikateri možak bi si zadovoljno pogladil brado, ako bi mn prišel v past tako začet kožuhar kakor je Miško — a ti lama, klamasta, si ga pustil živega, ne da M mn slekel kožuh in st oprali tolsto stegna. Toda kakor se vid je površju in reka ga je brzo ne- gospod Miško vsaj ob nekaj sla po dolini. Ko so kmetje čez dlake In tudi kože je precej bi vstal in se potegnil z mesta, nekaj časa opazili, da jim je izgubil. Pa naj mu bo zda* tu- nvateri v Ko je Kozoderec ugledal uje- ____ __________________________________________________ vam. o-, ■ • r toga medveda, ni dolgo pomiš- Hkrati so bili že tudi pri njem1 kosmatinec upihal kašo. so jeli dj to dovolj: mrcina širokonstna odšoi x° - , JZieV1 Ijal. Ulil jo je naravnost so- vaščani s Kozodercem na čelu. hudo podajati ženske, češ da bo vsaj nekaj časa mirovala na • ■ r®.leznr71 protl eedno vas, v krčmo, kjer se je Cma tolpa se je zgrnila okrog niso za drugo rabo, kot da pro- kraljevem dvora!« vaw! ^ 3e , vJnJen- Domne- nadejal pomoči. Med možaki je njega: ti so ga suvali z drogovi, daiajo sitnosti; če bi bile ostale (Nadaljevanje sledi) ,** -*e fant H®11*1 ravno krožila majolčica rajnega dragi zamahovali s sekirami; doma, bi medved gotove ne une- ^ezrnta e kopanjem, pri tem pa vinca, ko je prisopihal Kozode- sajasti kovač je vihtel kladivo, sel pet. RtolteV nagradne SteVlIČ- ea je pogoltnila Sava. Ne rec in zakričal: »Le brž z me- spet drugi motike in lopate. Vsi Ko so možje iztresli svojo je- np |in9nl,0 j- qi številke emo, kdaj se bodo sicer na noj, ljudje krščanski! Na mojem so udrihali po njem, velik: in zo nad ženskami, so stopili k c y,.-n= nvn p® ljudje kljub stalnim oporni- i* precepa a pri tem so pc mu ljali debelo kuharico na suho, 1 y n°m železniške uprave še vedno odrli in slekli kremlji z roka- sc je Miško splazil na breg in Rešitve nam prinesite ali pa spomin. V odgovoru navedite ne upoštevajo železniških pred- vicami vred. To pač ni dišalo je strmoglavil v vodo kajti Pošljite po pošti do nedelje, 27. svoje ime in priimek, razred pist>v in opozoril ter prečkajo po strdi, o kateri mn je pravila rajši je hotel, da ntone, kakor avgusta opoldne. Dva izžreba- in šolo, ki jo obiskujeta, ter kraj t,re in hodijo po železniški Zvitorepka. Noge ga niso dr- pa da bi ga kmetie sramotno Jto rešitelja uganke bosta do- in pošto, kjer ate doma. Progi. J. Žale in zaman se je trudil da pobili. Pa čudno: ostal Je na bila Po 1 mladinsko knjigo v. UREDNIŠTVO. E4«»r tVallace: 14 MELODIJAsmrn U^spod Tlmmlngs Je tega , c *e zgodaj odšel; v trgovini J^tol njegov izredno spretni "»mestnik ^»‘nlk J* tisti dan prišel i 0 Pr*J v London. Gilbert ga začuden opazil skozi stekle-Pr^HVrat* K« Uh je hotel odprt- ’ J® videl, da so bile za-nlvin,T#da prišel je z Uubez-in tiV nasmehom lastnik sam ,ih odprl. sm° *« zaključili,« je s|ovnai*ln ba*lm se. ds je po-č‘im »8 * odšel domov. S v»m lahko postrežem?« Je rek*? ** k Pogledal. blaJ®?®1 Počasi, »rad bi „ptoo.« Poruoi tena vam utegnem biti v Voju I® dejal gospod dobre -bolite vstopiti!« Je “kert ie vstopil. Gospodar “Kato nJlm zaklenil vrata. 6« kt11® vrste blagajno želite?« „3 vpra*ai. <»»u .S« ,bt manjšo blagajno,« rablielw?t,Vrml,’ "P® možnosti te "Misli *mB*e kal liketi.« »Da.« kupil imate kaj takega.« da Imamo še eno _ *vi Jo potrebujete Gim *v°to pisarno?« ‘mbna 2, k odkimal. »Ne, po-ltraiit<) J® za stanovanje.« je *bi biu ®Jal’ »in zelo ljubo bi bijete * ,n* 1° '»biro čimprej Ogledal si Je različne blagajne za shrambo dragocenosti in si končno izbral eno Bil je že na tem, da oddide, ko je zagledal veliko blagajno na drugem koncu trgovine. Bil Je pozornost vzbujajoč ko«, nekako osem čevljev visok in približno prav tako širok. Blagajna Je bila na las podobna veliki jekleni omari za obleke. Tri različne ključavnice so varovale notranjost in razen tega še posebna šifrirana ključavnica. »To je mogočna Magajna,« Je rekel Gilbert. »Kajne,« je dejal lastnik malomarno. »Koliko stane takale blagajna?« »Je že prodana,« je kratko odvrnil. »Prodana? Rad bj si ogledal njeno notranjost.« je dejal Gilbert. Mož se je smehljal in si zamišljeno gladil kvišku zavihane brke. »2al mi je. da vam ne morem ustreči,« je rekel, »In sicer iz preprostega vzroka, ker Je rtovl lastnik takoj po sklenjeni kupčiji vzel ključe s seboj.« »Škoda.« je odgovoril Gilbert, »kajti to je ena Izmed najzanimivejših blagajn, kar sem jih doslej videl.« »Ni prav nič posebnega,« Je odsekano odvrnil trgovce in potrkal s členkom prsta ob stranski steni. »Je pa precej draga zabava.« »Zdi se, kakor da bj jo stalno imeli tn.« »Tako?« je razstreseno odgovoril. »Moral sem Ji pač od kazati najprimernejše mesto,« Smehljajoč je odvedel svojo stranko v drag del trgovine. Gilbert je hotel najprej plačati s čekom, toda iz nekega vzroka si je premislil. Poiskal je po svojih žepih in našel petnajst funtov, ki jih Je trgovec zahteval za blagajno. Gospodar ga je povedel z vljudnim pozdravom do vrat in jih zapri za njim. »Kje sem že videi ta obraz?« je dejal lastnik sam pri sebi. Čeprav je bil v mnogih pogledih izred-dno okreten mož, vendar se mu je šele po mnogih mesecih posrečilo, da je današnjega klienta vključil v svoj spomin. 7. Trije možje so sedeli v zadnji sobi nekega podjetja v ci-ty.1u. Vnanja vhodna vrata so bila zakljenjena medtem ko so bila vrata med zunanjim poslovnim prostorom In šefovo pisarno na široko odprta. Možje so sedeli za mizo. Bili so pri preprostem zajtrku, ki so si ga dali prinest) Iz restavracije v neposredni soseščini, in se polglasno pogovarjali. Iz načina govora Georgea Wal|isa je bilo mogoče posneti, da je veljal med njimi za priznanega moža in jim je bil voditelj. Bil je mož štiridesetih let. Nagibal se je k debelosti Bil je srednje rasti in vsakdanjega obraza, ki so mu kratke kocinaste brke in kot smola črni lasje podeljevali nekako mračen izraz. Njegove oči so gledale utrujeno in zaspano, toda njegova oglata brada je razodevala izredno odločnost, medtem ko so bile njegove roke, ki so se v brezdelju igrale z nalivnim peresnikom, majhne, toda močne. Bile so roke umetnika in dejansko je bil George Wallis znan pod tem imenom ali pod nekim drugim kot umetnik v svoji posebni stroki, domala v vseh policijskih uradih na kontinentu. Callidino, ki je sedel poleg njega, je bil majhen čeden in okreten Italijan. Iz njegovih precej dolgih las bi lahko sklepali, da je prej kak sanjav muzik kot hladnokrven trgovec. In vendar je bil ta čedni Italijan znan kot najbolj praktičen v tej častivredni trojici, k| je bila mnogo let strah in trepet vseh bančnih ravnateljev v Franciji. Tretji, postaven mož s prijaznim, cvetočim obrazom In s čednimi konjeniškimi brk. je bi Persh, ki se je kljub svoji obilnoatj odlikoval z nenavadno okretnostjo. Njegov pobeg z Vražjih otokov in temu sledeča vožnjt v odprtem čolnu v Avstralijo utegne biti večini bralcev časnikov še v svežem spominu. Svojih osebnih podatkov niso skrivali, kakor se tudi niso Izogibali neposrednim vprašanjem prj zasliševanju na lmy donski policiji, ko jih je le-» izsledila in se potrudila k njim, da bi prišla do dna poetom te »nedolžne borzne poslovalnice«. Gospodje so bili nekoliko razočarani ko so odkrili, da poslovalnica obratuje povsem v redu. Celo obče znanim vlomilcem ne moreš očitati, če se odločijo, da si hočejo služiti vsakdanji kruh na ta ali oni zakonito dovoljeni način, pa čeprav bi bili še teko slabo zapisani. In več kakor da je ojrozorila stranke na to, da vodijo to nenavadno podjetje zloglasni vlomilci, policija trenutno nj mogla storiti; morala je namreč ostati ob strani, opazovati in se tolažiti s tem, da se bodo možje prej ali slej razgalili in j| padli v roke. »Precej dolgo bo gospoda pri policiji čakala na to,« je dejal VValliš. Smehljajoč in dobre volje je sedel v krogu svojega »nadzornega sveta«. »Ali so bili danes tu?« je vprašal Callidino. »Da, bili so tn,« je resno dejal VValliš. »Preiskali so maše knjige, mize, obleke in celo noge naših pisarniških stolov.« »Nespodoben postopek!« je veselo dejal Persh. »Kaj Pa so našli, George?« * George se je nasmehljal. »Našli so vse. kar je bilo najti,« je odvrnil. »Mislim, da jih je vlom v vera preko Pišec-Zupelevca proti Hrvatekemu Zagorju ter j'e v Zagrebu dobesedno preplitvi! ulice to ostale komunikacije. Tudi v Brežicah je naliv poškodoval strehe, pot-, in nasade. Strela j® udarila v leseno transformatorsko hišico črpališča Nafte v Dobrovi. Poklicani gasilci iz Brežic in Bukoška so takoj prihiteti na kraj nesreče, vendar je požar, ki ga je napravil kratek stik, sam naliv pogasil. Sejmi in tržni dnevi v Brežicah Prejšnjo sredo je bil v Brežicah Lovrenčev sejem, ki so ee ga udeležili številni prodajalci in kupci. Goved je bilo na sejmu nad 300 repov. Tudj prašičev je bilo precej, vendar kupčija # svinjami ni bile zadovoljive, ker se za to prodajo bolj obnesejo sobotni svinjskj sejmi. V Brežicah je vsak den tržni dan (prip. ur.: v Trbovljah samo dvakrat na teden!) Do lani so bilj v kraju tržni dnevi le ob »vodah in sobotah in so še sedaj močno zasedeni Spričo velikega povpraševanja je dotok blaga zadovoljiv. Cene se gibljejo pe ponudbi In povpraševanju, vendar so v razmerju z ostalimi tržišči v državi visoke. Vzrok za to je iskati v prešibki intervenciji, ki bj regulirala cene, zlasti v trgovanju s sadjem in zelenjavo. Dobro bi bito organizirati tudi trgovanje z mlekom ha mlečnimi izdelki ter jajci, kar bj ugodno vplivalo na formiranje cen »a brežiškem trgu. Številni potrošniki se upravičeno vprašujejo, zakaj se taka trgovina ne organizira ter so radovedni, kaj pravijo k temu trgovskj predstavniki in proizvajalci. Če ni mogoče odpreti trgovine socialističnega sektorja, naj dobijo dovoljenje zasebniki, ki bodo stalno zalagali brežiški trg z zgodnjim in rednim sočivjem ter sadjem, plačali davek, onemogočili razpaseno prekupčevanje to — kar je najvažnejše: zadovoljili potrošnike! Ob reševanju ureditve brežiškega trga in vprašanj, primernih prostorov se ponovno vsiljuje vprašanje izgradnje nove mestne tržnice, za katero so načrti že pripravljeni. Mnenja smo, da bi *e zadevne Investicije v kratkem izplačale, primerna tržnica p« bi služila svojemu namenu in pomagala dvigu življenjske ravni našege delovnega človeka, M.T. Mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije V Mariboru so v dneh od 26. julija do 3 avgusta odigrati šahovsko mladinsko prvenstvo Slovenije na leto 1965. Tekmovanj* •a je udeležilo 13 mladincev e v*e Slovenije. Sodelovalo j* 5 prvokategornikov, 3 drugokato-gomifci, štirje tretjekategorotiri in 1 četrtokategomik Prvenstva se je udeležil tudi član šahovskega kluba SD »Rudarje« iz Trbovelj, tov. Hinko Jazbec ml. Zmagal je prvokategornik Mavrič, kj niti za trenutek ni izgubil vodstva. Drugi je bil Draksler iz Celja. Tretje mesto sta si razdelila Kranjčan Bavdek in Mariborčan Cerpnjak Peto mesto je zasedel Studnička iz Maribora, ki se je poleg prvih trdi plasiral za državno prvenstvo, ker Mavrič zaradi tehničnih ovir ne bo mogel igrati. Trboveljčan Jazbec je zasedel 10. mesto. Igral je nekoliko slabše kot običajno to je potrdil III kategorijo. (a) banko Bond Guarantecs, ki sem o njem bral, tako razburil,« je hladno dejal Italijan. »Tudi Jan mislim tako,« je rekel Wallis z brezbrižno resnostjo, »Res, prave nesreča je, nositi taka Imena, kakor jti-imamo ml. Sicer pa,« je nadfc Ijeval, »policije so ne bojim posebno, tudi ne v primeru, če bi kaj našli. Med njimi nisem naletel še na nikogar, ki M bil tako bistroumen kakor tisti htodnj hudič, ki smo imeli z njim opravka v ministrstvu *a zunanje zadeve, ko sem mn moral odgovarjati na nekatera vprašanja o Pershovih " edinstvenih izkušnjah ns Vražjih otokih.« »Kako se je že pisal?« je vprašal Persh z zanimanjem. »Ime mu je zvenelo nekam južnoafriško. Čakaj — ie imam: Standerton! Hladno- krven človek. Naslednjega dne sem ga spet srečal v Epsomu,« je rekel VValliš. »Sodil bi karo drugam in ne v ministrstvo za zunanje zadeve. Spominjaš »e, Persh, kako hitro me .je imel.« Persh je prikimal. »Preden sem vedel, kako se je zgodilo, sem priznal, da sem bil tisti teden, ko so bili ukradeni dragulji lady Perkinton, v Hun-tingdonshiru. Ko bi bilo trajalo še pet minut dalje, bi bil najbrž zvedel, kje so skriti naši zakladi, ki jih tako vneto išče angleška policija.« Možje so se smejali kot ob dobrem dovtipu. (Dalje prihodnjič). Nova turistična cesta preko Gorjancev Edina cesta, ki je držala doslej preko Gorjancev in je vezala Slovenijo s Hrvatsko, jo bila cesta Novo mesto—Metlika s priključkom na Karlovac ali pa preko Črnomlja in Vinice na Vrbovško. Tej prednici se je pridružila sedaj še druga. Neopaženo in brez hrupa, a vztrajno sta gradili zadnji dve leti obe sosedi, Hrvatska in Slovenija, podaljške k dosedanjima gozdnima cestama, ki sta doslej tekli vzporedno to- in onstran meje na vrhu Gorjancev. Pri znameniti Pogani jami, ki vanjo po-nikuje nedaleč izvirajoči studenec Poganica, sta se cesti končno strnili. Tako smo dobili toliko nestrpno pričakovano novo zvezo Kostanjevica—Sošice—Karlovac, ki se pri hrvatskem Kostanjevcu zliva s cesto, ki drži preko Stoj-drage in Bregane v Samobor. Prav poseben 'pomen pa bo imela ta cesta za splošni razvoj turizma v Gorjancih. Slikovit je njen potek, ko se začne že kar ob izstopu iz Kostanjevice vzpenjati ob pobočju hriba s pogledom na celotno panoramo Gorjancev, ki iz nje v ozadju na levi strani vidno izstopa osamljeni masiv Osunjske gore, medtem ko se na desni strani dvigajo strmo in strnjeno po vrsti vrhovi Kičerja, Opatove gore in Štembuha. , Vozimo se skozi vas Globočice, ko nenadoma ostro zavijemo na levo in presenečeni pogledamo v globino, kjer se nam pokaže odmaknjena dolina s sočnimi travniki in bujnimi njivami, napajani od bistre in živahne, med mladim jelševjem tekoče vode, Studenc imenovane. Tik pod nami, tesno ob vznožju hriba, ob potoku, klopoče mlin, kraj njega ždijo gospodarska poslopja — svet zase, zavidanja vredna domačija. Nam nasproti se zdajci vzpenja strma skalnata stena; izpod nje prihaja v širokem toku Studena, ki je kot Poganica poniknila v Pogano jamo. Nekako v sredini stene je vhod v podzemsko jamo z bleščečimi kapniki. Spet ovinek — in že smo dolinico obšli. Smo nad strmo steno in se vzpenjamo mimo Avguštin skozi vinograde proti vasi Dolž-ce. Če se tu ozreš, že gledaš Kostanjevico s ptičje perspektive. Bližamo se vasi Oštrc in se peljemo iz nje na levo v gozdove Kičerja. Tam v daljavi, na obzorju, na visokem prevalu ostro odsevajo obrisi tuš in med njimi obris starodavnega strežnega stolpa nekdanjih graničarjev, ki daje pečat tej najviše ležeči vasi v kostanjeviški občini — Čemeči vasi. Med vojno od okupatorja brezsrčno požgana, je danes spet pozidana. Globlje in globlje prodiramo v gozdove, ki se vrstijo, pomešani tu z malimi, tam spet s prostranimi in nepreglednimi košeni-cami. Neutrudno se vije cesta iz zavinka v ovinek, pa spet iz ovinka v zavinek. Zdaj — na desni vidimo skupino častitljivih smrek, na levi gozdarsko hišico. To je Cankarjeva koča: mala in neznatna v idiličnem zatišju naravnega parka z mikavnim razgledom na kostanjeviški grad, na Kostanjevico, opasano okrog in okrog s Krko, živa podoba srednjeveške trdnjave, na celo vrsto štajerskih hribov z Lisco, na Kum in čisto na levi — na Kamniške planine. Kmalu nad Cankarjevo kočo drvimo spet mimo vhoda v kra-.ško jamo. Ponovno se vrste zavoji brez konca in kraja, dokler ne pridemo do mesta, kjer je bila nekoč gornja postaja žičnice. Prevozili smo dvanajst kilometrov in si želimo oddiha Na levo od tod se pelješ v Sošice, mi pa se obrnemo na desno, kjer se cesta nekako umiri in teče enakomerno le z malenkostnimi višinskimi razlikami mimo lovske koče v mračnem smrekovem gozdu, ki nosi ime maršala Tita. Kmalu se gozd razmakne in na koncu ko-ženice zagledamo veliko, enonadstropno hišo, kjer se bomo ustavili za kratek oddih in okrepčilo. To je Dom na Polomu, od nedavna stalno oskrbovana gorska postojanka PD Kostanjevica. Dom stoji na višini 725 metrov in je pripravno izhodišče za celo vrsto izletov. Nekaj jih Je že markiranih, ostale poti pa bodo označene še leto«. Dom na Polomu je dosegljiv za vsakega, naj si bo še tako betežen, saj te pripelje katero koli vozilo prav pred prag hiše. Zato štejemo novo cesto Kostanjevica—Sošice in novo postojanko na Polomu za turistično pridobitev prve vrste na Dolenskem________________E. F. Požeruhi ste črvivi vsi, ker ste pijače polni in jedi. * Smrt često sedi s bolnikom sa obloženo mizo. r i v« | || | rk a BX! Fk Mednarodna nogometna tekma v Trbovljah rmtUinj.tA IN SčORl . Ruda,:Wack«. (Inn.bmck) Tekmovanje za Jugoslovanski nogometni pokal Rudar je bil bollši kol Slovan, Avstrija 4:0 (2:0) leda kljub lemu kemei 2:1 Veliko število ljubiteljev nogometa, ki so se zbrali v sredo popoldne na stadionu Rudarja, je igra v Trbovljah, temveč v Ljubljani. Tako je sklenila Nogometna zveza Slovenije. Pregovor pač V polfinalni tekmi za jugo- darja«. Res je, da je domačim kljub temu ni popustila, slovanski nogometni pokal v re- v prvem polčasu nagajal veter odlični vratar gostov je publiškem merilu sta se srečala in še slab sodnik povrh vsega, svoje moštvo večjega poraza, predstavljali resnega nasprotnike preteklo nedeljo na stadionu kljub temu pa je bilo vodstvo Reševal je situacije, ki so izgle- jn je ogledalo, da so kot nedelj- SD »Rudarja« v Trbovljah »Slo- gostov 1:0 v prvem polčasu za- dale že brezupne Preko tisoč ^ turisti, k: so prišli v Jugosla-van« iz Ljubljane in domači služeno. V drugem polčasu je gledalcev pa s prikazano igro ni vijQ na račun delovnih ljudi leji Rudar«. Moštvo »Rudarja« se »Rudar« zaigral boljše ter smo Ipilo zadovoljivo, prav tako tudi tovat. Gostje niso pokazali nič in je tokrat predstavilo v zelo sla- 15 minut res gledali nogomet, ne s sojenjem sodnika Pucihar- . - -...................J bi luči in je bila to ena izmed kar je dalo končno rezultat ja najslabših letošnjih tekem mo- tekme dva gola domačih proti V finalni tekmi se bo »Rudar« gostovanj, videV nismo nič, pa štva »Rudarja«. Kdor j6 gledal enemu gostov.. Prvi gol za do- srečal z »Odredom« iz Ljubija- tudi naši igralci se niso imeli kaj tekmo za pokal proti »Maribo- mače je dal Knaus. drugega pa ne, zmagovalec pa bo tekmoval naučiti. Večina občinstva se je ru«, ni mogel verjeti, od kod Jerše. naprej v osminki finala. Kdo bo norčevala, Avstrijci pa si s takš- naenkrat tako slaba igra »Ru- Ofenziva domačih .igralcev pa boljši, bomo videli v nedeljo. njmi ekipami pač ne bodo prido- ___________— V predtekmi so rokometaši bili slovesa. »Rudarja« premagali Celjane s Finale republiškega prvenstva 16:14. za jugoslovanski pokal se ne bilo razočarano. Kljub zmagi pravi: »Vran, vran; ne izkljuje hkoto zmagal oči«.— Nadaljnji komentar men- Rudarja, ki je z lahkoto s 4:0 in bi bil rezultat lahko še rešil večji Gostje iz Avstrije niso V HRASTNIKU BODO IMELI PLANINSKI TEDEN Planinsko društvo . Hrastniku in Planinsko društvo »a Dolu pri Hrastniku bosta priredila v dneh od 2. do 28. avgusta t. 1. Planinski teden s sledečim sporedom: 21, AVGUSTA: množičen izlet na Kal z godbo na pihala. Odprtje Planinskega tedna. Razvitje društvene zastave. — Zbirališče in odhod ob 6. nri zjutraj izpred upravnega poslopja rudnika. — 22. AVGUSTA: ob 18. uri zvečer v dvorani »Svobode I« v Hrastniku (konsum) skioptično predavanje o Julijskih in Kamniških Alpah. Predava tov. Janko Blažej z Jesenic. — 23. AVGUSTA: ob 18. uri zvečer isto predavanje v dvomili na Dolu pri Hrastniku. 24. AVGUSTA: predvajanje filma »Vzpon na Mont Everest« ob 17. in 19. uri v kino dvorani »Svobode I« v Hrastniku. — 25 AVGUSTA: predvajanje istega filma v kino dvorani na Dolu pri Hrastniku ob 19. uri zvečer. — 26. AVGUSTA: skupna seja upravnih odborov PD Dol in PD Hrastnik. — 27. AVGUSTA: ob 16. uri prikaz plezalnega vzpona elanov alpinističnega odseka Planinskega društva Hrastnik na Veliki Tabor na Dolu pri Hrastniku. — 28. AVGUSTA: množični izlet v Gore nad Dolom z godbo na pihala. Zaključek planinskega tedna. Zbirališče in odhod ob 6. nri zjutraj izpred spomenika padlih borcev na Dolu. Vse ljubitelje planin vabita na navedene prireditve Planinski društvi Hrastnik in Dol pri Hrastniku predvsem pa na svidenje v nedeljo, 21. avgusta, na vabljivem Kalu — v nedeljo, 28. avgusta, pa na prikupnih Gorah nad Dolom, kjer bo poleg dobre postrežbe skrbela za razvedrilo godba na pihala. planinski društvi Hrastnik in Dol pri Hrastniku Rojstva, poroke in smrti okrara Trbovlre Meseca junija se je na pod- (89 let). — V Trbovljah: Jakob ročju okraja Trbovlje rodilo 90 Klenovšek (67 let); Frančiška otrok, umrlo pa je 30 ljudi Po- Forte, roj. Černe (67 let); Mel-ročili so ee pretekli mesec v hior Kangler (57 let); Franc okraju sledeči pari: Šmerc (68 let); Valerija Leskov- V Dolah pri Litiji: polj dela- šek, roj. Kanižar <40 let); Ana vec Jože Medvešek in gosp po- Jamšek, roj. Knez (61 let); močnica Marija Sluga Alojz Baloh (66 let); Angela V Hrastniku: rudar Anton Vozeli, roj. Medvešek (31 let), ________________ . . --- Prevolšek In snažilka Marija Julijana Gorenc (52 let), Fran- Gunhausen iz Nemčije. Gostje so Dolanc; tehnik Slavo Sentjurc čiška Loži na, roj. Obreza (73 zm2gai, z visokim rezultatom ter in uslužbenka Dani Zlak; ste- let); Uršula Koritnik, roj. Klad- „ .... klar Franc Bočko in delavka nik (70 let); Marija Zagorc, roj. « Frančiška Šinkovec Bartol (52 let); Pavel Lenarčič bOOlt V DlBZlCUll V Loki pri Zidanem mostu: (74 let); Jera Kovač, roj. Skri-železničar Alojz Gajžler in že- nar (83 let); Anton Borštnar (43 lezničarka Marija Borštnar Plavalni klub na Vici in ui dobro dela Plavalni klub Celuloza Videm ko Iskra plasiral na 14. mesto se je edini v Zasavju udeležil v Slovenji, ki je preplaval pro-mladinskega prvenstva Slove- go v času 17.25.8. Njegov vmes-nije v plavanju, ki je bilo v ni čas na 100 m je bil 1.16.0 in dneh 29., 30. in 31. julija na na 400 m 6.13.5. Vrhniki. Prvenstva se je z Vid- Niko Zibret je preplaval 200 ma udeležilo pet plavačev in metrov prsno v 3.36 in se s tem to dva mladinca in tri mladin- plasiral na 10. mesto v Slove-ke. Viden uspeh je dosegla niji, kar pa ni njegov najboljši Polonca Lileg, ki je dosegla 7. čas. Lahko bi plaval dosti bo-mesto v Sloveniji. Ko bo Po- lje, toda zaradi preutrujenosti lonca imela za seboj daljšo do- mu to ni uspelo, bo sistematičnega treninga in Naši plavalki v prsnem slogu dovolj rutine, se bo lahko bo- sestri Božičnik nista dosegli rila za prva mesta v republiki vidnejšega uspeha. To jima je V svojem predteku je prišla na bil namreč prvi nastop, poleg cilj prva, vendar je plavala v tega pa sta plavali v ostri kon-slabi konkurenci, zato verjetno kurenci. ni dala od sebe vsega, kar bi Mladinskega prvenstva v pla-lahko. Progo je preplavala v vanju na Vrhniki se niso ude-7.36.4. Trenerji tujih klubov so ležili plavači iz Celja, Bleda, z navdušenjem opazovali njen Novega mesta in Murske So-stiL V predtekih na 100 m je bote, kjer imajo vkoreninjene odstopila, ker je zaplavala na tradicije plavalnega športa, zaprego in se vsled slabe rutine to lahko Plavalni klub Celuloza ni takoj znašla. Na 50 m prosto iz Videm-Krškega toplo pozdra-pa ni dosegla vidnejšega uspe- vimo in mu čestitamo k uspehu! ha. Pripomniti moramo, da je Vsled slabe organizacije na Polonca še mlajša pionirka in prvenstvu so bili naši plavači v naslednjih letih si lahko od zelo utrujeni, saj niso imeli nje še mnogo obetamo. pravega počitka, ki je ob takih Na 1000 m prosto se je Stan- prilikah nujno potreben. MEDNARODNA ROKOMETNA TEKMA V ZAGORJU Visoka zmaga gostov V Zagorju so v torek, 16 L m., odigrali na igrišču SD Proletarca mednarodno rokometno tekmo, m sicer je nastopil domači Proletarec, okrepljen z rokometaš: iz Ljubljane in Trbovelj, prot: rokometnemu moštvu TV 1860 da m potreben. Premajhno zanima-me za predavanie Tudi v Združenju rezervnih je v bodoče bolje, če s takimi oficirjev v Trbovljah smo opazili, moštvi uprava Rudarja ne sklepe da je bila sezona dopustov vzrok , nerednih predavanj v naši orga- nizaciji. Čeprav so se predavatelji nekajkrat pripravili na' svoje strokovno predavanje, se to zaradi pičle udeležbe ni moglo n' vesti. Kaj misli predavatelj, ki je ure in ure porabil Zg sestavo svojega strokovnega predavanja, si lahko predstavljamo. Pododbor ZROJ Trbovlje bo vedno skrbel, da bo s pomočjo vojnega odseka dobil predavatelja, katerega izvajanja booo vsem poslušalcem, rezervnim oficirjem v korist. Po programu, ki ga mora pododbor predelati do meseca februarja prihodnjega le; ta, je videti, da rezervni oficirji niti ene tretjine snovi še niso predelali. Zato bo po predvidenem načrtu še okrog 30 predavanj. Ta predavanja bodo po rodovih vojske, za skupna predavanja vseh rodov pa je še okrog osem predavanj v načrtu. Pododbor organizacije opozarja vse rezervne oficirje v Trbovljah, da se resno zavzamejo za študij in se vseh predavanj, ki jih bo pododbor priredil, redno udeleže. Pripominjamo, da so v naših vrstah tovariši, ki niso biti niti enkrat na predavanju v letošnjem letu, in to kljub temu, da so bili' o njih pravočasno obveščeni po časopisu in z vabili. Tl tovariši niso bili niti toliko disciplinirani, da bi svoj izostanek od predavanja na vabilo vsaj opravičili, če so bili službeno ati po drugih nujnih opravkih zadržani. Želeli bi, da bi ti in podobni, tovariši razumeli, dg je obisk predavanj obvezen za vsakega rezervnega oficirja, ki je bil o njih obveščen z vabilom, ne glede na njegov položaj in vojaški čin. — Ob tej priložnosti obveščamo vse člane ZROJ Trbovlje, da pododbor vodi natančno evidenco ° prisotnih m izoetalih tovariših na predavanjih, pripominjamo nadalje, da bomo to vprašanje * prizadetimi tovariši obravnavali je poraza naših največ kriva obramba domačinov in ne vratar. Domačini so v začetku igre vodili tekmo že s 3:0, vendar so gostje stanje kmalu izenačili. Šele v drugem polčasu so domačini bolje k® prihodnjem občnem zboru. V nedeljo so gostovali v Bre- V - --• delavec Franc £*£*$7* K”'MČ'“»ti* 5 <12 dni). — V Zagorju: Jože zaigrali, kar je videti po rezultatu drugega polčasa 9:7 v korist gostov — Kot gost; so igrali Papež, Pucb in Baloh. Gole za domačine so dali Papež 6, Puch 4, Baloh 2 in Dolinar 1. V predtekmi so članice Proletarca premagale mlade moštvo iz Trbovelj s 3:2. ’ M. L. Pododbor ZROJ Trbovlje REZERVNIM OFICIRJEM TRBOVLJE Dne 26. avgusta ob 17. uri bo v klubskih prostorih predavanie ia vse rezervne oficirje Trbovelj-Tema: Splošno o napadu! Predavatelj: aktlun: oficir iz Celja, Udeležba obvezna Odlazek. V Senožetih: ključavničar Ivan Strašek in gosp. pomočnico Vida Lovše; zidar Ivan Klemenc in gosp. pomočnica Vida Zore; rudar Joče Ocepek In gosp pomočnica Anica Klančišar; kmetovalec Ivan Poznajelšek in gospodinjska pomočnica Jožefa Renko. Udovič (58 let); Jože Savšek (88 let); Alojzija Dornik, roj. Knez (84 let); Marija Cerar (2 leti); Drago Drečnik (42 let). Iz brežiške porodnišnice Nogometna enajsterica se je pomerila z drugim moštvom domačega Partizana S tekmo so morali igralci prenehati zaradi dežja ob rezultatu 2:0 za goste. Prvi gol je padel iz enajstmetrov ke, drugi pa je bil avtogol desnega branilca. V glavni nogometni tekmi sta se spoprijeli ekip« A moštva do-V porodnišnici brežiške bol- mačega Partizana jn NK Bregana V Trbovljah: motorovodja nišnice so v času od 20 julija Tekmo so odigrali v dežju in na Adolf Bočko in gosp. pomočnica do 8. avgusta t. L rodile: blatnem igrišču ter so Je končala Helena Žgajner; knjigovodja Marija Les, Sevnica — de- s 5:0 (3:0) Za Brež čane. Domačo Edvard Sovine in knjigo vodki- klico; Kovilka ObradivkS Ski- moštvo ie bilo boljše :n je dalo nja Bibijaha Vozlič; Invalid pice — dečka; Vika Valentin- eno '.zmed svgjih na|bol|ših iger Stanislav Močnik in gospodinja čič, Videm-Krško — dečka; Strele so dali Ivkovič 2, Stamen-Marija Brvar, roj Stmišnik; Marija Kraljič, Senkovac — de- kovič, Venda in Sliskcmc pa stroj. tehnik Hinko Bolarič in klico; Stefical Škrbec, Zdenci — po 1. delavka Marija Zalaznik; stroj deklioo; Frančiška Glogovšek, Tudi « tekmo v odboikl so ključavničar Silvester Schoner Artiče — deklico; Marija Sne- morali zaradi deževi« prenehati in trg. pomočnica Pavla Sovič; berger, Podgorje — deklico; na kegljišču KK Razlag v kovač Ivan Košec in delavka Frni Volk Čatež — dečka; Ka- Brežicah pa sta »e .ttecsi. Silva Ovnik; ključavničar Sta- tiča Grmovšek Bukošek — de- kegljaški ekipi garnizije Klanica nislav Hochkraut in delavka klico; Amalija Požgaj, Mala do- m garnizije Cerkelj ob Krki, ki Hilda-Marija Hočevar; strugar lina — dečka; Ana Kene Piše- »e je končala z 233:234 klini v Ferdinand Planinc in čistilka Ce — deklico; Marija Pavlovič, korist domačih Gosti so bih: Anica Hribar: rud tehnik Ja- Gor. Pirešica — dečka; Nežika boljše moštvo, vendar je zadnji nec Drev ln šivilja Frančiška Godler. Dednja vas — dečka; igralec, kt je imel izredno smolo, Gocvani-Gostartn; gradb. teh- Zora MatasLč, Laduč — dekli- pokvaril končni u*peh Junak, nik Franc Kogovšek in kemi- co; Helena Muster Vel. Malem- dneva sta bila Krstič za Cerklje čarka Vida Novak. ce — deklico; Marija Strasner, in Horvat za Klanjec. M. T. N* Trojanah: kmetovalec z8. S uši ca — deklico; Jožefa Franc Reberšek in gospodinja Zofko, Straža ev Lovrenca — Jožefa Slapnik. dečka; Marija ZibertPoklck- v y.-nri„. tMar Prane Sed’ar deklico; Marija Deržič, Buko- , šek — dečka; Ana Ban, Kosto- m vel^ patif njok — deklico; Marija Prah. Maks Puh in frizerka Pa a Brezovnlca _ deklico; Ana Dr- On ogikiM OPOZORILO Opozarjam, da bom tožil vse. PREKLIC Preklicujem žaljivke, tzrečc- kj bj nesrečni slučaj Staneta ne Heleni Črnko, Hrastnik 43• Horvata povezovali z mojo ose- — Alojz Pasičnjak, Hrastnik- bo. — Franc Severkar. Brezje. PREKLIC Preklicujem neresnične govorice proti Martinu Kajiču iz Podkraja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Anton Rus, Suhadol 14. PRODAM ŠIVALNI STROJ PRODAM PEC »Zephdr« kank> za mast ® nahrbtnik. v upravi lista. IZGUBIL SEM PROMETNO KNJIŽICO motornega kol«* »Ztindapp« štev. 4322. Vmtv Ivanu Pajerju, Trbovlje ~' 1. maj štev. 15. »Singer« (okrogli čolniček). HIŠO IN VINOGRAD pri sla' Naslov Rožman - Zupelevec. tini Radencih ugodno prodam- IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Inž. Uršič, Trbov lje 2, Kešetovo (Nov| blok). Pismene ponudbe na: Franc Klemenčič. Maribor-Studenci, Sokolska ul. 16. gosp. pomočnica Roža Dolinar. UMRLI SO: Na Dole pri Hraetnikn: Jože Bezgovšek (2 mee.). — V Dolah prt Litiji: Marta Podlogar (5 mee.). tonija Tomše, Soben j a vas dečka; Angela PremeLč Drenovec — dečka; Vida Bizjak. Lenart — dečka; Marinka Mejak, Sevnica — dečka; Angelca Iv-nik, Sevnica — deklico; Ivanka v iira.tni k„ • Brilej, Brestanica — deklico; Antonii .fHMnfu. ' Justica Kauzer Krško - dekll- Antomja Krištofič, roj. Martin- R,xflta Trajt>ar u^ne — J* ^ Viktor Spit a ter de#ka; Antonlja Pleterski Vi-d1 PušnUt, rol dem-Krško — deklico; Milka Paradižnik (55 let). - V Loki Vogrinc Vrhnje — dečka Ju-prl Zidanem mostu: Martin stlna Klavžer. Pečice - dekli- Cerkovič (83 let); Ana Krznar, Rozalija Zupan, Ledina — roj. Medved (58 let). — V Pod- deklico; Helena Pompe. Trška knmu: Marija Učakar, roj. ROra — deklioo; Nežtka Boštjan- Drobne (77 let) — V Radečah: Mč, Kočevje — dečka; E.Izabela Martin Simončič (93 let); Fran- Ceršak, Bizeljska vas dekll-čtška Knap, roj. Brvar (60 let); co; Fani Oberč Brežice - deč-Alojz Fink (85 let); Antonija ka; Ivanka Švigelj, Rožno — Knez, roj. Zupan (76 let. — deklico; Marija Kerin. Selce — V Senožetih: Janez Grošelj deklico. r, in Horvat za Kla-njec. M. T. l x Kinematografi 'l KINO »SVOBODA - CENTER TRBOVLJE: predvaja do ponedeljka franc, barvni film »Al| Baba In 4Q razbojnikov« Naslednjo sredo in četrtek izjemoma ne bo sporeda. KINO »SVOBODA TRBOV LJE H« predvaja do ponedeljka ameriški film »Z vragom so trije«. KINO BREŽICE — MESTNI predvaja od 19. do 21. avg sovjetski barvni film »Areni pogumnih«. — DOM predve ja od 21. do 22. avg. amerišk kovbojski film »Pot v Carl boo«. »PARTIZAN« SEVNICA pred vaja od 20. do 21. avg. amei barvni film »Charleyjeva tel ka«. Od 27 do 28. avg. amc’ film »Odločitev pred zoro«. RAZPIS Industrijska rudarska šola v Trbovljah sprejme v šolskem leto 1955/66 določeno števtle oče*16*' ki se šele Izučiti za kvalifclrane delavce rudarske »*ro kopače. k Vple traja do 19. septembra leto«. Vpišejo ee J*" državljani FLRJ, ki eo Izpolnili naslednje pogoje: duševno zdravi ln telesno dobro razviti, da bodo v : k" dopolnili 15. lete starosti ln da so zadostIM splošni obveznosti * . "andldztl morajo pri vpisa predložiti lastnoročno P1** f prošnjo, kolkovano s 30 din. V prošnji naj kandidat n*v svoj natančen naslov, prilošl zadnje šolske spričevalo. _ pieek Is rojstne matične knjige potrdilo e premoženj* stanju In davčni osnovi, potrdilo e stalnem bivanju. Pouk Je teoretičen ln praktičen ter traja tri leta. Učenci prejemajo mesečne nagrade od 8000 do 4500 Sela nudi učencem brezplačne vse šolske potrebsci_ _ teoretičen pouk In vsake leto 1 delovno obleke, 1 P*r . nlb čevljev, potrebno perilo ln zaščitne artikle pn Učene! ee socialno zavarovani. Pri šoli Je *nte'Pat' peterem Imajo učene! potrebno oskrbo (prenočišče, ura• • |n obrokov dnevno, ki Ima 5090 kalorij, pranje. H* -r; krpanje perila bi obleke ter potrebno strokovno pom« učenju! — Kdor lell stanovati v Internatu, naj to v p™*"£Mpo epreJme ravnateljstvo Sole omejeno «r rile učencev ki morajo Imeti poleg zgoraj navedenm rojev s uspehom dovršene štiri razrede gimnazije. Kandidati m lahke vpišejo oeebno ali pa pošljejo njo po pošti. Ravnateljstvo šole.