Zaiedavci.* ia besedn je padla pri zborovanju sc/anskcra učitftljskega društva na ra- iM <mlh učltfliev. ki jilt ue vidimo pn dn.šcvenih zborovanjili. ki nc plačujejo (..•gait.nčiii.^a davka in ki nc čutijo po- trebf pr> disciplini. čeprav smo dan za ei.eni v težji horbi. Kdor jo jc izgovoril. j. im.l vso prav.co vreči jo v obraz nel^ . čtanmn in iiečlaiiont »eža^skega učittl.;- sfcesa društva. t.inveč indqlentneniu nči- |M.istvu vsejja našega ozemlja. Zato \> 't.'iiiavlja_iio n;i t.in niostu. Hli/u poloviea učiteljstva zaliaja pu pašili društviii k zborovan.ieiii, se zanima va. «lednje dogodke, se posvetuje, sklepa in sklepe uveljavlja, druga polovica drži roke križem, gteda s posmehoin iz dal.ie, »e plačiiie malenkostnega organizačnega prispevka, a ves čas pohlepno preži, da bi pac takoj planila na priboliške, če jih [.dehvni čteni izbojujejo s trudotn in težafvo. Agilni tovariši iraajo poti in stroške, oni drugi udohuo s.de in počivajo, agilni fktopaio v horbo in se izDOstavljajjo, onl 1'bkaio, kai iim bodo priborili, pogumni fivesajo in padajo, oni se sratnotno skrij"vajo \\\ umikajo. Ali m zaslužijo siaziva: paiedavci? Prečasten je zanje! Le eno bi jih morda upravičevaio pekoliko: nevednost. Toda to bi jim bila desetkrat hujša žalitev. In vendar Je teko' Zavedati bi se morali. da je boj za Iruh \ečen' Boriti se moramo zanj in nele za nj> |ov skromni odmerek, boriti se smo prisiŁ»i tudi za golo možnost, da si sploh "^ib služimo. Z dru^o besedo: ko bi uč:stvo ni najmanj ne mislilo na potrebe •le. je naš pravni položaj zadnja leta Baravnost nevzdržljiv. Vsak čuti, en sam korak je s kapitola na tarpejsko pečino. ^S'3ino' zajedavci ne čuti.o! V takih časih, ko smo vsi, kar nas j_\ naj shiži kdo tri mesece ali deset let, |mo takozvani nrovlzorični učitelji. ko |s nastavljajo in prestavljaju z eno poto peresa ,v takili časili, ko je pojediie še rosna kaplja na veji, bi nas Ianvaroval zeolj železni obroč organiza 3e. A kaj vidinio v teh težkih časih ? "Vidimo ;lalcč od organizacije vsc one, ki žive v prepričanju, da si bodo s hinavsko •Hmižnostjo iii z očitnim izdajstvom sta•^vskih in šolskih interesov utrdili svoje stališče in pridobili milost in naklonje;|ost. Bridko se varajo, zakaj dosegli bodo I« to, česar so vredni. zaničevanje ti- * Ta članek prfnaša »Učiteljski List«. "^silo naših tovarišev na neodrešenem ^emlju. Ogledalo naj bo tudi onini. ki ^i na naši strani no izpolnjujejo svojili "olžnosti do ortranizacije in sotovari_.ev. *^~-  slotfu. ivi jiai uaj. kruii! lu v kruhu bo ^renak pelin. a \ .si, da so ga prislužili s prodajanjeni svojili tovarišev, z gažeiiiem svojo č-.sti in z oticščuščenjcm pukii-ja. Kes jc. ne /i'-'t: vsi učitclji z^oij od svojc učit.ljske plače, toda večina venJar predvsem od nje. Kdor ie pa tako stečeu, da jutri lahko odloži svojo učiteljsko slnžbo, t;ik bi toliko lažfc plačal orgaiii/aciji prispevek iu nastopil za korteti staiu. Žal, da ju nasprotno ponavadi! Čim bolj neodvisen je gmotuo, tetnbolj kruhoborsko lepi na onih groših, tem inani niii je mari orgaui/acija. ki hrani sian. Zato pa je dolžnost vseh nas. ki nam je učiteljska služba glavni kruli. da Ui.vemo takeiiiii človeku, kako je njcgo\ a uloga žalostua, kako škoduje nani, ki -o inoramo trdo boriti za obstanek. Tak človek — tovariš mu ni mogoca reči ss je sam izločil iz našili vrst in nas prcdiisiU povodnji, naj nas zalije ali odplavi. S takim človekom nimauio nič.sar več skufinega. Tisti pa. ki žive zgolj od svojc službc, a ne store svoje dolžnosti, kadar jih kličcjo interesi stanu in šole, ne grešc le nau tovariši. ampak tudi sami nad seboj. S tem, da sabotirajo organizacijo, loirijo edinu orczje, ki ga imatno v svojo obrninbo. Kakor hitro pa se jitit zgodi krhica, pa jih ni čisto nič sram, iskati v organizaciji pomoči: inslinktivno čutijo, kje je i.rambni nasip. Takrat bi radi vse spravjli v boj z,a svoje koristi, a so bili r»r i urvi psipravljeni pasti v bok onim, ki se borijo na najnevarnejlših niestih za ora\ico stanu. Izkušnie nas to učijo. lake ličitclje je treba razgaliti, ker so glavnl krivci vseh organizačnih neuspehov In ker nainevarneje rušijo ugled stanu. Ce «e svojega grelia ns zavedajo. iira je treha povedati. da izvira njjih zaiedavstvo h uedostajanja znacaia. iz nedosta.iania moralnih vrlin. ki edine dvignejo učh.l.a nad plačanca. Gorje narodu pa, ki n_ora daiati svojo mladino plačanceni v roke! loda italnost našega kapitalističneZ'd razdobja je taka, da dclo še ne zaRotavlja človeku obstanka. Trda 'realnost nain bije vsak tremitck na uho, da si !):>mo Josesli kruh in pravico do njega U- y bojem. To resnico si mora učitelj kot intelektualec enkrat za vselej vtisniti v zavest. Vsaka drusa pot je več ali man, repoštena in škodljiva. Zato boj strupeni zeli, kl bohotno poganja v vrstah učUeljstva, boj parazitstvu! Tisti, ki se ne plašijo dela za korlstl stanu !n šole, ki se borijo in tvegajo brez ozira nase, Imaio polno pravico obraČunati z zajedavstvom. In bodo trdi obračtinali. ker zdrav^tvreni na.Ton Jrivi v človekn kot naravna m..č.