PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovi] postale I gruppo
Cena 80 lir
Leto XXVH. Št. 129 (7917)
TRST, četrtek, 3. junija 1971
GOVOR NA VEČERJI S CUENLAJIM
Ceausescu o nujnosti enotnosti svetovnega delavskega gibanja
Z VČERAJŠNJE SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
II. konferenca ZKJ mora odgovoriti na vprašanja enotnostim avtonomije
Razgovor s Pelikanom o položaju v ČSSR
v
(Po štirinajstem kongresu KPC)
11111
§11
mk-\
vedno obstaja nevarnost nove vojne, ki jo pogojuje napadalni imperializem
fEKlNG, 2. — Romunska agen-«Agerpres» sporoča, da je Ce-jJSescu včeraj obiskal predsednika JJajske vlade Čuenlaja, katerega je ^toljala žena Maocetunga Čiang JJ®> poveljnik generalnega štaba ?lske in druge osebnosti. Agen-tudi poroča, da se je Ceause-/J* sestal s princem Sdihainukom ^sednikom begunske vlade Kam-
v Lusaki in pripravljenost obeh vlad, da vložita vse napore za uresničenje njenih sklepov. Ministra sta z zaskrbljenostjo ugotovila poslabšanje "ospodarskega in družbenega položaja držav v razvoju in izrazila prepričanje, da bo drugi ministrski sestanek skupine 77 v Limi dal konstruktiven prispevek k pripravam in delu tretje konference za trgovino in razvoj v Santiagu. Zunanja ministra Jugoslavije in Indonezije sta poudarila velik pomen svetovne organizacije kot nenadomestljivega inštrumenta mednarodnega političnega in gospodarskega sodelovanja, potrebo doslednega spoštovanja načel listine OZN in uresničenja njene univerzalnosti. Ministra sta izrazila svojo zaskrbljenost zaradi pojavov razne diskriminacije, kolonializma in hegemonizma
PO VSEJ ITALIJI
toun^j zveč®r J'e imel Ceausescu ®Jjsi govor med večerjo, ki jo je r*pdil na čast čuenlaju in katere lifl* udeležila polovica članov po-,'biroja kitajske partije. V govoru .Ceausescu podčrtal pomembnost |jj'lr'osti komunističnih partij im je »Komunistična partija Romu-J® in romunska vlada se priza-Jy®jo za razvoj prijateljstva, za-jjažtva im sodelovanja z vsemi realističnimi državami im z vsemi ?*hunisti6nimi in delavskimi par-Jamb. Ta del govora so kitajski J^stavmiki sicer pozdravili s plo-**n.iem, ki pa je bilo manj živah-S* kot ploskanje o drugih odstav-J*. Ceausescu je nadaljeval, da /Romunija prizadeva, da bi pre-2®*® obstoječe težave med socia-^ičnimi državami ter da je enot-mednarodnega komunističnega rj®nja bistveni pogoj za krepitev ^■imperialistične fronte.
Ceausescu se je skliceval na iz-7° Maocetunga od 20. maja 1970, j! je Maocetung dejal, da še ve-3° obstaja nevarnost nove svetovij v9jne. Nato je Ceausescu nada-l*val, da dokler obstaia imperia-,ern in njegova napadalna politi-Jv obstaja tudi nevarnost nove
e vojne. Objektivna analiza I je udeležil predsednik republike Sa--'tovneea razmerja sil na doka-1 ragat in vsi najvidnejši državni
in izrazila solidarnost z borbo narodov za svobodo. Malik in Teptava c sta nadalje izrazila zaskrbljenost zaradi nadaljevanja in razširjenja vojne na Dalnjem vzhodu in krize na Bližnjem vzhodu ter poudarila potrebo, da se ta vprašanja rešijo na osnovah ženevskih sporazumov in resolucijo varnostnega sveta. V razgovorih je bila posvečena posebna pozornost tudi tekočim dvostranskim vprašanjem, posebno o gospodarstvu. Obe strani sta se sporazumeli, da se povečajo napori za nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja, posebno za intenziviranje sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Državni tajnik Mirko Tepavac je z zadovoljstvom sprejel vabilo Malika, da obišče Indonezijo.
B. B.
iMiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiHiiiiiMiimiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiMiiimitiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiimiiii
Svečane proslave obletnice republike
Na upravnih volitvah 13. junija 7.293.523 volilnih upravičencev
RIM, 2. — Danes so po vsej Italiji svečano proslavili 25. obletnico republike. Osrednja proslava je bila v Rimu in je imela tradicionalni vojaški značaj. Vojaške parade se
. , JVnega razmerja sil pa deka-Jj® premoč sil napredka in miru. | predstavniki.
Komunski predsednik je nato go-
/f1' o evropski konferenci, ki naj _______________
>ari v Evropi ozračje miru ter I tonalni "sprejem, ki ie Z pozitivno vplivala na svetovni še p^ebej svečan, sai jj!°2aj. Poleg tega je podčrtal nuj-	. _	. -
2*» Popolne razorožitve ter še zla-1 atomske razorožitve. Izrazil se . Proti vojaškim blokom ter za
vseh tujih čet.	»*„„»«•,,,,«*	________ _____
. , Penlaj pa je govoril o romunski ve, ki bodo 13. junija. Te »Plitve J'tiki neodvisnosti do ^viru v Slra vil
Zvečer je ob tej priložnosti priredil Saragat v Kvirinalu tradi-bil tokrat se ga .je
udeležilo okrog 15 tisoč povabljencev.
V ospredju današnjega prazničnega dne je bila seveda volilna kampanja za delne upravne volit-
Moskve v varšavskega pakta ter je romunske voditelje ter
zanimajo 7.293.523 volilnih upravičencev. Volili bodo noy deželni svet na Sardiniji, poleg tega bodo
»boj proti šovinizmu velesile*, volitve v pokrajinski svet Rima ^lal je tudi, da so Romuni vztra- in Foggie ter volitve 158 občinskih JJl pred tujim pritiskom ter da so svetov, med katerimi v petih glav-/Sprečili nevarnost intervencije in nih mestih pokrajin: Ascoli Pičeno,
k «r‘cuu ucvai Iliuab mn-vi »v.iv.j-
gumno ohranili svojo nacionalno /''■Ivisnost in suverenost države | ***! imperialistično agresijo.
Sadat: Nobenih tajnih postavk v pogodbi s SZ
Bari, Foggia, Genova in Rim.
Preiskava o atentatu v Catanii
CATANIA, 2. — Politični oddie I lek kvesture nadaljuje preiskavo v zvezi z bombnim atentatom med
volilnim shodom namestnika tajnika KPI Berlin guerja. Ponoči so izvršili več preiskav na stanovanjih skrajnih desničarjev. Zdravstveno stanje 60-letnega Bruna Arrigonija se je izboljšalo. Arrigoni je povedal, da jie bil naslonjen na ograjo palače, ko je tul pok in ko ga je eksplozija vrgla tri metre vstran. Prvi trenutek je menil, da Je eksplozija porušila palačo, nato pa je ugotovil, da je srečno preživel pravi dinamični napad. Znanstveni oddelek policije je ugotovil, da je šlo za enostavni dinamitnl naboj, ki pa ga je naredila oseba, ki se spozna na eksplozive.
Tajnik KPI Lomgo je poslal federaciji KPI v Catanii telegram, v kalerem izraža solidarnost vse partije ter pravi, da gre za fašistično nasilje, ki se je lahko razraslo ob ozračju, ki ga je ustvarila KD s svojo kampanjo proti socialnemu napredku ter demokratičnemu razvoju Longo nadaljuje, da obstajajo sile, ki so sposobne poraziti fašistično nasilje.
Uvodno poročilo V. Vlahoviča - Gen. Ljubičič o vprašanjih splošne ljudske obrambe
SANTIAGO DE CHILE, 2. - Čilska vlada .je sporočila, da je navezala diplomatske odnose z LR Mongolijo.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je ni današnji 18. seji v Beogradu razpravljalo o političnem delovanju Zveze komunistov za uresničenje sklepov 17. seje predsedstva, o nalogah ZK po sklepih 2. kongresa samoupravljavcev in o aktualnih idejno-političnih vprašanjih uresničenja koncepcije splošne ljudske obrambe. Seje so se med drugimi udeležili tudi predsedniki pokrajinskih komitejev, tajniki republiških centralnih komitejev, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, predsednik konference SZDL Jugoslavije, predsednik zveznega odbora borcev, predsednik mladine Jugoslavije, predsednik združenja rezervnih oficirjev ter predsednik u-streznih komisij zveze komunistov za splošno ljudsko obrambo republik.
Po uvodnem poročilu Veljka Vlahoviča in govorih zastopnikov centralnih komitejev republik in pokrajin, ki so obvestili predsedstvo o politični dejavnosti v njihovih republikah oziroma pokrajinah po 17. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih, je predsedstvo sprejelo sklepe, v katerih se pozitivno ocenjuje politična dejavnost v preteklem mesecu in ustvarjeni pogoji za rešitev osnovnih družbeno - političnih vprašanj. Predsedstvo opozarja na potrebo, da se v bodoče dosledno nadaljuje idejno politična akcija v duhu sklepov 17. seje predsedstva in II. kongresa samoupravljavcev.
Predsedstvo sodi, da jo potrebno pravočasno opraviti vse priprave za II. konferenco Zveze komunistov Jugoslavije in je v ta namen ustanovilo dve komisiji (za pripravo političnega poročila o delu predsedstva med prvo in drugo konfe renco in za pripravo idejne in politične platforme II. konference ZKJ). V sklepih se nadalje poudarja, da se bo predsedstvo Zveze komunistov, oziroma izvršni biro angažiral za uresničenje potrebnih pogojev za izvedbo ustavnih sprememb. Predsedstvo ZKJ predlaga ustavni komisiji zvezne skupščine, da čimprej pristopi k delu za izdelavo platforme drugo faze razvoja političnega sistema. Na koncu se v sklepih pozitivno ocenjujejo ukrepi, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel po 17. seji predsedstva Zveze komunistov za uresničenje izvajanja programa stabilizacije Predsedstvo svetuje zveznemu izvršnemu svetu, da ustanovi medrepubliško koordinacijsko telo za izvajanje in nadaljnjo obdelavo stabilizacijskega programa v duhu ustavnih sprememb in da ne čaka na sprejem ustavnih
sprememb.
Veljko Vlahovič je v svojem uvodnem poročilu med drugim izrazil mišljenje, da bi II. konferenca ZKJ morala odgovoriti na vprašanja e-notnosti ideologije in pojavov - različnosti in nasprotij v Zvezi komunistov, kakor tudi na vprašanje o samostojnosti Zveze komunistov republik in enotnosti gibanja. Očitno je, je poudaril Vlahovič, da mora obstajati enotnost stališč Zveze komunistov o osnovnih vprašanjih razvoja socialistične Jugoslavije, kakor tudi jasen program delovanja za uresničenje skupnih stališč.
V nadaljevanju seje predsedstva popoldne je o aktualnih idejno-političnih vprašanjih uresničenja kon-
voril državni tajnik za narodno obrambo armadni general Nikola Ljubičič.
BOŽO BOŽIC
V Ženevi zasedanje konference o delu
ŽENEVA, 2. — V palači združenih narodov se je danes začelo 56. zasedanje Mednarodne konference o delu. Navzočih je okrog 1000 predstavnikov iz 121 držav, članic organizacije. Zasedanje bo trajalo tri tedne. Na njem bodo preučili številne resolucije in konvencije, da se izboljšajo delovni in
cepcije splošne ljudske obrambe go-1 socialni pogoji delavcev.
•iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NIXONOVA TISKOVNA KONFERENCA
Zmanjšanje oboroženih sil v Evropi in odnosi s Kitajsko
Po posvetovanjih z evropskimi zavezniki se bodo začela pogajanja s Sovjetsko zvezo
KAIRO, 2. — Pogodba, ki sta [Egipt in SZ podpisala pretekli v Kairu, ne vsebuje nobene J11® postavke, je izjavil danes liptovski predsednik Sadat na seji t?!arnenta. Na zasedanju za zapr-vrati je po poročilih agencije I Sadat poudaril veliko važnost j/wlbe ter predvsem člena 8, ki 0L^ori o vojaškem sodelovanju med L/fria državama «za utrditev egip-vskega potenciala*. To sodelovanje Nanaša predvsem na urjenje vo-«ov ZAR pri uporabi orožja, ki 54 dobavlja SZ.
L ^dnja beseda v boju — je dejal ■v, ?adat — bo izrečena na bojnem tJri; egiptovski predsednik pa je °j dodal, da si bo prizadeval za tno rešitev krize. Sadat je tudi JJJevil, da se Egipt ne bo odrekel iJ* enemu centimetru arabske zem-w *jer da se ne bo pogajal o pra- [ šp* palestinskega ljudstva.
Vm Jordaniji je medtem položaj še ijd'■e napet, kralj Husein pa je v poslanici jordanski vladi j^Povedal še ostrejši boj proti Pajacem. Pozval je namreč vlado, lj-1 zavrne «trdn0 in dokončno sta-brez odlašanj, popuščanja in J^Promisov* do »oboroženih skuje .’ ki z izgovorom gverile oprav-okf0-.zločinska dejanja*. Husein je e‘Ožil fedajine, da »ubijajo otroke* sl, .da so »sovražnikovi agenti*, ki j.u\jaj° sejati razdor med Jordanijo (drugih arabskimi državami, pri Pa «pozabljajo na Palestino*.
| niimimimimniimmiiimiimiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiii!iiiimiiiiiiiM,Miiimi»iiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiii»«imiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimimimiiiiiiiiimiimiiiiHH
Lov na «čarovnice» v Turčiji
HmPSKVA, 2 — predsednik Cipra . dškof Makarios je dospel danes ^tridnevni uradni obisk v Moskvo, gE1, je že imel prvi politični raz-s predsednikom Podgornim. »tanek je bil posvečen izmenjavi 0 n.etli o mednarodnem položaju ter | dvostranskih odnosih.
^oslovansko-indonezijski govori zaključeni
(Od našega dopisnika) J^EOGRAD, 2. — V skupnem po-j Div o razgovorih državnega taj-ka Mirka Tepavca z indonezijskim L/^njim ministrom Adamom Mali-hj1, ki je danes končal svoj uradni °bisk v Jugoslaviji, je med dru-(d) rečeno, da sta obe strani i/di precejšnjo stopnjo podobi h Enakosti pogledov na vrsto med-ls/'°dnih vprašanj, posebno glede ./■struktivne vloge in mesta pilitike f/Pvrščenosti. V zvezi s tem sta JPistra poudarila zgodovinski po-tretje konference neuvrščenih
**■
WASHINGTON, 2. — Predsednik ZDA Nixon je na tiskovini konferenci obravnaval najvažnejša modna rodna vprašanja. Največ pa je govoril o pogajanjih med Vzhodom in Zahodom za uravnovešenje in obojestransko zmanjšanje oboroženih sil v Evropi, o odnosih s Kitajsko, pogajanjih o omejitvi strateške oborožitve, Vietnamu in Bližnjem vzhodu. Nixon je izjavil, da je pripravljen odpotovati kamor koli, če bi bilo to v korist dogovora o omejitvi oboroževanja in obojestranskega uravnovešenega zmanjšanja oboroženih sil v Evropi zahodnega in vzhodnega vojaškega bička. Napovedal je, da bodo ZDA in njeni evropski zavezniki dali konkretne predloge, zlasti o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi, takoj po posvetovanju atlantske zveze v Lizboni.
Ko Je govoril o možnosti, da pride do sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo o omejitvi strateške oborožitve, je Nixon poudaril, da bodo to baje dosegli že v teku letošnjega leta. Glede vprašanja obojestranskega in uravnošenega zmanjšanja oboroženih sil v Evropi je Nlxon dejal, da je ameriška vlada to vprašanje proučila in se posvetuje s svojimi evropskimi za vezniki. Po teh posvetovanjih se bodo začela pogajanja s Sovjetsko zvezo.
O položaju na Bližnjem vzhodu je Nixon obravnaval zlasti nedavno podpisan sporazum med Sovjetsko zvezo ln Egiptom In Izrazil željo, da Sovjetska zveza ne bo poslala Egiptu novega orožja, kar bi škodovalo sedanjemu vojaškemu ravnotežju in naporom za dosego miru na tem področju.
Nato je predsednik ZDA govoril o odnosih med Washingtonom in Pekingom ln ugotovil, da sta sedaj obe državi pokazali dobro voljo da začnejo najprej z Izmenjavo na turističnem ln gospodarskem področju Sporočil je, da bodo 10. Junija v Washlngtonu objavili obširen seznam proizvodov, ki jih bodo ameriška podjetja lahko izva žala v Ljudsko republiko Kitajsko.
O položaju v Jugovzhodni Aziji pa je predsednik ZDA ponovil svoje znano stališče in poudaril, da za sedaj nt mogoče začeti s Severnim Vietnamom pogajanj glede Izpustitve ameriških ujetnikov, če ne bo Hanoj dal konkretne pobude v tem pogledu. Hkrati je zavrnil možnost obravnave tega vprašanja pod pogojem, da ZDA določijo točen datum dokončnega umika svojih čet lz Južnega Vietnama. Glede te-
ga je sporočil, da bo VVashington nadaljeval s svojo «politiko postopnega umika ameriških čet*.
Siloviti spopadi okrog Plinom Penha
Mesto Snoul trdno v rokah kamboških osvobodilnih sil
PHNOM PENII, 2. - Kamboški vojaški glasnik je sporočil, da je prišlo danes do bojev samo 16 kilometrov od Phnom Penha. V silo vite spopade je poseglo tudi ameriško letalstvo, ki je obstreljevalo položaje osvobodilnih sil. V kam-boški prestolnici so mnenja, da skušajo partizani zasesti položaje okrog Phnom Penha, kamor bi postavili topove in bombardirali mesto.
Na tisoče kamnoških ln južnoviet-namskih vojakov nadaljuje beg iz Snoula, ki so ga osvobodilne sile po hudih bojih in kljub ameriškim letalskim akcijam zasedle. Kolabo-racionistične sile so se umaknile na južnovietnamsko ozemlje, partizani pa jih stalno napadajo.
Zaključki zadnjega kongresa v Pragi potrjujejo, da so hoteli legalizirati «normalizacijo», ki naj krona delo Husaka. V resnici pa je bila na kongresu prisotna bistveno drugačna partija, kot je originalna Češkoslovaška. Gre za partijo, katere smernice niso izdelali na češkoslovaškem temveč v Moskvi. Tako ocenjuje položaj v ČSSR Jiri Pelikan, bivši ravnatelj praškega radia in televizije, ki sedaj živi v Rimu, da bi ohranil žive ideale trnove smeri tako imenovane ttpraške pomladit), ko je Dubček vodil poskus razvoja originalne linije češkoslovaškega socializma. S Pelikanom smo se srečali v kavarni blizu Montecitoria: to je človek, v katerem takoj občutiš politično prizadetost, ni pa to čustven človek in je brez značilnosti romantičnega begunca. Pelikan je metodičen, deluje stvarno, za točne cilje in se pri tem zaveda nujnosti postopne akcije.
Pelikan je razgovor nadaljeval z ugotovitvijo, da se na kongresu niso potrudili, da bi prikrili moskovsko linijo, ki prihaja do izraza v teoriji «omejene suverenosti)). Gre za novo obliko neokolonializma, ki je našel sodelavce, ki ne samo branijo kolonizatorja, temveč zahtevajo, da ga je treba ljubiti.
Zakaj živim in delam daleč od domovine, kot to delajo moji tovariši v drugih evropskih državah? Menim, da spadam v gibanje, ki se trudi, da bi «socializem imel človečansko podobo)). Osnovni boj pa se vrši v domovini, na češkoslovaškem. Po drugi plati pa gibanje potrebuje stike s tujino, saj se lahko uresničitev vprašanj doseže tudi v mednarodnem okviru ob sodelovanju levih demokratičnih sil. Jaz in moji tovariši v tujini lahko delamo svobodneje■ kot tovariši, ki so ostali v ČSSR. Poleg tega skušamo naše borbene izkušnje prenesti v širši mednarodni okvir, zaradi tega tudi izdajamo časopis «Listy», ki je organ češkoslovaške socialistične opozicije. Z drugimi beseaami povedano, namerava mo razvijati razpravo o dogodkih 1968. leta, te dogodke kritično oceniti, iskati tudi napake, da se brani in razvije «nova smer» in da se pripravi bodoča alternativa sedanjega položaja.
Torej ne gre za pot «stranke v izgnanstvu)), kot bi hotela pre-
iiiii iiiiimiiMimniiiiiiiiiiiimin m mn iiiiiiMiiiiiiiiiiiinniimimiiiniiiiMiiiimiiiiimiiininHiiiiiiiMimiiii
ZAKLJUČENA ZASEDBA FILOZOFSKE FAKULTETE LJUBLJANSKE UNIVERZE
Univerzitetna konferenca ZK Slovenije o vzrokih zasedbe
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 2. — Danes zjutraj se je v Ljubljani uradno končala zasedba ljubljanske filozofske fakultete. Točno pred sedmimi dnevi so študentje za-sedli to visokošolsko ustanovo, da bi protestirali zoper kazenski pregon proti trem študentom, hkrati pa opozorili na razmere na univerzi. Danes se je tudi nadaljevalo zasedanje univerzitetne konference Zveze komunistov Slovenije, na katerem so predvsem razpravljali o zasedbi filozofske fakultete v Ljubljani. Kazenski ukrepi proti nekaterim študentom, tako so ugotovili na konferenci, so bili samo povod, medtem ko so vzroki študentskega nemira zasidrani v neurejenem družbenem položaju univerze in inteligence nasploh, v premalo demokratičnem
ANKARA, 2. — Po dramatičnih dogodki v Istanbulu, kjer je bil ubit en član revolucionarne organizacije skrajne levice, en pa hudo ranjen, se v Turčiji nadaljuje pravcati lov na »čarovnice*.
Danes so v Ankari sporočili, da so formalno aretirali devet izobražencev, ki so jih nedavno pridržali. Obtožujejo jih, «da so i* meli govore in objavili propagandistične članke, ki lahko politično spreobrnejo nedolžno turško mladino*.
Med aretiranimi so tudi predsednik sindikata turških učiteljev in nekateri časnikarji, med njimi tudi znani politični komentator Sadi Alkilic.
(Na sliki zgoraj: policija sprem; lja ranjenega Cayana v rešilni avto, potem ko je rešila 14-letno deklico; spodaj: osvobojena Sibe-la Erkan z materjo in očetom).
mii«iiiiiiiiimiimiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii»uiniiiii,ii,,,i,ii,ii,Hi,,,i,*Hi»M,,i,i,,,,iiii|mim,mi
Danes v Lizboni zasedanje NATO
Glavni predmet posvetovanj: pogajanja s članicami varšavskega pakta
LIZBONA, 2. - Tu se bo jutri začelo redno zasedanje zunanjih ministrov 15. članic Atlantske zveze. Kot poročajo zahodne tiskovne a-gencije, bodo v dveh dneh zasedanja obravnavali zlasti vprašanje u-ravnovešenega zmanjšanja oboroženih sil v Evropi. Opazovalci zlasti poudarjajo, da bodo na zasedanju pripravili odgovor na Brežnjevo ponudbo. Značilno je, da politični o-pazovaloi v Lizboni ugotavljajo, da bodo zlasti zunanji ministri zahod nih velesil ponovno poudarili, da ie vprašanje sklicanja konference o evropski varnosti podrejeno rešitvi berlinskega vprašanja. To pomeni, da bodo na zasedanju Atlantske
zveze obšli vprašanje evropske konference in posvetili vso svojo pozornost skoraj izključno pogajanjem s Sovjetsko zvezo in ostalimi članicami Varšavskega pakta o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. Govorijo tudi, da bodo glede tega po oblastih sedanjega tajnika NATO Manlia Brosia, naj neposredno poizve v Moskvi in po možnosti še v drugih prestolnicah vzhodne Evrope, kaj bi se dalo narediti glede zmanjšanja oborožitve.
Ob prihodu v Lizbono je imel ameriški zunanji minister Rogers danes pogovore s številnimi svojimi kolegi in zlasti z glavnim tajnikom NATO Brosiom.
sprejemanju odločitev, ki so za družbeno življenje bistvenega pomena, nadalje v krnitvi državljanskih svoboščin ter socialni diferenciaciji, kil ne temelji na rezultatih dela, pa tudi v raznih, drugih deformacijah, kt resno zavirajo raz-voj družabnega življenja. Študentje so bili med vso akcijo Izredno delavni in so iskali odgovore na razna družbena vprašanja. Billi so prav taiko zelo korektni do profesorjev pri njihovem Izvajanju učnega programa. Konferenca Zveze komunistov je z zadovoljstvom u-gotovlla, da je pedagoško-znanstve-ni svet fakultete solidariziral s študenti, prav tako pa tudi nekatere druge fakultete in da so posamezni univerzitetni učitelji s svojim sodelovanjem podprli študentsko akcijo.
DRAGO KOŠMRU
Volpe končal obisk v SFRJ
REKA, 2. — Minister za promet ZDA John Volpe je danes ob odhodu iz Jugoslavije na tiskovni konferenci na letališču na Reki dejal, da so stiki med Jugoslavijo in ZDA po obisku Nixona postali intenzivnejši in da je po tem obisku prišlo do vrste srečanj in dogovorov o rešitvi konkretnih vprašanj in načrtih razvoja. »Upam, da bo obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju odnosov in z zadovoljstvom pričakujem obisk predsednika Tita v ZDA, ki bo prispeval k nadaljnjim prijateljskim odnosom med obema državama*, je izjavil Volpe.
Član zveznega izvršnega sveta Marko Bulc je s svoje strani izjavil, da je bil obisk Volpeja kratek, toda koristen in neposreden in da je med obiskom bila opravljena izmenjava koristnih informacij o sodelovanju.
pričevati Husakova propagan da. V ČSSR sami obstaja sila potencialna sila opozicije, k ima največjo moč v pol milijonu tovarišev, ki so jih izklju čili iz partije. Najmočnejše je «Socialistično gibanje češkoslovaških državljanov)), ki delu je na nov in na nedogmatičnen način. To gibanje je lani 28. oktobra (na dan obletnice u-stanovitve republike) objavilo svoj program in se mu lahko pridružijo vsi državljani, ki se strinjajo z načeli, pa čeprav nimajo z gibanjem organske povezave. Naravno pa obstajajo «možgani» gibanja, ki skr-be za izdajanje ilegalnih listov, lepakov in proglasov, kot je bila pred kratkim solidarnostna izjava s poljskimi delavci.
Obstajajo seveda tudi druge oblike opozicije, med katerimi skupina, ki je za teroristične metode. Kot primer lahko navedem «Revolucionarno socialistično stranko», oziroma bolje, da je bila, saj je pred kratkim policija aretirala 19 članov te organizacije, ki so jih obsodili in lahko rečemo, da so s tem razbili to gibanje.
Obstaja pa tudi opozicija proti socializmu, ki je na splošno proti komunizmu, ki ne razlikuje med Dubčkom in Hu-sakom in ki teži k obnovitvi parlamentarnega demokratičnega sistema. Ta opozicija je dokaj močna — pravi Pelikan — in narašča, se krepi z vsakim dnem. To je rezultat sovjetske intervencije. Moskva trdi, da so hoteli zadušiti protirevolucionarno gibanje, dejansko pa se to gibanje krepi ob sedanjem položaju. Najslabše pa je, da postajajo protikomunisti tudi mladi ljudje in ne gre samo za starejše generacije.
Kakšen je vas program, program beguncev? sprašujemo Pelikana.
Mi — kot tudi druge skupine, ki so v raznih razdobjih zbežale iz ČSSR (z izjemo seveda fašistov, ki so zbežali takoj po vojni) — hočemo, da ostane živa razprava o «novi smeri». Povezuje nas skupna zahteva, da se morajo sovjetske čete umakniti in da je treba obnoviti suverenost ČSSR. Kaj bomo naredili potem? Na to mora odgovoriti češkoslovaško ljudstvo. Emigranti ne nameravajo prevzeti vodilne vloge, toda ohraniti živo razpravo, tako da se s kritično preučitvijo ustvarja originalna linija.
Razgovor je prešel na znani dogodek, ko je predsedstvo kongresa preprečilo, da bi italijanski komunisti prebrali svoj pozdrav. Pelikan pravi, da je stališče KPI pozitivno. Po drugi strani pa se kaj drugačnega ni moglo zgoditi, saj sedanje vodstvo KPČ ne more sprejeti drugačnih stališč o sovjetski intervenciji in o normalizaciji. To pa dokazuje, da se lahko samo v tujini govori o komunizmu, ki ni podrejen SZ. Zaradi tega smo pozdravili stališče KPI, čeprav istočasno tudi pripominjamo, da bi lahko italijanski komunisti obsodili intervencijo na moskovskem kongresu.
Končno smo vprašali Pelikana, kako ocenjuje jugoslovanske izkušnje, na kar nam je odgovoril, da z veliko simpatijo gledajo na Jugoslavijo. Dovolj je, da se spomnimo, kakšen sprejem je doživel 1968. leta Tito, ko je obiskal Prago. Ljudje move smerh) so v Jugoslaviji videli najbljižnjega zaveznika. Ob tisti priložnosti je ljudsko navdušenje pomenilo, da so Čehoslovaki videli v Jugoslaviji vzgled dežele, ki se ne ukloni in brani svoje ideale in svoje interese. Prebivalstvo je zahtevalo od Dubčka, da ravna, kot je ravnal Tito. Poleg tega je Jugoslavija, v skladu s svojimi načeli, obsodila sovjetsko okupacijo. Zaradi tega so še toliko bolj žive simpatije do prijateljske države in interes za njene izkušnje. Češkoslovaška snova smer» je imela mnogo skupnega z jugoslovanskim razvojem, čeprav so objektivne okoliščine v obeh državah drugačne in med tem skupnim lahko navedemo jugoslovanski federativni sistem (ki so ga v ČSSR uvedli samo formalno) ter nehegemonistično vlogo komunistične partije.
MARIO DEŽMAN
Kitajski veleposlanik v Pragi
PRAGA, 2. — Agencija četeka poroča, da je danes izročil poverilnice predsedniku republike Svobodi novi kitajski veleposlanik Tsung Ke Win, ki je med sprejemom izjavil, da se bo nadalje razvijalo tradicionalno prijateljstvo med kitajskim in češkoslovaškim ljudstvom ter da »načelne razlike ne sinejo zavirati normalizacije odnosov med obema državama*.
NA PRVI SEJI NOVOIZVOLJENEGA ODBORA
Razprava o bodočem delovanju Slovenskega gospodarskega združenja
Programske točke predsednika Boleta - Odborniki o razvoju posameznih dejavnosti . Slovesna proslava 25-Ietnice SGZ bo letos jeseni v Trstu
V torek je bila prva seja novoizvoljenega upravnega in nadzornega odbora Slovenskega gospodarskega združenja. Odborniki so na njej razpravljali v glavnem o bodočem delu združenja in o posebnih po budah na posameznih področjih njegove pristojnosti.
Predsednik Stanko Bole je uvodo ma povzel glavne smernice bodočega dela, ki jih lahko strnemo v naslednjih točkah: a) nadaljnje poglabljanje stikov SGZ z ustreznimi gospodarskima dejavniki v krajev nem, deželnem in državnem merilu: b) nadaljnja krepitev stikov s tujino, zlasti s področji onkraj meje ter s Slovenijo in Hrvatsko; c) prizadevanje za okrepitev gospo darskega ustroja slovenske narodne skupnosti v deželi, za dosego enakopravnosti in za vsaj delno povrnitev v preteklosti povzročene škode: č) nadaljnja podpora zah tevam, izraženim v skupni spomenici ter zahteva, naj predsednik Colombo sprejme slovensko odposlanstvo; d) nastop pri deželni u-pravi z zahtevo, naj se uredi vprašanje organizacije in rednega poslovanja obstoječega urada za probleme slovenske narodne skupnosti; e) sestava konkretnega načrta za bodoče delo po sklepih in zaključkih nedavnega občnega zbora; f) izpopolnitev organov združenja (sekcije, odbori v tržaški, gori.ški in videmski pokrajini, nujen sedež SGZ v Gorici); g) obveščanje javnosti o delovanju SGZ preko javnih občil.
O navedenih točkah se je razvila razprava, v katero so posegli ste viini odborniki, ki so s svojimi izvajanji objasnili in izpopolnili po samezna vprašanja. J. Štavar je obravnaval predvsem nekatera organizacijska vprašanja, dr. M. Klobas je poročal o dosedanjem del« .vanju študijske komisije, dr. S. Oblak je načel vprašanje davčne preosnove ter opozoril na pomen pravočasne priprave združenja in članov na no-vosti, ki jih uvaja ustrezni zakon; arh. M. Race je obširneje obrav naval področje gostinstva in turizma ter navedel tudi nekaj konkretnih pobud, ki jih SGZ namerava sprožiti v najkrajšem času; M. Kralj je poročal o delu sekcije za zunan.jo trgovino ter o najncvejših stikih z gospodarskimi ustanovami onstran meje; odbornik Švagelj se
je zadržal zlasti ob nekaterih vprašanjih, ki zadevajo trgovino na drob no in v tej zvezi je bil sprejet sklep, naj SGZ v prihodnje okrepi svoja prizadevanja na tem pomembnem področju gospodarskega udejstvovanja, zlasti v luči »odprte meje*.
_ O specifičnih vprašanjih obrtništva je spregovoril načelnik ustrez ne sekcije A. Renar, medtem ko je dr. Kukanja obširneje načel vprašanje slovenskega bančništva v deželi. V tej zvezi je bila poudarjena umestnost tesnejšega sodelovanja med šestimi slovenskimi denarnimi zavodi v Furlaniji - Julijski krajini.
Ob zaključku se je predsednik S. Bole dotaknil vprašanja strokovnega šolstva in poudaril nujnost ustanovitve slovenskega tehniškega zavo-
da v Trstu. Bole je nato še kratko poročal o pripravah na glavno proslavo petindvajsetletnice SGZ, ki bo kakor znano ieseni letos v Trstu.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
V petek, 4. junija bo ob 18. uri prva seja odborov sindikata. Na dnevnem redu bodo:	Razdelitev
dolžnosti odbornikom in smernice za bodoče delo.
19. redni občni zbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo v nedeljo, 13. junija 1971 ob 9. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Danes odločitev za umobolnico
Današnji dan bo za stavko v pokrajinski umobolnici pri Sv. Ivanu odločilen. Pod predsedstvom deželnega odbornika za krajevne uprave se namreč sestane deželni nadzorni odbor, kil bo — verjetno — potrdil sklep o Izplačilu 100.000 lir predujma stavkajočim bolničarjem, medtem ko pride drugi upravni sklep o izdatku 480 milijonov lir za dokončno ureditev položaja osebja v umobolnici na dnevni red ponedeljkove saje.
Ker pa je jasno, da pogojuje prvi sklep tudi sprejem drugega, ni izključeno, da se bo drevi zaključila stavka, ki je v mestni javnosti izzvala toliko reakcij, med sorodniki bolnikov pa zaskrbljenost.
Skupščina stavkajočih bo verjetno še drevi, ko bodo prejeli sporočilo o zaključku saje nadzornega odbora. Medtem pa nam je včeraj poslal stavkovni odbor bolničarjev in drugih uslužbencev sporočilo, da se stavka nadaljuje, dokler ne bodo prejeli ustreznih listin o sprejemu sklepov, ki jih je pripravil pokrajinski odbor na osnovi zagotovil • dr. Zamettdja. Skupščina sbavkajo-" čih se bo sestala ob katerikoli uri in odločala o nadaljnjem poteku sindikalne akcije.
......................................................
/ NEDAVNIM UKREPOM JUGOSLOVANSKE CARINE
Škodljiva restrikcija pri uvozu gradbenega materiala v Jugoslavijo
Gradbenega materiala po novem ne morejo uvažati zasebnikilahko pa ga še vedno uvažajo gradbena podjetja - Ukrep ima baje začasni značaj
Za prebivalstvo, ki živi in dela v zemljepisni bližini druge države, je večja ali manjša »odprtost* meje življenjskega pomena. To smo morda še najbolj občutili prebivalci ob italijansko - jugoslovanski kopenski meji v tem povojnem času in zlasti v zadnjih letih, ko se ie ločnica med obema republikama toliko zrahljala, da jo v mednarodnih krogih .jemljejo za zgled kot »najbolj odprto mejo v Evropi*. Čeznjo se pomikajo milijoni potnikov, obiskovalcev, turistov, gospodarstvenikov; čez mejo si sosedna naroda čedalje krepkeje stiskata prijateljsko roko. Kako ugodne so posledice postopnega odpravljanja mejnih zaprek, se lahko prepričamo, če si le o-gledamo obmejna področia danes in jih primerjamo s stanjem pred pe-
MUiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiutiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimniiiiiM
SPOROČILO V HRVAŠKEM SABORU
Najavljen obisk delegacije SR Hrvaške v naši deželi
Delegacija, k| jo bo vodil predsednik IS SR Hrvaške Ha-ramlja, bo prišla 28. t. m. In bo vrnila obisk predsedniku deželne vlade dr. Berzantiju — Hrvaški poslanci pozitivno ocenili sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo
Predsednik izvršnega sveta SR Hrvaške Dragutin Haramija bo na čelu delegacije SR Hrvaške prispel konec meseca in sicer 28., na tridnevni uradni obisk v Trst in Furlanijo — Julijsko Krajino. S tem bo vrnil obisk predsedniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju, ki se je mudil na Hrvaškem prejš nje jeseni.
Z Berzantijem in deželnimi predstavniki se bo Haramija pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju, ki izvira tudi iz nove specifične vloge republik pri oblikovanju zvezne zunanje politike, kot to predvidevajo tista vne spremembe v Jugoslaviji. Med pogovori bodo načeli vprašanja o sodelovanju na političnem, kulturnem, gospodarskem in drugih področjih med Furlanijo — Julijsko krajino in hrvaško socialistično re-
tina Haramije v Furlaniji — Julijski krajini z velikim poudarkom objavljajo hrvaški listi po poročilu zvezne tiskovne agencije «Tanjug» o zasedanju hrvaškega »sabora* v Zagrebu. Osrednja točka razprave v saboru je bilo sodelovanje Jugoslavije z Italijo po obisku predsed nika Tita v Rimu. Poslanci so ugotovili, da so se možnosti za prijateljsko sodelovanje po tem obisku razširile in da bi brez nastalega vzdušja bilo nemogoče rešiti nekatera važna vprašanja,
Poslanci so pozitivno ocenili tudi odnose Jugoslavije z Vatikanom, nato pa poudarili zainteresiranost SR Hrvaške za dober razvoj sosedskih odnosov z Italijo, ki je »prvi sosed* SFRJ. Nove strukture, ki uvajajo spremembe v jugoslovansko družbo, pa omogočajo republikam stvarno sodelovanje pri začrtavanju zvezne zunanje politike.
timi, desetimi ali dvajsetimi leti.
Zato tudi obmejno prebivalstvo z. zadovoljstvom pozdravlja vsako novo ugodnost za osebni ali blagovni prehod meje, vsako olajšavo v zve zi z mejnimi formalnostmi. Vsak korak v tej smeri namreč krepi gospodarsko in socialno življenje o bakraj mejne ločnice. Nasprotno si pa obmejno prebivalstvo ne more kaj, da ne bi zavzelo negativnega stališča do vsakega omejevanja > ziroma do vsakega zaviranja oseb nega in blagovnega prometa če? njo.
Zal smo pred kratkim na našem obmejnem področju zabeležili tak negativen pojav, ko je jugoslovanska carina prepovedala zasebnikom uvoz reprodukcijskega materiala Tr govino na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, ki se je v preteklosti primerno založila s tem materialom, je nepričakovani ukrep močno prizadel, kakor je po drugi strani prepoved prizadela--tudi-prebivalstvo onstran meje.
Jugoslovanska carina je zaustavila zaseben uvoz reprodukcijskega materiala na osnovi člena 131 b »zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu blaga in storitev s tujino*, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 15/1971 dne 31. marca letos, in ki pravi, da »smejo jugoslovanski državljani uvažali, prinašati ali prejemati iz tujine predmete za svoje osebne potrebe in za osebne potrebe svojih ožjih družinskih članov, predmete za svoje gos podi n.jstvo ter opremo, ki služi za opravljanje s predpisi dovoljene dejavnosti z osebnim delom (o-missis) Zvezni izvršni svet predpiše natančnejše pogoje za postopek za uvoz, prinašanje in prejemanje (o-ziroma izvoz, odnašanje ali pošiljanje) predmetov po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena*.
Carina je menda zaustavila zasebni uvoz reprodukcijskega materiala v pričakovanju novih »predpisov* s strani izvršnega sveta. U-krep je torej morda le začasen, kljub temu pa so njegove negativne posledice za obmejno gospodarstva občutne. Vzemimo na primer trgovino z gradbenim materialom: prepovedan je zasebni uvoz betonskega železa, cementa, opeke, keramičnih ploščic in podobnega gradiva. Na tej strani meje je upadla prodaja
tega blaga, na jugoslovanski stran: pa je obtičala gradnja zasebnih hiš, gospodarskih poslopij in drugih zgradb. V tej zvezi naj namreč pripomnimo, da teh materialov na jugoslovanskem trgu v zadnjem času močno primanjkuje oziroma sploh ni dobiti.
Govori se, da je jugoslovanska ca rina povzela ta ukrep, da bi onemogočila nadaljnje zlorabe, in sicer ne le z gradbenim materialom, ampak sploh z reprodukcijskim blagom. V njeno pravico preprečevati zlorabe, seveda ne moremo dvomiti, vendar pa smo mnenja, da bi ca rina mogla tudi drugače preprečevati preprodaje uvoženega blaga s strožjim notranjim nadzorstvom ali z drugimi podobnimi ukrepi.
Jugoslovanski obrtnik, ki dokumentira svojo obrt, lahko dobi tudi po novem dovoljenje za uvoz potrebnega stroja. Kmetovalec, ki potrebuje kosilnico, tudi lahko dobi ustrezno dovoljenje. Zakaj ne bi torej tudi jugoslovanski državljan, ki ima v roki gradbeno dovoljenje, smel uvoziti potrebnega cementa, opeke ali betonskega železa? To bi bila po našem ena možnost za o-lajšanje položaja do trenutka ko bo izvršni svet izdelal predpise, na katere se nanaša omenjeni člen 131 b novega zakona. Druga možnost bi bila morda v tem, da bi vnesli gradbena material v spisek blaga, za katero je predviden uvoz v Jugoslavijo po videmskem sporazumu. Zavedamo se, da bi bil ta ukrep le šibko nadomestilo za »reden* zasebni uvoz, saj je promet po videmskem sporazumu močno omejen tako glede vrednosti dovoljene izmenjave kakor tudi po obsegu ozemlja, ki ga zajema. Bi pa le premaknil vprašanja z mrtve točke, tako da bi ta veja trgovine ponovno zadihala, v pričakovanju na povedanih uvoznih predpisov. Najnovejša restrikcija pa pomeni korak nazaj za razvoj gospodarske integracije med sosednima področjima in nepričakovano zavoro za dvig življenjske ravni obakrai mejne loč niče.
Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šoio-spomenik v Cerknem
Slovesnosti ob dnevu republike

Ob včerajšnji 254etmici proglasitve italijanske republike so v dopoldanskih urah na Trgu Dntttk slovesno dvignili na droga italijansko državno ter občinsko zastavo. Poleg najvidnejših vojaških in (krajevnih predstavnikov oblasti ter oddelka karabinjerjev v svečanih uniformah je dogodku prisostvovala tudi množica občanov.
Popoldne je vladni komisar dir. Lino OappelMnl s soprogo priredil v vladni palači sprejem, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki javnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Trsta in pokrajine. Med udeleženci smo opazili pokrajinskega predsednika Za-nettlja, župana Spaccinija, podpredsednika deželnega sveta Plbtonija, podžupana Loozo, nekatere slovenske predstavnike ta diruge. Sprejema se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž.
Kakor smo že prejšnji dan napovedali v našem listu, se sprejema niso udeležili predstavniki KPI, ki ne odobravajo zadržanje vladnega predstavnika do desničarskih demonstracij Komunisti bodo 2. junij proslavili 4. junija na svojem sedežu v Ul. Madiommdna, kjer bo o tej obletnici spregovoril podpredsednik senata Pietro Secchia.
Ob včerajšnjem prazniku so nekatere stranke objavile svoje razglase ter v njih ooenile pomen 2. junija. Na vseh javnih poslopjih so razobesili državne zastave. Kot je že običaj, so včeraj odprli za občinstvo vojašnice ter dovolili tudi ogled Italijanskih vojnih ladij, ki so zasidrane oh pomolu. V počastitev državnega praznika bo italijanski generalni konzul v Kopru priredil sprejem, na katerem je vabil tamkajšnje predstavnike druž-bemo-političnega, gospodarskega ta kulturnega življenja. (Na sliki pri-
zor med dopoldanskim svečanim dviganjem zastave na Trgu Unitk).
Zaključna produkcija šole Glasbene matice v Nabrežini
Po dveh zaključnih prireditvah gojencev glasbene šole GM iz Trsta, ki sta bili prejšnji mesec v Kulturnem domu, so se podobne prireditve pričele tudi po ostalih podružnicah naše glasbene šole. Tako je bila v torek zvečer zaključna glasbena prireditev podružnice glasbene šole v Nabrežini. Prosvetna dvorana «Igo Gruden* je bila za to priložnost polna staršev in ljubiteljev naše mladine in glasbe.
Zelo dober in zahteven spored sta pripravila profesorja Ambrozet in Radovič, ki tudi vodita nabrežinsko glasbeno šolo. Spored, ki je štel več kot dvajset točk, je napovedovala gojenka Majda Terčon.
V začetku programa je v imenu GM iz Trsta pozdravil vse prisotne in nastopajoče Žarko Hrvatič,
Program se je začel z nastopom zelo znanega otroškega pevskega zbora «Kraški slavček*, ki je pod vodstvom prof. Radoviča zapel več narodnih pesmi. Po nastopu zbora so gojenci nabrežinske šole igrali na klavir, violino in harmoniko skladbe Schmitta, Pavčiča, Beethovna, Chopina, Bacha, Hasslingerja
Na torkovi zaključni glasbeni produkciji so nastopili: Kristina Spetič, Liliana Bortolotti, Marinka Semolič, Igor Rogelja, Patricija Ter-čič, Rozanda Kralj, Ivana Pertot, Ivan in Walter Gruden, Bruno Sta-nissa, Irena in Marko Tavčar, Li-vijo Šušteršič, Boris Devetak, Nadja Vidmar, Sonja Suban, Davo Rebula, Zvonka Markovič, Mariza Škrk in Majda Terčon.
publiko.
Vest o skorajšnjem obisku Dragu
VČERAJ OB POL TREH POPOLDNE V NASELJU S. SERGI0
Močna eksplozija razdejala opremo kemične čistilnice
Kratek stik verjetno vzrok požara, ki je zajel plinsko jeklenko
V pritličnem prostoru hiše št. 11
10 milijonov lir škode?
v Ul. Maovaz v naselju S Sergio je včeraj zgodaj popoldne nastala močna eksplozija, ki je priklicala na kraj, poleg seveda radovednežev, gasilce in policijske organe. Eksplodirala je namreč plinska jeklenka v kemični čistilnici 26-letne-ga Angela Frontina od Domja 279.
Bilo je nekaj minut po 14.30, ko je 29-letni Aldo Paolo iz Ul. Maovaz 11 zaradi čudnega šumenja stopil k oknu in pogledal na cesto. V tistem trenutku je v pralnici pod njegovim stanovanjem, iz katere je uhajal gost dim, iznenada eksplodiralo. Eksplozija je vrgla s tečajev mrežasti rolo, drobci stekla so leteli na vse strani, gost dim pa je začel uhajati tudi v Paolovo stanovanje. Paolo je nemudoma poklical gasilce, ki so pod vodstvom maj. Sgorbisse in podčastnikov Piacen-tinija in Delfova nemudoma prihiteli z dvema brizgalkama. Najprej so s pomočjo jeepa odtrgali zveri-ženi rolo in se nato takoj lotili ga šenja. Ker je obstajala možnost zastrupitve, so priporočili Paolovi družini, da nemudoma zapusti sta no vanje. To je Paolo tudi brez oklevanja storil, ker je bilo nemogoče
zdržati sredi gostega, smrdljivega dima.
Končno se je gasilcem posrečilo najprej zajeziti in nato pogasiti plamene, nakar so prepustili prizorišče preiskovalnim organom in poveljniku tržaških gasilskih enot inž. Casablanci, ki je prav tako prišel na kraj.
Domnevajo, da je požar nastal zaradi kratkega stika pri varovalkah in da so iskre zanetile odeje in obleke, ki so jih imeli na čiščenju. Plamen pa je dosegel plinsko jeklenko, ki ni bila zaprta. Zaradi močne toplote se je stopila kapica in tako je plin prosto uhajal v 8 x 6-metrski prostor pralnice ter je, verjetno v dotiku z drugimi kemičnimi snovmi, povzročil eksplozijo.
Lastnik pralnice, Angelo Frontino, ki so ga povabili na kraj, je pojasnil, da je zjutraj delal z očetom do 11.30 pri čistilnem stroju, katerega zaradi prezračitve ob odhodu domov ni ugasil. Vsekakor to verjetno ni vzrok eksplozije, ki ga je treba iskati v plinski jeklenki, katero je podčastnik javne varnosti Zotti »»radi preiskave zaplenil. Škoda, po mnenju lastnikov, okoli 10
milijonov lir (le delno krita z zavarovanjem), bi lahko bila še večja, če bi plameni zajeli tudi drugo plinsko jeklenko, ki je bila v čistilnici. Sicer je eksplozija poškodovala le pralnico, kjer se je od krušil stropni omet, ni pa naredila nobene škode v 'tanovanju Paola. Dve osebi pa sta vseeno prijavili škodo: Boris Janežič iz Ul. Maovaz 11, ki je opazil na steni svoje trgovine tik ob pralnici razpoke, in Ar-tino Nicoletti iz iste ulice, kateremu so drobci stekla poškodovali fiat 124, ki je bil parkiran pred pralnico
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 24. do 30. maja 1971 zabeležil na občinskem področju naslednje primere nalezljivih obolenj:	škrlatlnka 13, tifoidna
mrzlica 1, ošpice 66 (od katerih 1 izven občine), norice 15, vnetje pri-ušesne slinavke 27, šen 8, srbečica 3 (Izven občine), infekcijsko vnetje jeter.
VČERAJ ZVEČER V UL. CORDAROU
Po prometni nesreči surov obračun na cesti
Eden je s pridržano prognozo v bolnišnici, drugega, ki je zbežal, je policija identificirala in ga ponoči aretirala
V POPOLNOMA ZASEDENI DVORANI
Zaključna šolska prireditev šole «S. Gregorčič» v Dolini
Med občinstvom so bili tudi šolski skrbnik dr. Fidenzi, tajnik sindikata slov. šole dr. Škerlj, konzul Drago Žvab, dolinski podžupan Bandi in drugi
Draga Žvaba, podžupana Marina Bandija, odbornika Edvina Švaba ter več ravnateljev in šolnikov tako dolinske kot ostalih slovenskih šol na Tržaškem.
Po nagovoru se je spored nada ljeval. Na programu so bile razne zborne recitacije, recitacije posameznih dijakov, nastop harmonikarjev in glasbenega ansambla, petje ob spremljavi flavt, godbeni kvartet, ritmične vaje s palicami in za zaključek še šolski pevski zbor, ki je zapel Adamičevo »Kazen*, Grb-čevo »Greje st in smeje* in Žerja-lovo »Zapojte z nami*. Ves program, ki je bil dobro pripravljen in obsežen, so dolinski učenci zelo dobro podali. Glasbene točke je pripravil pevovodja Drago Žerjal, ritmične vaje prof. Franko Drašič, medtem ko je nastop Venček slovenskih narodnih plesov pripravila prof. Ljuba Bercč Košutova.
V začetku drugega dela sporeda je ravnatelj dr. Aldo Stefančič nagradil deset učencev za sestavke v »Mlaju* — to je namreč listič, ki ga izdaja nižja srednja šola »Simon Gregorčič*. Učenci so bili nagrajeni s slovenskimi knjigami.
Ves spored sta napovedovala Ma-risa Santi in Franko Abram.
Občinstvo, ki je, kot smo že povedali, napolnilo dvorano prav do zadnjega kotička, je bilo z zelo dobro uspelo zaključno prireditvijo otrok zelo zadovoljno in je nagradilo vse nastopajoče in njihove profesorje z močnim in burnim aplavzom.
V torek zvečer je bila v dvorani na Trgu padlih za svobodo zaključna šolska prireditev učencev srednje šole v Dolini. Dobro uro pred pričetkom je bilo na trgu in v dvorani vse živahno. Otroci, starši in šolniki so imeil polne roke dela. Nekaj minut po 21. uri je bila dvorana že nabito polna staršev, gostov in prijateljev šolske mladine, ki so se hoteli sami prepričati, kaj so jim pripravili njihovi otroci. Ko se je zastor dvignil je bilo na odru čez sedemdeset učencev, ki sestavljajo mešani šolski zbor dolinske šole in ki je večglasno zelo dobro zapel Vrabčevo »Na širnem morju* in Adamičevo »Zbadljivko*. Še prej je bila deklamacija Gregorčičeve «Mojo srčno kri škropite*.
Kratek nagovor o pomenu naše šole je imel prof. Artač, ki je po zdravil vse prisotne starše in goste, med katerimi smo opazili šolskega skrbnika prof. Pericleja Fidenzija, prof. Frana Škerlja v imenu Sindi kata slovenskih šolnikov, konzula
Eden v bolnišnici s pridržano prognozo, krivec brutalnega napada i-dentificiran, ker pa ga do ure ko pišemo še niso aretirali, nam policija ni mogla posredovati imena. To je posledica lažje prometne nesreče s samo materialno škodo, ki se je pripetila okoli 20.30 na križišču Ul. Cordaroli z Ul. Solitro.
Kot so ugotovili preiskovalni organi, sta se avtomobilista le o-bregnila, vendar se je iz tega, kot se pogosto dogaja, izrodila polemika. V to naj bi se vmešal 34-letni Alberto Primesi iz Videmske ulice 36, ki se je tedaj z ženo pripeljal mirno. Primesi je izstopil in kot vedo povedati očividci, se je vmešal v polemiko precej ostro, s čimer je spravil s tira v nesrečo zapletenega avtomobilista. Obema so verjetno srbele roke in tako sta se umaknila v stransko ulico, kjer sta se spoprijela. Nenaden udarec po obrazu pa je Primosija spravil iz ravnotežja: med padcem je nesrečnež močno udaril z glavo ob betonski drog in negibno obležal hudo ranjen na tleh. Na klice njegove žene so na kraj pritekli ljudje, ki so poklicali osebje Rdečega križa in obenem obvestili policijske organe.
Ko so policijski agenti prišli na kraj, ni bilo več nikogar. Bila je
sdoer skupina radovednežev in eden od očividcev je preiskovalcem po sredoval znamko avta. fiat 124, in številko evidenčne tablice napadalca, ki .je seveda zbežal, šle prej se .je s prizorišča umaknil tudi orvi v nesrečo zapleten avtomobilist.
Medtem ko so v bolnišnici sprejeli Primosija, kateremu so ugotovili hud udarec na glavi z rano in možganski pretres, s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku, so policijski agenti odšli na naslov napadalca, a ga niso našli doma.
Iskani avtomobilist se je pozno zvečer vrnil domov, kjer so ga že čakali policijski agenti. Tega, 27-letnega šoferja Adriana Volcicha iz Ul. Škorklja 46, so povabili na kvesturo, kjer so ga priprli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Baslllca, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Ltbertk 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Glulia 1; Picciola, Ul. Orlani 2; Vemarl, Trg Valmaura 11.
Prosvetno društvo »Ivan Grbec* v Skednju In Slovensko prosvetno društvo «Tabor» z Opčin
priredita
danes, dne 3. junija oh 20.30 v škedeo jaki kinodvorani
in v soboto, 5. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Ribičičev večer
z dvodejamko »Škrati* ta enodejanko »Čudodelna srajca*
Iskreno vabljeni I
Krožek za družbene In politične vede PINKO TOMAŽIČ
Danes ob 20.30 v ljudskem domu v Ul. Oapltohna 3 predavanje Srečka Vilharja in Inž, Petra Aljančiča
•Koper kot pomembno novo gospodarsko središče«
Sledi razprava. Vstop prost.
Praznik češenj v Mačkovljah
V Mačkovljah je bil včeraj popoldne in zvečer tradicionalni praznik češenj, ki je privabil še precej gostov s podeželja in iz mesta. Dopoldne je še kazalo slabo, saj je bilo oblačno in se je zdelo, da bo spet deževalo, potem pa se je nenadoma zjasnilo in je bilo prav prijetno v naravi. Zato sta marsikateri oče in mati pripeljala s seboj otroke, da so se igrali, skakali in zobali češnje.
Na prazniku češenj so seveda prodajali tudi češnje, več pa so prodali vina, čevapčičev in pršuta.
Za uvod je zapel vaški pevski zbor, goste je pozdravil domačin prof. Lojze Tul, nato je nastopil ansambel MI — NI — PE iz Gorice, otroci so prikazali dve burki, med odmori je igrala godba na pihala iz Brega, nekaj narodnih pesmi je zapel pevski zbor p.d. V. Vodnik iz Doline pod vodstvom pevovodje Ignacija Ote, nato je zapel nekaj pesmic otroški pevski zbor iz Mač-kovelj, za zaključek pa ie nastopil ansambel MI — NI — PE.
Razstave
V	umetnostni galeriji «Mignon*
na Komu Italija je razstava del tržaškega slikarja Ottomeja Grisel-lija, tol se je s svojimi števUnimi razstavami doma in po svetu že močno uveljavil.
Razstava bo odprta do vključno 15. junija
V	galeriji Torbandena je do 13. t. m. odprta razstava «Povabilo na razstavo*. Obenem je v prodaji posebna izdaja « Satir icoma* z 11 izvirnimi barvnimi litografijami in 14 Izvirnimi litografijami Leonore Fini. Od 14. do 30. t. m. pa bo v okviru III. mednarodnega simpozija o Joyceju razstava del Saula Fielda, Johna Harta in Friza Jan-schlka, ki se navdihujejo po Joyce-vem delu. To bo zaključna razstava sezone v galeriji.
SPDT organizira v nedeljo, 13. ju-nlja jubilejni Izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVISCAKIH (prašiček na žaru). Vpisovanje do ponedeljka, 7. junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo.
Cene izleta so:
otroci pod 10. letom 1.000 lir, člani 1.500, nečlani 1.700, kosilo 1.000 lir. Otroci, ki so se udeležili proslave 25-letnice društva imajo kosilo zastonj.
Športno društvo Zarja, prosvetno društvo Lipa In Zveza partizanov v Bazovici priredijo v nedeljo 6. junija 1971 z odhodom ob 5.30 zjutraj enodnevni izlet v Postojno, Cerknico, Ribnico, Kočevje, Kočevski Rog in na partizansko bazo 20. Vrnitev preko Dola, Toplic, Žužemberka, Muljave, Višnje gore in Ljubljane. Cena izleta (prevoz in kosilo v Dol. Toplicah) 3200 lir. Vpisujejo pekama Marc, tobakarna Križmančič, Ivan čač in Stanko Vo dopivec. Odbor.
P. d. »Vesna* priredi v nedeljo, 6. junija Izlet k Plitvičkim Jezerom. Vpisovanje ln Informacije v baru Ljudskega doma ln v mali dvorani «A. Sirk* vsak večer od 20. do 23. ure
Prosvetno društvo Ivan Grbec
v Skednju priredi na praznik dne 10. junija t. 1. celodnevni Izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Prijave za izlet sprejemajo vsak dan v društvenih prostorih od 17.30 do 19.30.
Prosvetno društvo «Kraški dom* Repentabor, priredi 29.VI.1971 (sv. Peter in Pavel) enodnevni izlet v prelepo Logarsko dolino. Vpisuje Majda Colja v Repnu št. 34 od 3. do 7. Junija od 18.30 do 20.30.
SPDT priredi dne 6. t.m. Izlet z osebnimi avtomobili na Km. Odhod s Trga Oberdan ob 5.45. Izhodišče s planine Km ob 9. url.
Včeraj-danes
Danes, četrtek, 3. junija PAVLA
Sonce vzide ob 5.18 ta zatone ob 20.47. Dolžina dneva 15.29. Luna vzide ob 15.21 ln zatone ob 2.08.
Jutri, petek, 4. junija FRANC
Vrrine včeraj: najvišja temperatura 24,5 stopinje, najmižja 18,2, ob 19. url 22,3 stopinje, zračni tlak 1013,8 rahlo pada, veter 4 km seve. rozahodmlfc, nebo 1 desetlnlka pob-lačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,8 stopinje.
P D FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
70-letnica društva
SPORED
Danes, 3. junija ob 20. uri otvoritev razstave delovanje društva
Petek, 4. junija ob 21. url predavanje Maria Magajne z barvnimi diapozitivi o h0-ljunstoem maju
Sobota, 5. junija ob 21. url nastop pevskega zbora «Fran Venturini» od Domja *° dramske skupine Prosek’ Kontovel z igro «DRAGA RUTH»
Nedelja, 6. junija ob 16-45 sprevod z godbo lz «Brega» ob 17. url slavnostni govof — Nastop 90-članskega nila-dinsikega pevskega zbora J* Kočevja ob spremljavi ban monltoarjev — Nastop bo-Ijiumsklh gojencev Glasbene matice Slika s plesom-«Gremo n’šagro» — Žaklju* zbor «Prance Prešeren* t® spremi javi tamburaškega e®-sambla
Po sporedu prosta žaba11®
Deloval bo dobro založen kio®*
VABLJENI 1
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča VenM^ nadaljuje prodaja vstopnic za P1^, zadnji koncert spomladanske * fandčme sezone, ki bo v soboto. 21. url pod vodstvom dirigenta R* camda Muitlja.	..
V prvem delu programa toescer gledališča Verdi Izvajal R" thovnovo Sedmo simfonijo, v “ gem delu pa Čajkovskega Peto si tanijo.
Nazionale 16.00 «Diario di uma salinga inquieta». Technlcol^ Prepovedano mladini pod l8’ tam.
Femice 16.00 «Far um dollaro tu no*.
Eden 15.30 «Voyov — la Jean Louis Trintignant. Tecm^ oolor. Prepovedano mladini r 14. letom.	. ..
Grattacielo 16.00 «L’amore ooniUs^ le», po romanu A. Moravie. mas Milian in Macha Merili-Excelsior 16.00 «Frammentl d* P° ra*. David Hammings. ^ Ritz 16.00 «La grande fuga*, ® j McQueen, James Gamer. Rlctl Attenborough. Techmicolor. j Alabarda 16.30 «Arlzona si scat® e 11 fece tutti fuorl*. Antb Steffen. Colorscope. Western-Filodrairunatico 16.30 «11 diaflo ^ greto dl uma mlnorenne*. ^ ma Bosoardi. Prepovedano dlni pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Scust, ma lei le tasse?*. Franco Framchi, G* Ingra6sla
Impero 16.30 «Le novlzle*. Te®* * color. Prepovedano mladini
14 ,«**!»• Cristallo 16.30 «11 re delle
Charles Heston, Geraldin« 0 plin. Technicolor
Capitol 16.30 «In fondo alla P ^ na* M Grelg, Carol Baker T nlcolor.	gj.
Moderno 16.30 «Nal giorno del gnore*. Lamdo Buzzanca, C. ^n. porto, Franco Franchi, Cicclo grassia.	-j.
Vittorio Veneto 16.30 «Io non zo, rampo* Alighlero Nos*” ’ Enrico Montesano Technico ^ Ideale 16.00 «Lo specohlo spte», Crlstopher Jones, PaU' ger. Technicolor.
Astra 16.00 «11 dito nella Klaus Kioski, technicolor. vedano mladini pod 14. letcfI'n0ji Abbazia 16.00	«G11 assasslm ^
hanmo soelta*, Bernard Noel> da Cavalcantl. Prepovedano dlnl pod 14. letom.
KINO NA OPČINAH
ponovi danes ob 18. uri barV ni sodobni film:
QUELLI BELLI SIAMO N°' Igra Maurizlo in drugi
Mali oglasi
NAJUGODNEJŠE JAMSTVO^
kakršnokoli zavarovanje! KU j ŠVAB, agent Generali-Assicur*®* j,
S.p.A. - Opčine - Ul.
Tel. 211489.
S 1. avgustom oddam stanov ^ v Rojanu; soba, kuhinja, m^ajed' palmioa, zakonskemu paru skl sami v zameno za parno*-delle Ouercde 12.
OBČINA ZGONIK
priredi 5.
V ZGONIKU
6. in 7. junija
7. razstavo domačih vin
ten1511
Sobota, 5. junija, ob 16.: otvoritev razstave
7. mednarodni odbojkarski turnir za Kraški pokal Nedelja, 6. junija, ob. 9.: otvoritev razstave
drugi mednarodni prijateljski turnir v namiznem -
ob 17. ekshibicijski nastop Večka in Korpe,
skih namiznoteniških prvakov ob 18.: koncert godbe na pihala s Proseka ob 20.: tombola z dobitki v višini 100 tisoč Mr Ponedeljek, 7. junija, ob 18.: otvoritev razstave
VSE TRI DNI OD 20. DO 24. URE BREZPLAČEN PLES ^ PROSTEM. IGRAL BO ZNANI ANSAMBEL KRAS.
Specialitete: pečene klobase, piščanci na žaru, pršut, čevap*1®*’
Avtobusna zveza neprekinjena.	VLJUDNO VABLJ®14* *
STROKOVNA KOMISIJA NA VIŠJI RAVNI ŽE OCENILA 57 VZORCEV
GORIŠKI DNEVNIK
OB 25-LETNICI REPUBLIKE
GORIŠKI MALČKI NA 4ZLETU* Z VLAKOM
V Dutovljah tudi letos(26. in 27. t. m.) Predsednik deželnega sveta Ribezzi
praznik kraškega terana in pršuta
V okviru praznika razstava kmetijskih strojev - Ali ne bi bilo bolje, če terana ne bi filtrirali? • Kraški vinogradniki obnovijo vsako leto od 6 do 7 ha novih vinogradov
V Dutovljah bo 26. in 27. junija ' Praznik kraškega terana in pr-SIJta, ki ga organizira kmetijska ladruga «Kras» iz Sežane s sodelo-Janjem kraških vinogradnikov in *raške turistične zveze. V okviru Praznika bo tudi razstava kmetij-,'h strojev, na kateri bosta sode-»vali tudi Kmetijska zadruga iz *rste in trgovina «Agraria» z Op-j'n- Nastopili bodo pevski zbor iz htovelj, pevski zbor Srečko Ku-J1’81' iž Repna, Trio iz Trebč, zbra-,e bodo narodne noše s tostran ,n onstran meje itd. Program ni j8 dokončno izdelan, vsekakor pa j/ *elo pester in v skladu s praz-Jjttn najdragocenejšega in naj pl znanega kraškega pridelka fedvčerajšnjim so se v Sežani .oralj priznani strokovnjaki — eno-p8i, ki se na vina dobro spoznajo okušali so in ocenjevali 45 vzorih'' terana posameznih kraških •Petov in 12 vzorcev terana kme 'jske zadruge «Kras». Na
v Dutovljah bodo šestim naj ?jwim podeiili nagrade in diplo-i18-. Vredno je omeniti sestavo o-Sevalne komisije, v kateri so J1 prof. Miran Veselič, dr. Sla-Jca Sikovec, ing. Pintarjeva, ing. I^delj, jng. Simčič, ing. Černe, nS- Vovk, ing. Zgonikova, ing. Lo-Pr’ Janez Istenič ter vinogradni-Jj, Anton Turk iz Šepu'i in Herman "uder iz Dutovelj. Č'ane ocenjene komisije sta pozdravila di-'SKtor zadruge ing. Stanislav Ren-in predsednik sežanske občin-T skupine Stane Čehovin, ki sta sporočila izvedencem, naj bi s Y°.iimi izkušnjami strokovnim zna-tem jn znanstvenim preučevanjem L®. nadalje sodelovali za povečanie , 'Jelka in izboljšanje kakovosti ^fana.
...Namen pokušnje vzorcev, ki so f? .dali vinogradniki in vzorcev, J?, ijh je dala kmetijska zadruga, J hil samo v tem. da določiio. kdo dnhil nagrado. Po pokušnji in lrH°rjavi vzorcev od kmetov, ki "l filtrirajo vina, in vzorcev za-ki zaradi polnjenja v stenice in izvoza mora, po seda; .Jih predpisih, filtrirati vino, naj ■ izvedenci povedali svoje stro t Vr|o mnenje glede filtriranja te-t?19- Znano je namreč, da pri fil-^ranju vino' zgubi nekatere svoje |pSehne značilnosti, zlasti glede vo-J8 in okusa. To še posebej velja ? teran, ki kmalu sedimentira, če t filtriran. Zato mnogi predlagajo naj bi spremenili predpise gle-,^terana in dovolili polnjenje v
Za
delovale, imele vedno več gostov.
Še pred nedavnim so nekateri gostinci, tudi na Krasu, sami «pre-delovali* teran, zdaj pa velja predpis, da mora imeti gostilna, preden gre teran v prodajo, spričevalo od strokovne komisije.
Žal je področje terana omejeno, količina pridelka pa je od leta do leta zelo različna in odvisna od vremenskih prilik. Računajo, da je lani znaša! pridelek terana skupno približno 60 vagonov. V zadnjih letih, ko se teran vedno bolj uveljavlja, so se vinogradniki z veliko vnemo lotili obnove vinogradov. Tako posadijo vsako leto od 12 do 15 tisoč cepljenk in uredijo
od 6 do 7 ha novih vinogradov.
Potrebno bi bilo, da bi za praznik terana in pršuta v Dutovljah (26. in 27. junija in v Repnu (10. in 11. julija) pristojni organi na italijanski in na jugoslovanski strani podaljšali urnik za prehode čez mejni blok pri Repentabru. Mnogi meščani in Kraševci bi namreč radi šli na te praznike, toda mejni blok pri Repentabru se prezgodaj zapre, pri Fernetičih pa je zaradi turistične sezone nevarnost dolgih kolon in čakanja. Menimo, da za podaljšanje urnika (npr. do 1. po polnoči, upoštevajoč poletno uro) ob takih prilikah ne bi smelo biti posebnih težav in ovir.
KRONANA PRIZADEVANJA INICIATIVNEGA ODBORA
V Sežani so ustanovili svojo Kulturno skupnost
Skupnost bo široko odprta organizacija, ki bo usmerjala celotno kulturno življenje v občini
lice brez filtriranja.
posebna tipična vina, kot je jjran, je tudi značilno, da ohra-« . vse svoje značilnosti, da so ;aihf)]j okusna, na samem kta-i Proizvodnje. Prevoz in klimat-h 8 razmere precej vplivajo na vi-Teran je torej najboljši, če ga Je*ho na Krasu. Zato v nekate-J* krajih (npr. Frascati-Castelli ,,teani) točijo v gostilnah in re-./.''racijah domače vino, ki ga si-er lahko kupimo v steklenicah .pkoli, iz soda in odsvetujejo go-1hi, ki bi radi napolnili stekle-.Ce, da bi ga■ nesli domov. Tako tJ10^ turisti pridejo iz Rima, da hte spijejo kozarec izvrstne kap-(iCe- Ali ne bi veljalo to tudi za Zdi se nam, da bi gostilne, hi uvedle ta sistem in pošteno
Med zadnjimi, ki smo pohiteli z ustanovitvijo Kulturne skupnosti, je tudi Sežana. Vendar bi bilo krivo soditi, da se za to nismo že prej dovolj zavzemali. Že kmalu potem, ko je izšel zakon o Kulturnih skupnostih, jie iniciativni odbor s pomočjo SZDL Sežana proučeval kulturno stanje našega območja in pripravljal vse potrebno za ustanovitev Kulturne skupnosti. Toda kot že mnogokrat doslej, se je tudi tokrat zataknilo pri kadrovski problematiki. Težko je najti ljudi, ki bi bili voljni delati na kulturnem področju poleg svoje redne zaposlitve (v Sežani smo med zelo redkimi, ki še danes nimamo niti pri ZKPO niti za Kulturno skupnost profesionalnega človeka). Že iniciativni odbor je bil po svojem sestavu tak, da bi moral vzbuditi zanimanje za kulturno dogajanje ne le med samimi kulturniki, temveč tudi v gospodarskih in družbeno političnih krogih. Vendar smo pri ustanovni skupščini dne 28.5. pogrešali prav te pomembne predstavnike gospodarskega in družbeno političnega življenja, ki se kljub vabilu niso odzvali. S svojo odsotnostjo so pokazali za ta čas malce čudno nezainteresiranost, ko gre za tako pomembno kulturno akcijo od katere pričakujemo temeljitih izboljšav na kulturnem področju. Saj je vendar kultura sestavni ded vsakdanjega življenja, ki mora biti prisotna v slehernem družbenem dogajanju.
Predsednik iniciativnega odibora Drago Mirošič je v svojem govoru mpčpo poudaril pomembnost in vlogo Kulturne skupnosti, ki bo morala bit!široko odprta organi, zaclja in bo morala usmerjati celotno kulturno življenje v občini ter se povezovati s krajevnimi skupnostmi, da bi končno bili deležni kakršnega koli kulturnega dogajanja ljudje v najbolj oddaljenih krajih občine Tovariš Mirošič je tudi poudaril, da čakajo izvršni odbor zahtevne naloge od načrtovanja celotne kulture v občini, ki bo
morala temeljiti na dobro izdelanih dolgoročnih in kratkoročnih kulturnih programih, do vseh formalnosti, ki so trenutno potrebne za sklenitev družbenega dogovora.
Na ustanovnem občnem zboru je novo ustanovljena Kulturna skupnost sprejela tudi statut, ki ga je pripravil iniciativni odbor, vendar s popravkom, po katerem ima skupnost kulturne skupnosti namesto 27,29 članov. Sprejet je bil predlog, da Ima predstavnika v Kulturni skupnosti tudi Delavska univerza Sežana in pa Društvo likovnih umetnikov. Zavrnjen pa je bil predlog, da bi bil v Kulturni skupnosti tudi predstavnik Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica Za predsednika Kulturne skupnosti Je bil Izvoljen Miro Kranjec, v izvršnem odboru pa so še: Ivo Likovec — ravnatelj osnovne šole Divača, Komtelj ing. Marino — predsednik sveta Kosovelove knjižnice Sežana, Bruno Čermelj — predsednik sveta za šolstvo, kulturo ta prosveto pri Skupščini občine Sežana, Dragica Zlobec — predstavnik mladine, Mirjana Arabca — predmetni učitelj na osnovni šoli Sežana, Lučka Čehovin — tajnik ZKPO Sežana
Lučka Čehovin
Zemljišča za ljudske hiše v Ronkah
Občinski svet v Tržiču je na svoji zadnji seji odobril odlok za zasego treh zemljišč v skupni površini 8 tal pol hektarja, ki bodo prišla v poštev za gradnjo ljudskih stanovanj po zakonu 167. Na tem zem-ljiišču naj bi v prihodnjih desetih letih zgradili nova stanovanja za 2500 stanovalcev. Parcele ležijo blizu Ul. D’Annunzio v Ronkah, dalje. v Vermeljanu ta v Selcah ob Ulici Oosich. Sklep je bil odobren brez klasov KD ta PSIUP, ki so se vzdržali.
pohvalil prijateljsko sožitje na meji
Svečana proslava je bila v dvorani pokrajinskega sveta Prisotni so bili od ljudstva izvoljeni predstavniki - Popoldne je biI sprejem na prefekturi
12. junija 1971
fc stopi v veljavo obvezno zavarovanje
za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne.
• Uredite zadevo!
Pomnite: brez «nalepke», ki potrjuje zavarovanje,
Ue boste smeli voziti.
Ne odlašajte do zadnjega dne
Predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi je na včerajšnji proslavi 25-letnice italijanske republike, ki je bila v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici omenil tudi slovensko manjšino. Prof. Ribezzi se je v svojem govoru dotaknil goričkih problemov ter dejal, da se je v naših obmejnih krajih slovenska manjšina vključila v tukajšnje življenje, ne da bi pri tem izgubila svoje specifičnosti in ne da bi se zaprla sama vase. To je uspeh, je dejal govornik, in pohvaliti moramo vse, ki so k temu pripomogli.
Prof. Ribezzi se je tudi pohvalno izrazil o politiki dobrega sosedstva, ki se je ustvarilo tu ob meji. To je danes politika vse deželne skupnosti in to je tudi v interesu vseh.
Predsednik je v Gorici včeraj svečano proslavil 25-letnico ustanovitve italijanske republike. Proslava je bila nekaj posebnega. Pokrajinska uprava je povabila vse od ljudstva izvoljene predstavnike na Goriškem, da bi na svečan način proslavili ta ljudski praznik, ki na® spominja na dan, ko so se italijanski volivci z referendumom odločili za republikansko ureditev države.
Uvodne besede na proslavi je povedal predsednik pokrajine dr. .Bruno Chientaroli, za njim pa je govoril prof. Ribezzi.
Najprej je analiziral položaj v katerem se je znašla Italija po vojni. Povsod so bile razvaline, deželo je bilo treba obnoviti. To se je tudi zgodilo, danes, po petindvajsetih letih, živimo v državi, ki je med najbolj industrializiranimi na svetu, vendar nismo s tem zadovoljni, ker je tater gospodarski razvoj poglobil nekatere socialne in krajevne razlike. Odtod danes kontestacija, ki zahteva boljše pogoje za vse državi rame. Ne smemo pa dovoliti, da bi se to izvedlo s silo.
Prof. Ribezzi je nato govoril o nujnosti spoštovanja demokracije in svobode za vse. Današnja kriza je zadela vse demokratične inštitucije, od strank do sindikatov in do državnih ustanov. Živeti moramo v miru, v spoštovanju do zahtev soseda, državni upravi in političnim strankam moramo spet nuditi tisto spoštovanje, ki je potrebno za nemoten gospodarski in socialni razvoj demokratične družbe.
Dvorana pokrajinskega sveta je bila nabito polna zastopnikov oblasti in izvoljenih predstavnikov. Opazili smo, med drugimi,. prefek ta dr. Sgango, deželha odbornika Tripanija in Devetaga, deželna svetovalca Bergomasa in Zorzenona, zastopnike vojaških oblasti in političnih strank. Prisotni so bili tudi slovenski izvoljeni zastopniki, kot podpredsednik pokrajine Waltritsch, sovodenjski župan češčut, dober-dobski župan Jarc s podžupanom Černičem, števerjanski odbornik Terpin.
Včeraj zjutraj so na Travniku svečano dvignili zastavo. Igrala je karabinjerska godba, ki je po korzu skozi' mesto prikorakala na trg.
Popoldne pa je bil na prefekturi običajen sprejem oblasti, zastopnikov strank in organizacij ter izvoljenih predstavnikov.
Solidarnost z delavci tovarn« v Gradišču
Delavci tovarne nogavic Mucchiut v Gradišču imajo že 17 dna zasedeno tovarno v obrambi svojih delovnih mest in zaslužka. V tem času dnevno prejemajo izraze solidarnosti od strani ustanov m posameznikov.
V ponedeljek jih je obiskal poslanec Marocco v spremstvu župana iz Gradišča ter jim obljubil svoje zanimanje in posredovanje za ohranitev delovnih mest v tej tovarni tudi s posegom pri deželni u-pravi za prispevek kot pomoč delavcem. Sam je prispeval 20 tisoč lir v denarju.
Notranja komisija podjetja Mauri
& Bressan iz Gradišča je prispevala 11.000 lir, Oddone Zollia iz Gradišča 10.000; pohištvena trgovina Piani 5.000; Franc Skočaj iz Gradišča 8.000; Alberigo Bressan iz Gradišča 5.000; Kulturni krožek «Pietro Zoratti« 20.000. Delavske zadruge iz Gradišča so poslale delavcem nekaj živeža. Župan iz Za-graja je poslal v imenu občinskega odbora solidarnostno pismo z delavci v borbi za svoje delovno mesto.
Stavke v SAFOG
V torek prvega junija so v tovarni SAFOG stavkali delavci po eno uro v vsaki izmeni iz protesta proti izzivalnemu stališču vodstva tovarne. Stavka je v celoti u-spela. Nadaljuje se stavka kar se tiče izrednega dela.
Tajništvo goriške sekcije PSD! je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi problem delavcev te tovarne, ki se borijo za pravično dodelitev kvalifikacij ter je zahtevalo posredovanje deželnega odbornika za industrijo Dulcija, da bi dosegli zadovoljivo poravnavo spora.
Izgon 16 družin v Tržiču
Vodstvo tržišike ladjedelnice je poslalo 16 družinam, ki stanujejo v delavskem hotelu v Parižanu, pismo v katerem jim sporoča, da morajo najkasneje v šestih dneh zapustiti ta stanovanja, ki da so neprimerna in nezdrava. Pismo je prišlo nekaj dni potem, ko so bili stanovalci v delegaciji pri županu, ki je tudi upravitelj te stavbe. S tem v zvezi sedaj ostro kritizirajo zadržanje župana v tej zadevi.
ranžerje, knjigovodstvo in strojepisje.
V tečaju za prevajalce iz slovenščine so napravili z uspehom izpite čez dragi letnik: Vladimir Kacin, Romano Miam, Giammichele Moise, Mauro Pecorari in Mafalda Samar; čez prvi letnik pa je opravila izpit Lucia Zamolla. Tudi v dragih tečajih je opravilo izpite več učencev - Slovencev.
Prvim dveim iz vsakega tečaja bodo podelili tudi denarno nagrado, vsem ki so uspešno zaključili tečaje pa diplomo.
V soriškem ljudskem vrtu je vedno polno otrok. Posebno zanimanje kažejo goriški otroci za majhen vlak, ki jih prevaža po tem vrtu. Vlak je navdušil tudi malčke slovenskega otroškega vrtca iz Ulice Randaccio, ki so bili prejšnji dan gostje lastnika te liliputanske železnice. Zelo navdušeni so bili, ko so se peljali z vlakom, ob koncu vožnje pa so se zbrali in napravili sliko, ki jih bo spominjala
na ta lep izlet
iNiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiminiiiiiiiiiuiiiiiHiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiini
OB RAZSTAVI ŠOLARJEV IZ ZAGREBA
Mladina naj pomaga pri ohranitvi temeljnih vrednot človeške kulture
Razstava bo odprta v UGG do 13. junija - Videli boste Zagreb, kot ga vidijo zagrebški otroci - Darila goriške občine in podjetja Vi-\i-Ex
Zaključeni tečaji ENALC
V torek pod večer je bila v stranski dvorani UGG v Gorici uradna otvoritev razstave slik in risb učencev osemletk iz Zagreba v okvira izmenjave razstav in srečanj z u-čenoi osnovnih in nižjih srednjih šol s področja goriške občine. Pobuda je prišla z goriške strani od občinskega odbornika za šolstvo in šport Moiseja ob sodelovanju EPT in dragih krajevnih organov, z zagrebške strani pa od tamkajšnjega turističnega urada. Na obeh straneh so seveda sodelovale tudi šolske oblasti in šolniki, ki so pri pravili učence za to zanimivo srečanje na temo «Moje mesto*.
K uradni otvoritvi v torek v Gorici je prišlo precej predstavnikov krajevnih oblasti in ustanov ter šolstva. Med njimi naj omenimo poslanca Dina Marocca, predsednika EPT Del Bena, občinska odbornika Moiseja in Fantinija, več občinskih svetovalcev, predstavnike šolstva med katerimi ravnateljico slovenske nižje srednje šole dr. Rožico Simšič, šolskega nadzornika prof. Le-
činskega odbomištva za kulturo in l še pred prvo svetovno vojno je šolstvo Josip Vuk. S seboj so pri- * sodelovala v števerjanski sokolski
Pred dnevi so zaključili v Gorici tečaje trgovske ustanove ENALC za usposobitev in izpopolnitev uslužbencev in uradnikov v trgovini za šolsko leto 1970-71. Tečaje je finansirala deželna uprava ter so poučevali v večernih urah naslednje	w __________ _______
predmete; za prevajalce iz sloven-1 banija in Ravnatelja dr. Brešana, ščine in nemščine, za izložbene a-1 Goste iz Zagreba je vodil član ob-
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Tovornjak podrl kolesarja nato pa odpeljal naprej
Avto je podrl pešca pri prečkanju - Padec kolesarke v Ločniku
Prejšnji večer ob 22.30 uri so vi ranila na ustnici. V bolnišnici so jo splošni bolnišnici v Gorici pridržali pridržali za 10 dni na zdravljenju, za 30 dni na zdravljenju 41-letnega Maria Montico iz Farre, ki so mu ugotovili zlom desne noge n rano na čelu. Kot je ugotovila cestna polirija ga je podrl z avtom simca 50-letni Lucio Cattalani iz Trsta,
Ul. Volta 12. Avto je vozil iz Gorice proti Gradišču, ko je Montico v bližini Farre hotel peš čez cesto.
Prav tako prejšnji večer ob 21.30 je bil žrtev prometne nesrcxe v Ločniku 69-letni upokojenec Enrico Corsi iz Ločnika, Ul. Campobasso 23, ki so mu v bolnišnici ugotovili poškodbo na rami in na levem komolcu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju, Corsi se je peljal po Ul. Brig. Re kjer ga je od strani zadel neki tovornjak, ki je vozil mimo ter povzročil njegov padec. Voznik tovornjaka ni niti ustavil in orožniki iz Ločnika ga iščejo. S kolesa je padla tudi 52-letna Luigia Filli iz Ločnika, Videmska cesta 76, ter se pri padcu pobila na nosu, na levem sencu in
Občni zbor zvez« industrijcev
V ponedeljek 7. t. m. ob 18. uri bo v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici reden letni občni zbor pokrajinske zveze industrijcev za Goriško. Ob tej priliki bo predsednik Caselgramdi podal poročilo o delovanju zveze v lanskem poslovnem letu. Po vsej verjetnosti se bo razvila tudi debata o sedanjem položaju v industriji na Goriškem s posebnim ozirom na krizo v tekstilni industriji in gradbeništvu.
Iz guriakega matičnega urada
Dne 1. junija so na goriškem matičnem uradu prijavili 5 rojstev in eno smrt.
Rojstva: Denis Naldo, Gianluca Petrazzi, Davide Soranzio, Alberto Cecconi, Donatella Kovic.
Umrli: 82-letnd upokojenec Ivan Tomšič.
peljali tudi pet učencev, katerih dela so bila ocenjena kot najboljša in ti so: Neven Marbinis, Damir Ciprič, Hrvoje Caha, Branka Krač in Željka Martinovič. Spremlja jih prof. Mira Buljan, ki je ostala z njimi tudi med tridnevnim bivanjem kot gost goriške občinske uprave.
Goste in povabljence je pozdravil odbornik Moise, ki je poudaril, da je manifestacija v duhu poglobitve zbliževanja in prijateljskega sodelovanja med sosedi na človečanski o-snovi. Važna je predvsem zato, ker gre tokrat za sodelovanje in spoznavanje med učenci obeh narodov, ki bodo tvorci boljše prihodnosti na osnovi prijateljstva. Zato je važno, da prav mladina v sedanji dobi splošne tehnološke industrializacije pomaga pri ustvarjanju, oziroma ohranitvi humane kulture v obeh mestih, ki se danes tukaj srečujeta.
Zahvalil se je predstavnik iz Zagreba Josip Vuk, ki je omenil, da so prišli v lepo Gorico z zanimivo razstavo slik, ki prikazuje Zagreb neobičajnega zornega kota, kot ga vidijo otroci, ki povečini ne bodo niti slikarji, niti kiparji, ki pa gledajo s svojimi očmi na rodno mesto.
Zagreb je znan kot največje središče likovnega ustvarjanja v Jugoslaviji, tu so se šolali največji u-metniki (med njimi Ivan Meštrovič), ki so razstavili svoja dela po vsem svetu: v bližini mesta je tudi Hlebin-ska šola slikarjev - naivcev. Zaključil je z željo, da bi kmalu vrnili obisk tudi učenci iz Gorice s svojo razstavo v Zagrebu na motiv Gorice ter da bi temu prvemu srečanju sledila še draga v znaku utrjevanja sodelovanja in prijateljstva med obema mestoma.
Kot že rečeno, bo razstava odprta do 13. junija. Na njej je razstavljenih okrog 70 barvnih slik in risb z motivi iz Zagreba ter nekaj likovnih del. Razstava je rezultat tekmovanja vseh osemletk v Zagrebu, ki jih obiskuje nad 55.000 učencev v starosti od 7 do 15 let. Ob koncu je odbornik Moise podelil petim zmagovalcem natečaja darove Gorice ter registrator, ki ga je darovalo goriško podjetje Vi Vi-Ex za tisti razred zagrebških šol, ki je tekmoval z največjim številom tekmovalcev.
POT) POKROVITELJSTVOM MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO, TRGOVINO IN OBRTNIŠTVO
■llllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllimilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIHIHIIIIHIIIIHIIIIIIIlllllIUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Podatki o popisu prebivalstva v tolminski in idrijski občini
Večja središča zaznamujejo porast, hribovska naselja pa upadanje prebivalstva
Pred nedavnim izveden popis Prebivalstva v Sloveniji je pokazal velike selitvene premike. Primerjave z začetkom šestdesetih let, ko je bil predzadnji popis, opozarjajo zlasti na to, da ponekod hribovska naselja naravnost izumirajo. Močno se veča odstotek starega prebivalstva, medtem ko mlado sili v doline, kjer so boljši pogoji za pridobivanje materialnih dobrin in življenje sploh. Ob tem se v hribovskih naseljih večaio socialni problemi.
Na Primorskem so v zadnjem desetletju zabeležili največje spremembe v tolminski in idrijski občini, ki sta po zemljepisni razčlenjenosti tudi najbolj zanimivi. Primerjalni podatki kažejo, da se je v obeh občinah povečalo število pre bivalstva le v nekaterih večjih središčih. V tolminski občini so zabeležili znatnejše povečanje števila občanov razen v občinskem središču. kjer ie naraslo v desetih letih od 1965 na 2658, v Kobaridu,
ki šteje sedaj 1034 občanov, medtem ko jih je bilo 1961 leta le 825 ter v Bovcu, kjer se je v istem času dvignilo od 1314 na 1409. V idrijski občini pa se je dvignilo v samem občinskem središču v desetih letih od 6030 na 6934, v Spodnji Idriji, kjer .je poraslo od 857 na 1101 ter v Cerknem s porastom od 1052 na 1214.
V vseh drugih krajih obeh občin zaznamujejo za zadnje desetletje zmanjšanje števila ljudi. Manj prebivalstva imajo celo kraji z ugodnimi gospodarskimi perspektivami. Sicer pa prepustimo besedo številkam. Breginj, središče celotnega breginiškega kota je v zadnjih desetih letih izgubil nad 100 ljudi. 1961 jih je štel 410, zdaj pa ima le še 304 prebivalce. Najzahodnejše tolminsko naselje ob meji Robedi-šče je štelo pred desetimi leti 109 prebivalcev, zdaj pa .jih ima le še 42. V Livku, znanem turističnem središču pod Stolom, se ie zmanjša lo število ljudi skoral za četrtino.
Pred 10 leti jih je bilo 208, zdaj jih je le še 158. V Trenti pa ie padlo njihovo število od 260 na 183. Podobna ugotovitev velja za Črni vrh, ki je štel 1961 leta 467 ljudi, zdaj pa jih ima le še 409. Mo6t na Soči pa je ostal skoraj pri istem številu ljudi. Danes iih šteje 385, pred desetimi leti pa jih Je imel 380.
Zanimive so tudi številke o sploš nem gibanju prebivalstva v občinah. Na Tolminskem se ie v tem stolet ju prebivalstvo znižalo skoraj za polovico. Njegovo zmanjševanje je opazno tudi v zadnjem obdobju. V primerjavi s predzadnjim štetjem je zdaj v občini 1500 ljudi manj. Leta 1961 jih je bilo 23503 zdaj pa jih je le še 21929. V idrijski občini pa je prebivalstvo za malenkost poraslo. Medtem ko so našteli pred desetimi leti 17598 ljudi, jih je bilo ob štetju pred mesecem dni 17701. Številke so zagotovo dovolj zani mive za sociologe, gospodarstvenike in politike.
80 let
Ad«le Gravnerjeve
Danes bo slavila Gravnerieva mama iz Števerjana 80 let. Morda bo za to priložnost šla v Steverjan, kjer je bivala od rojstva do lanskega oktobra, ko se ie s sinom Brunom preselila v Pevmo. V Šte-verjanu sta bivala v stari kolonski hiši, ki je ni nihče več popravljal. Zaradi tega se je sin Bruno lepega dne odločil, da si najde drugo sta novanje; dela namreč v podgorski predilnici in v Pevmi je našel majhno, dvosobno stanovanje, v katerega sta se vselila z materjo lani ok tobra.
Adela Ciglič se je rodila v Šte-verjanu pred osemdesetimi leti. Poročila se ie z Antonom Gravner-jem, kolonom pri baronu Teufenba-chu. in trdo sta delala dolgo vrsto let na baronovem posestvu I-mela sta cel kup otrok, kar trinajst.
skupini ter v tedanjem vaškem prosvetnem društvu, pela je tudi » domačem prosvetnem zboru.
V prvi svetovni vojni se je Grav-verjeva družina razdelila. Mož Anton je oblekel avstrijsko uniformo ter bil ranjen nekje v Kanalski dolini. Števerjan so zasedle italijanske čete in Adela je morala v begunstvo v južno Italijo. Dva otroka sta ji umrla na poti.
Adela in Anton sta svoje otroke vzgojila v narodnem duhu Zaradi tega je vsa družina sodelovala v narodnoosvobodilni borbi. Sina Karlo in Rihard sta odšla v partizane že v februarju 1943 leta. služila P Primorskem odredu in oba padla pri Doblarjih 6. junija 1943. pred Mussolinijevim padcem. V partim-nih sta bili tudi obe hčerki.
Njen mož Anton je umrl po zadnji tmini. Adela pa danes mimo živi in vsak dan skrbno prebira Primorski dnevnik. Poleg sina Brunota živita v Desklah še hčerki Botaim in Jožica.
Ob visokem jubileju želimo AdM Gravnerjevi vse najboljše. Prav trn-ko prihajajo čestitke tudi s *troH odbora in članstva prosvetnega drm. štva «Briški grič* iz Števerjana tar s strani bivših partizanov na Goriškem.
m. w.
Izlet na Polovnik priredi SPD v četrtek, 10. tjm z lastnimi sredstvi. Vpisovanje ta pojasnila pri Milivoju Hotaamu v Stamdrežu in Bernardu Bratošu v Gorici, Ul. V. Ve-neto 88.
Vzpon na Snežnik organizira SPD v nedeljo, 13. t. m. Odhod zjutraj z lastnimi sredstvi do podnožja, nato peš na vrh. Vpisovanje kot zgoraj.
VERDI ob 17.30 «Suppontamo che dichiarino la guerra e nessuno ci vadav), Tony Curtls ln E. BorgnL ne. Ameriški kinemaskop v barvah.
CORSO ob 17.00:	«L’uamo Hniig
porta accantoi), E. Waiiach ln J. Haris. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30-22.00: «Jk-mas Tont, operazione 2», L. Bua-zanca ta C. Lange, italijanski barvni film
CENTRALE ob 17.00: «1 vendicato-ri dell’Ave Maria«, T. Kendall ln i. Meda. Ameriški barvni film,
VITTORIA ob 17.15:	«Andrše —
1’esasperaziane del destderlo nel-1’amore femminile«, J. Hansel ln A. Brauss. Nemški barvni film; mladini pod 18. letom prepove dan.
Tržič
AZZURRO ob 18.00: «Isabella, du-chessa dei diavoli«, B. Skay, M. Palmara. V barvah.
EXCELSIOR ob 16.00: «Roy Colt & WJnche»ter Jack«. Westem film v barvah.
PRINCIPE ob 18.00:	«Coilpo ro*
vente«, M. Reardon ta P. Pou-quet.
I\ova Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Pony ex-press«, ameriški barvni film — ob 18.15 ln 20.15.
SVOBODA (Šempeter):	«Legija
prekletih«, ameriški barvni film — ob 18.30 ta 20.30
RENČE: aNomadi s severa«, ameriški barvni film — ob 20.30.
DESKLE «2ene», francoski barvni film — ob 20. uri
SEMPAS: Danes zaprto.
KANAL:	«Oa<s volkov«, francoski
barvni film — ob 20.30.
PRVACINA »Komedijanti«, ameriški barvni film — ob 20.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan te ponoči dežurna lekarna Crlstoto letti, Travnik, tel 29-72.
V	TR2ICU
Danes ves dan in ponoči je e Tržiču odprta lekarna dr. Rismon-do, Ulica Toti 52, tel. 72701.
0 POVEZAVI MED KALABRIJO IN SICILIJO
Predor ali most ali krožni most
Med 144 predloženimi osnutki je tudi načrt, ki meji na fantastično znanost - Žirija ga je posebej nagradila
SODOBNA ZNANOST IN TEHNIČNI RAZVOJ V SLUŽBI ČLOVEKA
Tehnični izsledek - laser odpira velikanske možnosti
V čem je pravzaprav bistvo laserja - Vrste laserjev - Vrtanje diamanta Z laserjem do ioniziranih plinov, torej do plazme - Laser v medicini
Na torkovi ministrski seji v Rimu so odobrili tudi zakonski o-snutek glede ustanovitve družbe z državno udeležbo, ki bo skrbela za načrtovanje ter zgraditev in vzdrževanje mostu če z Mesinsko ožino. Danes pa se bo sestala zbornica, ki bo morala razpravljati o drugih zakonskih načrtih in tudi o tein. Potemtakem so i-medi prav tisti, ki so na obeh straneh ožine postavili napise, na katerih piše «Most se bo gradil, torej živel most«.
Kmalu bo sto let, odkar se govori in piše, pogosto tudi polemizira o tej zares potrebni povezavi med italijansko celino in velikim otokom. Ministrski svet je torej pripravil zakonski osnutek in vse kaže, da imajo trden namen most zgraditi. In kdaj? Minister za javna dela Lauricella je pred nedavnim rekel, da bi bilo treba najprej proučiti možnosti uresničenja mostu oziroma predora «Sedaj, je rekel, vemo, da se to da storiti, da tehnična sredstva že obstajajo in da obstajajo tudi finančne možnosti. Vprašanje je, Bill bo dovolj politične volje. In če bo te dovolj, bo daljna zamisel uresničena v tem desetletju.« To je smisel izjave, ki jo je dal pred nedavnim Lauricella, ki pa se ni hotel izreči glede tega, ali bodo gradili povezavo med celino in o-tokom «preko mostu ali skozi predor«. Po njegovem mnenju je v tem primeru važno prvenstveno to, da se uresniči specifična potreba, to se pravi povezava, »sredstvo za valorizacijo dela Kalabrije in Sicilije, ki sta doslej bila potisnjena ob stran«.
Minister za javna dela je tedaj tudi dodal, da zanj ni važno, ali gre za predor ali most, važno pa je, da se zgradi nekaj, kar se bo »globoko vključilo v družbeni in ekonomski sklop vsega področja«, ki teži na Mesinsko ožino. Povezava bi morala biti le nekakšna »kiklopska os, primerna za poživitev gospodarstva vsega Juga, kar naj pripelje tudi do zaposlitve večjega števila domače delovne sile«.
K tem osnovnim mislim, ki jih je dal Lauiricella, bomo navedli nekaj podatkov o dosedanjih pripravah in nekaj zanimivosti v zvezi s tem ogromnim načrtom. Ko je ministrstvo za javna dela razpisalo mednarodni natečaj za 1-dejnl načrt, je dobilo 144 tehničnih študij in med njimi Je bilo tudi 18 tujih. Mednarodna komisija je pregledala vse načrte, jih primerjala s prejšnjimi načrti in jih na koncu nagradila 13. Pet od teh trinajstih načrtov predvideva povezavo med Sicilijo in Kalabrijo s podmorskim predorom, sedem načrtov predvideva viseči most, en načrt pa je resnično nekaj posebnega, revolucionarnega, ker predvideva krožni most, o čemer bomo kaj več povedali pozneje.
Zadeva ni enostavna. Mesinska ožina Je zelo globoka, na najglobljem mestu je morje globoko 250 metrov. Pretok vode Iz Tiranskega v Jonsko morje je ogromen: 59 milijonov kub. m vode na uro. Morski tok je ob določenih urah tolikšen, da doseže tudi 11 km na uro. Nadalje je treba jemati v poštev še razne vetrove, med katerimi je posebno močan jugozahodni veter, ki doseže tudi izredne brzine Pa še nekaj Je značilno za to področje: potresni suniki so pogosti in ne tako majhni. Poslednje pa so vzeli v poštev vsi načrtovalci ln vsi so bili mnenja, da potresni sunki ne morejo zavirati del niti onemogočiti gradnjo.
Rešitev je torej veliko ln gre m izbiro ali predor ali most oziroma krožni most.
Predor ima to negativno plat, da bi ga morali začeti graditi že 30 ali 40 km od obale, to se pravi, da bi za 11 km, kolikor je široka Mesinska ožina, morali na-
praviti najmanj 70 km predora, ki bi v tem primeru «pustil ob strani« tako Messino kakor tudi Reggio Calabrio.
Kar zadeva most, je ta rešitev prav gotovo boljša, bolj praktična, celo bolj ekonomična In vsi menijo, da bo rešitev v tem. Med tovrstnimi načrti pa je že omenjeni načrt o krožnem mostu, za katerega smo rekli, da se bomo pri njem nekoliko ustavili.
Načrt sta predložila inž. Vitto-rio De Benedetti in arhitekt Giuseppe Ferugini. Mednarodna žiri-pač pa za načrt, ki spada že ma-gre za most v klasičnem smislu, pač pa z anačrt, ki spada že malone v fantastično znanost. Je to most v obliki kroga in ki bi nekako lebdel nad vso ožino. Most bi moral imeti funkcijo trgovskega in servisnega središča širokega področja. Predvidena je na mostu gradnja hotelov, trgovin, obrtniških delavnic, poslovnih centrov, skratka most bi bil majhno, skrajno moderno in funkcionalno «mestno središče«, ki bi povezovalo mesta Reggio Cailabria, Vlila S. Giovanni in Messino v enotno novo središče kot nekakšno «me-galopolis« vse ožine.
Obročasti most bi slonel z enim koncem na Siciliji ,z drugim pa na Kalabriji. Nemogoče je, ustvariti si sliko o vsem, kar bi ta most predstavljal. Navedli bomo le to, da se predvidevajo po njem pešpoti, avtomobilska cesta, železniška proga, avtomatična pešpot po nekakšni premični preprogi, trgovine, restavracije, motel, razgledni stolpi, kanalizacija itd. itd.
Sicer pa se bo kaj več o vsem tem zvedelo v na (krajšem času, saj smo že rekli, da bo o načrtih razpravljal parlament.
PR K J KIJ SMO
LA RIVISTA DALMATICA. Anno XVII. Serie IV. fasc. I. gemnaio-marzo 1971. Tip. Ambrosini, Roma.
VITA ITALIANA. Documenti e in-formazioni 1971 n. 4. Edizioni Pre-sidenza del Consiglio dei Ministri, Roma.
QUADERNI Dl VITA ITALIANA. La stampa quotidiana e d’infor-mazioni in Italia. Ed. Presiden-za del Consiglio dei Ministri, Roma. (Supplemento al N. 12 — dic. 1969 di cVita italiana»).
LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Raš-segna bibliografica mensile N. 250 dic. 1970. Presidenza del Consiglio dei Ministri. Roma.
Kaj je sploh laser in zakaj je njegova svetloba različna od tiste, ki nam jo dajejo sonce in navadne domače svetilke? Na kratko, laserska svetloba je veliko bolj intenzivna, manokromaitič-na ln koherentna. Poglejmo kaj to pomeni.
V osnovi so svetlobni žarki zelo slični radijskim valovom a-li rentgentskim žarkom. Vsem trem pravimo, da so »elektromagnetno valovanje«. Ločijo se le po hitrosti, s katero ti nevidni valovi nihajo, ali kakor se temu drugače pravi, ločijo se po svoji frekvenci. Za vse pa je značilno, da se širijo z isto hitrostjo: to je največja možna hitrost, svetlobna hitrost. Elektromagnetno valovanje vključuje vse oblike žarčenja: radijske in televizijske signale, infrardeče ali toplotne žarke, svetlobne žarke, ki nam omogočajo vid, ultravijolične žarke, ki nam porjavijo kožo. Pa tudi rentgenski žarki, žarki gama in kozmični žarki imajo isto elektromagnetno naravo, razlikujejo se le po svoji frekvenci. «Lestvico elektromagnetnih valov«, v kateri so različna valovna območja razvrščena v oktave — podobno kakor je to navada v akustiki — imenujemo elektromagnetni spek-trum. Po tej razvrstitvi zavzema vidna svetloba le eno oktavo, medtem ko obsega vsa lestvica približno 80 oktav.
Svetlobi, ki nam jo nudijo sonoe ali električne svetilke, pravimo, da je bela, čeprav je v resnici sestavljena iz več barv. Vsakdo se lahko o tem prepriča, če pogleda mavrico. V tem primeru deluje vsaka deževna kapljica kakor optična prizma: ta razstavi sončne žarke v sestavne žarke raznih barv in na nebu se prikaže sončni spek-trurn. Da je laser jeva svetloba monotoromatična pomeni, kakor že sama beseda pove, da ima ta svetloba točno določeno barvo, rdečo, zeleno, modro, nikoli pa bele. Poleg krotnatične čistosti je za laser značilna še koherenca. Navadnim virom svetlobe pravimo, da so nekoherentni. To pomeni, da sevajo svetlobne žarke različnih barv brez vsakega reda. Prav zaradi »zmešnjave« raznobarvnih žarkov pa se nam zdi svetloba domače svetilke bela. Koherentna svetloba pa je'drugačna: žarki (določene barve, torej frekvence) se širijo urejeno in skladno. Pravimo, da so elektromagnetni valovi vzpo-
rejani v prostoru in času. Navadne vire svetlobe smemo primerjati veslaškemu čolnu, v katerem vesla vsak veslač zase in se ne zmeni za druge. Veslanje Je zato nekoherentno ln malo produktivno. Ce pa veslači uskladijo svoje veslanje (koherentno zaveslajo), se bo čoln pomikal hitro ln enakomerno, napor pa ne bo nič večji. Podobno, laser ne oddaja svetlobe vse naokrog, temveč seva vso energijo v tankem, izredno intenzivnem žarku.
Danes je mogoče doseči lasersko tarčen je že s celo vrsto snovi, bodisi v trdnem, tekočem ali plinskem stanju. Plinski laserji oddajajo svetlobo nepretrgoma, laserji v trdnem stanju pa predvsem impulzivno v kratkih presledkih. Ti impulzi so silno kratki — v sekundi jih lahko laser odda tudi več milijard — zato se nam zdi, da je sevanje nepretrgano tudi v tem primeru. Laserji se tudi zelo razlikujejo po svoji moči ln velikosti: nekateri plinski laserji so dolgi tudi 2 metra in več, medtem ko so laserji, ki jih izdelujejo iz polprevodnih snovi (kakor transistorje) veliki te nekaj stotink milimetra. Za nepretrgoma sevajoče laserje so značilne manjše moči, največ nekaj sto wattov, dočim dosežejo impulzivni laserji milijardo wattov in tudi tisočkrat večje moči. Tudi veliko manjše moči so že dovolj, da more nefo-kalizlran laserjev žarek zbrisati s papirja, kar je na njem napisano: sevanje segreje papir do take mere, da črnilo v hipu izhlapi, istočasno pa je segrevanje tako nenadno, da so njegovi u-činki le površinski. Hlepenje sproti odvaja toploto, tako da se ta ne more prevajati v pod-površLnske plasti.
Laser v industriji
Tehnične aplikacije predstavljajo najširše področje, kjer se laser praktično uporablja. Nekateri ameriški industrijski velikani so se prvi okoristili z ogromno energijo, ki jo daje laser. Bolje rečeno, uporabljajo se o-gramne energijske gostote (e-nergije na ploščinsko enoto): po optičnih zakonih se laserjev žarek lahko fokalizina in je tako mogoče -osredotočiti vso njegovo energijo na zelo majhno površino, ki se da teoretično zreducirati do pičice s premerom ene tisočinke milimetra. Tako je mogoče doseči dovolj velike e-nergijske gostote, da površina katerekoli danes poznane snovi v trenutku subliimira, se pravi da preide iz trdnega naravnost v plinsko stanje. Z laserjem je zato možno topiti in zvariti ne samo vse kovine, temveč tudi najtrše in lažko topljive zlitine. Na principu osredotočenja la-serjeve energije slonijo tudi naprave za točkovno varjenje. Te so se izkazale kot posebno koristne v vezanju sestavnih delov mikroloških elektronskih elementov, odkar se tl izdelujejo v in-tegrativni obliki, ki je v sodobni elektroniki najskrajnejši izraz miniaturizacije.
Impulzivni laserji lahko izvrtajo luknjo tudi v drobec diamanta, ki služi kot matrica za pridobivanje žic z raznimi preseki. Nekaj impulzov je dovolj, da se luknja Izvrta ln surovo obdela do približne oblike. Odprtina se potem dokončno zgladi z olivnim oljem in diamantnim prahom do zaželene oblike.
Ce se osredotoči laserjev žarek s posebnimi ogledali ali z lečami v zelo majhen prostor, ki je napolnjen s plinom, jie mogoče pridobivati joniziran plin ali plazmo, tako Imenovano četrto stanje materije, ob tempe-
raturi, ki je že značilna za ter-manukliearne reakcije (nad milijon stopinj). Raziskovanje plazme je danes velike važnosti na raznih znanstvenih področjih.
Kcilimacijske in direktivne lastnosti tesarjevih žarkov so omogočile realizacijo usmerjevalnih hi telemetričnih naprav, ki so podobne radarju, to je pripravi, ki jo uporabljajo v zračni in pomorski plovbi za orientacijo, ker omogoča gledanje v megli in temi. Kakor radar, temelji tudi laserska telemetrična naprava na jeku bolje odmevu elektromagnetnih valov, buserjev žarek se usmeri v določeno smer. Ko zadene na oviro, se žarek razprši, del svetlobe pa se odbije v isti sm-eri nazaj ter jo more sprejemnik, ki je blizu laserja, ujeti, vendar je svetloba navadno prešibka, dia bi jo mogle merilne naprave zaznati. S posebnimi pripravami pa se more pod določenimi pogoji odbiti nazaj dobršen deil svetlobe (primer merilnih satelitov tipa S 66, ki jih uporablja NASA), ta je v oddajnem centru primerno filtrirana, tako da lahko zadene merilno napravo te tisti del svetlobe, ki jo je oddal laser. Lar ser n:e deluje nepretrgoma, ampak te od trenutka do trenutka pošilja impulze, ki trajajo kakšne mikrosekundo. Sprejemna postaja nato te impulze sprejme z določeno zakasnitvijo, ki je e-
naka času, ki je potreben, da pride svetloba do ovire in nazaj. Ker je hitrost širjenja elektromagnetnih valov znana, je mogoče točno izračunati razdaljo predmeta od laserske postaje. Ločljivost teh telemetričnih naprav je več kot milijankrat večja v primerjavi s tradicionalnim radarjem.
Podobno se laserjem svetloba uporablja tudi za odkrivanje podvodnih predmetov. Zaradi atosorbcijie svetlobnih žarkov v-morski vodi je v normalnih pogojih podmorska vidljivost omejena na nekaj metrov, s primernimi laserji pa se vidljivost poveča do enega kilometra. Morska voda namreč ne absorbira vseh elektromagnetnih valov v enaki meri, ampak je za nekatere frekvence posebno prozorna, zalo laserji, ki od-dajajo svetlobo teh značilnih frekvenc, lahko prodrejo daleč pod vodo, ne da bi se žarek razpršil.
Laser v medicini
Energijske gostote, dosegljive z laserjem, so dovolj močne, da uničijo katerokoli živečo celico. Celice se lahko uničijo s trajnim mehanizmom: zaradi termičnega učinka kot takega, zaradi INŽ. ŽARKO URŠIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
V torek zvečer so gojenci glasbene šole GM v Nabrežini priredili zaključno produkcijo. Na sliki so nastopajoči.
V torek zvečer so imeli na nižji srednji šoli v Dolini zaključno šolsko prireditev. Na gornji sliki vidimo množico, ki se je udeležila prireditve, na spodnji pa šolski pevski zbor.
TOME SVETIMA
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUG* KNJIGA
Potem se Je Dren ustavil, se naslonil na drevo in se globoko zazrl v oči komisarju, kot bi preudarjal, ali naj zaupa človeku, ki ga pozna samo iz bojev. Nato se je odločil:
«Nekaj me teži, Gorazd. Zaupal ti bom, če boš molčal. In razmišljaj o tem. Ce bi bil izrekel te pomisleke na zaslišanju, me najbrž ne bi bilo več tukaj. Res sem napravil napako, ko nisem poslal močnejših patrulj. To je moja krivda prav toliko, kakor krivda člana brigadnega štaba, ki je bil dodeljen bataljonu in je vso pot dajal naloge, ko da nas ne bi bilo v štabu. Ne veš, kaj se mi mota po glavi: tega ne upam razpravljati z nikomer. Res, bojim se, čeprav se ti morda zdi zmešno,« je Dren malce zadržal glas in komaj opazno pobledel, da ga je Gorazd začudeno pogledal. Žareče rjave oči so se mu zameglile, postale mokre, odsotne, preplašene. To je bil spomin na katastrofo v hotelu. Sedaj Gorazd ni več dvomil, da si je Dren nameraval sam vzeti življenje.
«Meni lahko zaupaš, Dren, to me zelo zanima,« je dejal Gorazd zaupljivo, želel je prebiti led nezaupanja, že nekaj mesecev je bil Dren pretirano zaprt vase in zamišljen.
«Cuddm se, zakaj so naš bataljon sredi decembra v globokem snegu poslali na Poljuiko, z nalogo, da se ustavi v Lovčevem hotelu. Cernu smo šli iz Primorske — dva dni smo spešild — mimo Bohinja, kjer smo napravili veliko prehranjevalno akcijo in opozorili nase? In čemu naj bi bdi šel bataljon sredi zime na Koroško v neznane kraje? Zakaj so
nas tisti, ki so bili dobro oboroženi in so tičali le dvajset minut od nas, pustili izkrvaveti? To so vprašanja, ki me motijo in mi dajo misliti. Je to vojaška logika? Cernu so ukrepali tako, kot ne bi jaz sam nikoli ukrepal? Kakor črvi mi vrtajo po glavi ta vprašanja in menda nikoli ne bom odkril resnice.«
Glas mu je še bolj drhtel, čelo se mu Je orosilo z drobnimi kapljicami in roka, s katero Je prijel Gorazda, se je tresla.
«Molčati moram, dokler ne napoči čas, ko bom lahko govoril.«
«Name se lahko zaneseš, Dren,« je ponovil Gorazd.
«Saj se zanesem. Veseli me, da sd zaupava, saj deliva odgovornost za ljudi. Oba morava paziti, da se nama spet ne pripeti kaj podobnega,« je dejal že nekoliko umirjen Dren in nadaljeval: «Premisli, Gorazd. Poljuka pozimi ni kraj za izvajanje kakšnih uspešnih akcij. Kamorkoli greš — cesta, železnica in postojanke, posejane tako na gosto, da si praktično uklenjen. Razumel bi, če bi bili ostali v Bohinju in bi imeli za zaledje Jelovico. Tako pa Pokljuka... Ne bom je prebolel in ne pozabil. Tudi vedenja nekaterih ljudi ne razumem. Na primer: Gaber, rajonski partijski sekretar, nas je takoj poslal iz vasi v sredino gozda. Prav nič se nas niso razveselili terenci. Čutil sem, da smo jim odveč. Potem pa ti zboli še načelnik orlgadnega štaba in se s kurirjem vred zabije v vasi. Pomisli! Na sodišču pa Je najostreje zahteval Stojanovo in mojo smrt. Čigavo krivdo bi oprala najina kri? To me res zanima.«
Gorazd Je zamišljen zrl v težke sence okoli Drenovih oči. NI se mu čudil, da je bil tako postaran, čeprav je bil njegovih let. Gorazda so Drenovi pomisleki obremenili z novimi slutnjami. Ni vedel, kaj bi rekel Drenu, da bi ga pomiril. Čutil pa je, da nekaj mora reči. Preudarno je dejal:
«Prav imaš, Dren, ti pomisleki res niso za vse. Mislim, da bataljon ne bi bil šel na pot, če Svarun ne bi bdi v bolnici. Zato govori z njim. Morda je sprožil idejo za premik bataljona operativni oficir, major Hrast. Ta si je izmišljal taktične manevre enote, ki so jih potem razbili in uničevali Nemci.
Sedaj je mrtev. Tudi brigadni komisar Crt, ki je zastopal Švar runa, je mrtev. In nam ne preostane nič drugega ko domnevati. Domnevanje brez dokazov je za tistega, ki ga proglaša za resnico, lahko bolj nevarno kakor nemška krogla. Zato je bolje, da o tem ne premišljujeva. Rajši čakajva na dogodke, kii bodo pojasnjevali preteklost, če sva na to pripravljena, se bomo v bataljonu lahko branili.«
«Prav imaš,« je pritrdil Dren. «Zase vem, da bom ukrenil vse, da me Nemci in tudi kdo drug ne bo nikdar več presenetil.«
Zatopljena v pogovor sta prispela do četnih položajev. Kurirja, ki je gazil sneg pol streljaja pred njima, je že ustavil stražar. Prišla sta tedaj, ko je borec, ki je bil zaspal na straži, v globeli pod njima skopal jamo. Segala mu je že do prsi. Ustavila sta se in gledala. Z majhno nemško lopatico je počasi in naveličano metal umazane grude prsti v sveži sneg. Sprva nista mogla doumeti, za kaj gre, ko pa sta med drevjem zagledala dva stražarja s puškama v rokah, jima je bilo jasno, kaj se dogaja.
«Menda sva prišla v zadnjem trenutku. Nič ne bi bilo čudnega, če bi dal Orlov na lastno pest ustreliti dekle. Tudi tega je zmožen, samo da bi se izognil nevšečnostim. Verjetno se boji, kaj bo preiskovalcem povedala punca o njem,« je dejal Dren.
Gorazd pa ni bil njegovih misli. Zmajal je z glavo in dejal: «Ceprav je samovoljen, tega si ne upa. Ne poznaš ga, Dren. Pred VOS in pred partijo ga je hudo strah. Ce kaj pride, dvigne roke in prepusti, da ukrepajo po svoje.«
Preden sta poiskala četno poveljstvo, sta sd v spremstvu dežurnega ogledala položaje. Oba sta zadovoljno priznala, da je Orlov vojak In da tudi njegovi borci nekaj veljajo. Položaji so bili zelo smiselno razporejeni, vkopani in spretno zamaskirani. Sele ko sta se pogovorila z borci, kako je v četi, sta se napotila h komandirju.
Orlov, ki je imel zajčje spanje, se je prebudil, še preden ga je dežurni poklical. Planil je pokonci, neverjetno hitro je bil opasan, zravnan in oborožen, kot se spodobi. Stopil je k
KNJIŽNEM NOVOSTI
mhSž Vaška kronika
Skoraj skupaj sta izšli dve no-vi knjigi Matevža Haceta. Kronika stare Streharjeve družine in obširna kronika o življenju notranjske vasi v preteklem stoletju, o kateri smo obširno poročali včeraj. Pred to pa je pri Državni založbi izšla še ena Hacetova knjiga. Gre za drobno, slabih 200 strani obsegajočo knjižico z naslovom VAŠKA KRONIKA. Tudi to je neke vrste kronika. Tudi ta knjiga posega v svet ašega podeželja in slika življenje notranjske vasi. Je pa vendar precej različna od druge Hacetove knjige in seveda nje tudi ne dosega.
Pravzaprav je težko označiti značaj Vaške kronike. Kajti prava kronika to vendarle ni, saj ne predstavlja zaokroženega spisa, posvečenega neki zaokroženi temi. V tej knjigi, ki ima vrsto bolj ali manj samostojnih zgodb, sta skupna le prizorišče in čas.
Prizorišče, to je notranjska vas s svojimi tipičnimi predstavniki. Čas pa je sedanji čas s pogledom v preteklost. Hace nam v vrsti zgodb ali črtic, še bolje portretov, naslika posamezne predstavnike današnjega podeželskega življenja.
Najprej nam predstavi samo vas, nato pa v samostojnih zgodbah župnika, učiteljico, krčmarico, naprednega kmeta, gozdarja, natakarico. Ob prikazu izsekov iz njihovega življenja, ki ga uokvirja v današnji čas in današnjo problematiko, nam pisatelj ne slika samo posameznih usod, temveč nam na ta način naslika podobo današnje in včerajšnje vasi; podobo, ki je sestavljena iz drobnih sličic, ki so sicer bolj ali manj neodvisne, ki pa vse skupaj dajo neko določeno predstavo, ki se bralcu vtisne v spomin in srce. Pisatelj pri tem rad obuja spomine na zadnjo vojno, na partizane in izdajalce, na čas neposrdno po vojni s tegobami ih zgrešenostmi, potem pa skoraj malce idilično naslika današnji čas, ki se nam kaže vendarle' morda nekoliko bolj polepšan kot pa v resnici je. Med zgodbami nas pritegne zlasti kronika župnika Strleta, ki je sicer časovno omejena, ki pa morda izstopa iz celotnega okvira zaradi svoje sočnosti in plastičnosti.
Seveda pa vse te črtice, te zgodbe ali portreti vaških ljudi niso kake velike stvaritve. Gre za razmeroma kratke portretne podobe in kratke zgodbe, ki niso posebno velika dela, ki pa nas vendarle zaradi svoje originalnosti pritegnejo. Po-sateljevo zanimivo pripovedovanje in plastična predstavitev ljudi, pa duhovito kramljanje, vse to kljub
neproblematičnosti teh zgodb, u stvar ja knjigo, ki nas nekoliko sfO-minja na naše klasike pretekleSa stoletja, le da je v njej prikaza sedanji čas.
Vaška kronika seveda ni kaka velika umetniška stvaritev. J* P8 to originalen prispevek Matevž Haceta slovenski literaturi; & ki kljub razbitosti in pomanjkaul neke globlje notranje povezave, predstavlja prijetno, čeprav skromno branje. Zlasti tistim. N ljubijo preproste z zgodbo našel podeželja bodo ti Hacetovi Por}re všeč, pri čemer pa zahtevnejšeS. bralca ta prikaz življenja notranl ske vasi, gledan skozi življenje tipičnih predstavnikov, ne bo M0" gel najbolj ogreti.
Sl. R**-
fiz UMETNOSTNIH galerij]
Micalesco je razstavil v Rossoni
Na razstavi v Rossonijevi P8 saži se nam je Sergio Mi ca* sco predstavil v celotnem sV jem spektru. Poleg velikih P1. ten, ki jih polnijo skupine IP?’ je razstavil še nekaj pokrato in morij ter nekaj ujedank. pričajo o tem, da umetnik doo obvlada zasnove, kjer se Bne veliko ljudi. V poslednjem ie od vsega začetka osredotočeno pozornost tega mladega s!«fc°’78’ ki v svojem katalogu med hm gim piše:
«Slikarstvo naj hodi bolj j*j poteh človeka in naj bo zO > premišljevanje, zatočišče in ' timno srečanje.*
Zato nam Micalesco v svoji novejših slikah ljudi to pot P\_ kazuje življenje mladih po mes
nih barih, kot jih srečujemo da za dnem in pozno v noč. Tem barve, črne silhuete na modre obkrožajo močni prebliski pesv nasprotstev barvnih odtenka ’ premešavajo se kakor hrupni zv ki glasbe in juke i:oxov. kar r ne uspe razgibati ohlapnosti ml dih teles, ki posedajo ob točim mizah.
Barva je v teh delih Posrfi. nik duhovnega razpoloženja, K kor že v vrsti njegovih olj *va niti angeli*. V slikah kraških P krajin pa ostaja zvest žaru 1 senskih barv. Ugotavljamo P~’ da so to gotovo najboljša del' ker mu uspe poenostaviti no značilnost vinorodnih predel^ Krasa. Vse to preneseno na 0 morsko krajino, izstopa z erta ^ prepričljivostjo tudi v slikah\, prikazujejo tržaško pristanišč MILKO BAMBIČ

HOROSKOP
OVEN (od 21. S. do 20. 4.) Na delu pričakujte temeljite spremembe. Neko čustveno vprašanje bo prešlo z mrtve točke.
BIK (od 21. 3. do 30. 4.) Postavite samo tiste zahteve, ki Jih dejansko lahko utemeljite. Prijetno presenečenje v domačem krogu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Utrdili boste svoj finančni položaj. Bodite bolj širokosrčni z osebo, ki jo imate radi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Podvojite napore, če hočete končati nalogo, ki so vam Jo naprtili. Obisk, ki bo okrepil vaš ugled.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan bo razgiban In vsestransko koristen. Od vašega optimizma Je odvisno vzdušje v družini.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce se boste potrudili, boste Imeli veliko zadoščenja. Prijeten večer v družbi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. ^ Seznanite sodelavce s svojimi črti. Za svojo človekoljubnost ste poplačani.
ŠKORPIJON (od 24. 10. d° ^ 11.) Sprejmite člmprej neltete važne poslovne odločitve. V d111 ni bo vladal mir.
STRELEC (od 23. 11. do 20 . ^ Delovni ukrepi morajo temeljit* pravičnosti in metodičnosti. N« w dite preveč romantični.
" — ^\lAi mI« Im, tIV
Zelo bd bito koristno, če bi Pc' čaill število sodelavcev. Prehod
nesporazum z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2-> ^ odrekajte se metodam, ki do danes prijale. Tolažbo bost«
Sli med prijatelji.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) je ne bo preveč primemo z® ® ljavitev vaših namenov. Deležni ste ostrih kritik.
Drenu in mu poročal. Potem je pokazal na bolnega karnis®4^ Pajk se je motno smehljal, ko so si podajali roke-^ vprašanje, kako se počuti, je odgovarjal po svoji navadi diič in presenetljivo vdano, sprijaznjen z vsem, kar je bilo ih ^ jih je še čakalo. »Vojska je in nič ne pomaga.«
Gorazd mu je dejal, da bi ga radi poslali v bolnico. P™ pa so se stemnile Oči, razočarano je zategnil ustnice v ST0[l smehljaj.
“Saj me je divizijski zdravnik proglasil za simulanta. T ko da me niso imeli še za dezerterja, ki sem v idrijskih g0^ nad Vojskim omagal in zaostal za bataljonom.«
«Ne bodi tako občutljiv, Pajk. Ne poznamo se med s®®/^ zato se tudi ne razumemo vedno,« ga Je Skušal pote1®29 Gorazd.	„
Nato je vprašal Dren Orlova, kaj koplje mož v globe Komandirja je vprašanje spreletelo kot očitek.	ltIlA
“O, prekleto. Saj sem pozabil nanj. Hujša kršitev discip1"^ zaspal je na prednji straži. Ne maram, da bi se nam priP®1 kaj takega, kot se je bataljonu na Pokljuki.«	fg.
Dren je pobledel in nastala je mučna tišina, ki jo Je sekal Gorazd: «Tovariš komandir, gotovo ti je znano, d® 09 ne sme izvrševati smrtne kazni.«	^
Orlov, ki se je zavedal, da je po svoji nerodnosti potrebe in nevedoma zadel Drena, se je skušal opravičiti- .
«Seveda vem. Menim, da sem prav ravnal. Za nekaj je treba zaostrita budnost v četi do skrajnosti.«	«,
Spustili so se v globel in se ustavili na robu jame. segala borcu skoraj do ramen.
“Nehaj kdpati,« mu Je ukazal Orlov.	lfl
Fant je obstal smrtno bled, potne kaplje so mu zali ^ oči in brazdale lica. V nekaj urah kopanja se je postara* deset let. Vdal se je bdi v usodo ln pričakoval najhujše-dal jih Je molče, kot prikazni, z globokim razočaranj«11*
zaničevanjem v očeh. Orlov, ki je pričakoval, da bo padel na kolena, se Je zmotil. Nenavadna upornost, ki J® skala iz oči, Je komandirja presenetila.	. ^
Oriov je ukazal: «TakoJ zlezi iz luknje in se javi v de
KOLESARSTVO
V 12. ETAPI «GIRA»
Boifava se okoristil z ugodnim vetrom
Skupna lestvica brez bistvenih sprememb
SERNIGA Dl SALO, 2. — Davide, tec, Edgard Košuta (Angel Boga-P°lfava je osvojil dvanajsto etapo tec). Boris Tenoe (ki Švab ftivin »»lesarske dirke po Italiji, Desen-
Jano del Garda — Semiga di Sal6. a kolesar 'je danes presenetljivo prehitel vse najboljše sprinterje, p0t so R.itter, Gimondi in Gosta Pettersson. Boifavi je pomagal tudi veter, ki je začel pihati proti kolarjem ko ie on že zaključil svo-1° _ vožnjo. Kot smo predvidevali, Ražnja na kronometer ni povzro , a velikih sprememb na skupni
estvici, kajti Micnelotto ie imel prevelik naskok, da bi ga tekmeci dohiteli v cako kratki etapi. , Možnost, da Michelotto ohrani ro-'? majico do Milana, postaja ut a^va v dan večja. Uspelo mu je ganiti precejšen naskok pred nevrednim tekmecem Petterssonom. a se ne znajde kdove kako dobro j1,9 gorskih cestah, kjer se lahko Mjjan dobro brani in mu onemo-nevarnejše napade.
; tej etapi na kronometer je prc-yl dobro tekmoval tudi Gimodi. ,eter, ki mu je pihal v obraz, mu "■ dovolil, da bi osvojil današnjo *tapo,^ vendar mu je vseeno uspelo tanjšati zaostanek za prvimi. Sal aranijev kolesar ima še možnost, a se izkaže v Dolomitih, moral bo precej bolj potruditi in lve«ati kakor doslej.
Jutrišnja etapa bo večinoma rav-jS’ le sredi proge bo večji vzpon, ato, nam verjetno ne bo tudi ju jsnja etapa pripravila večjih pre ,e£eČenj.
. d^^ivalci Camponogare blizu Be e'k bodo morda jutri iz protesta stavili »giro*. Zagrozili so, da bo-ra° sasedli cesto, po kateri bi mo-voziti kolesarji, če ne bodo “URovorue oblasti poslale denar za saditev tamkajšnje osnovne šole. fprfm' So seda-> že večkrat pri-aili protestne manifestacije, a vse le Wlo zaman.
. Tako danes na cilju: žlavide Boifava, ki je prevozil 28 km dolgo progo v času 43’Ki" s poprečno hitrostjo 38,31 km , na uro.
Ritter Ole 43’17”
']■ Gimondi Felice 43'34”
’• Pettersson G. 44'23" f. yan Springel Herman 44'26” Motta 44’44”
;• Pfenigger 44’49”
J' Vifian 44'52"
"'agtmans 44'53”
Cavalcanti 44’54” i' Houbrechts 44 59”
Galdos 45’14”
}r Penfatto 45’18”
Puente 45'21”	.
Vianelli 45’34”
ji'Sorlini 46*41’’	«>•••■	<
.S' Simonettj 45'48”
Zilioli 45*51”	.Uto m
U' Di Caterina 45*51”
, SKUPNA LESTVICA , Michelotto 57.25T4"
•>' Moser A. 2T3” zaostanka J' Pettersson G. 4*37”
1' Colombo 5'36”
2- Paolini 6’27” h' J^an Springel Houbrechts
i
■ Schiavon
« • •
Italijan Mario Da Ros je zmagal hes v prvi etapi 11. mednarodne km ^ po Srbiji, ki bo merila 764 j™ *n bo imela šest etap. Da Ros s km dolgu pot po ulicah Kru-Vca prevozil v 55’30”.
V prijateljskem srečanju
<<Stari» kriški nogometaši Uspešnejši od mlajših
^esna «stari» — Vesna «/hladi» 6:4 (0:2; 4:4)
f.VfRELCI: p. p. Nereo Germani E. Su'čič (M), d. p. Zdravko *|Muta (M), Antonini (S). E. Sulič (M), Nereo Germani (avtogol), 'bago Košuta (S).
Podaljška: Boris Tence (S),.Zma ^Košuta (S).
Postavi:
frjESNA »STARI*: Žarko Bogateč, 4on Perissutti, Igor Bogateč, Zma-Košuta, Tretjak, Zlatan Boga-
teč), Boris Tenoe (k), Švab, Bizin, Antonini.
VESNA «MLADI»: Tretjak, Danilo Košuta, Franko Tenoe, Livij Perissutti, Fulvij Germani, G. Sulčdč, Zdravko Košuta, N. Germani, Sedmak, Bortolotti, E. Sulčič.
SODNIK: Renato Košuta (Križ).
Tekma med mladimi in starima, ki so jo na blatnem igrišču odigrali v nedeljo v Križu, je pokazala, da bi lahko Križ imel zelo kakovostno ekipo. To je bila prva ugotovitev tistega, ki je prisostvoval temu srečanju in je na igrišču videl tehnično dobre nogometaše, kot so bra ta Perissutti, Germani, Bortolotti (ki trenutno igrajo pri drugih eki pah). Če bi sestavili ekipo s terni igralci, bd se gotovo bolje izkazala od tiste, ki je zastopala kriške barve v prvenstvu prve kategorije in je jalovo izpadla.
Težave za sestavo takšne domače ekipe pa so trenutno skoraj nepremostljive. Vsak kriški navijač pa si je «grizel prste*, ko .je videl do mače fante, ki so nogometno nadarjeni, igrajo pa pri drugih moštvih.
Toda vrnimo se k nedeljski tekmi.
Zabave gotovo ni manjkalo. Gledalci so lahko videli kar deset g°l°v. Poleg tega so bili priče zanimivi in borbeni tekmi, ki je bila v zadnjih minutah skoraj dramatična. Mladi so namreč vodili že s 3:0 in 4:1. Vse je kazalo, da bodo stari doživeli katastrofo, tedaj pa so »stari* nadoknadili zamujeno, najprej so dohiteli mlade in so nato v podaljških celo zmagali s 6:4. S tem so si seveda zagotovili večerjo, ki j0 bodo morali mladi in «neizkušeni» kriški nogometaši plačati.
b. I.
NOGOMET
FIRENCE, 2. — Italijanska nogo metna zveza je danes diskvalificirala za eno nedeljo igralca Triesti-ne Martinellija.
# « *
RIM, 2. — Po včerajšnji nogometni tekmi med Romo in Stoke Cittyjem so skušali nekateri itali janski navijači napasti angleške nogometaše in sodnika. Orožniki so ta koj posredovali, vendar so morali uporabiti solzilne bombe, da so pomirili razgrete 'glave. Dva policista sta morala v bolnišnico zaradi posledic incidentov.
# # #
i	'■»tTiSfTHKi
PARMA, 2,.—. Mladinska ..enajsterica Vojvodine se bo udeležila med-
do 17. junija letos.
Don Bosco — Polet: Guštin (št. 8) v skoku na odbito žogo
NOGOMET
V	prvenstvenih nogometnih tekmah 30. kola so dosegh danes naslednje rezultate:
Crvena zvezda — Hajduk 1:1 (0:0) Vojvodina — Bor	2:0	(1:0)
Borac — Partizan	1:0	(0:0)
Velež - Olimpija	3:2	(1:0)
Železničar — Čelik	1:0	(1:0)
Radnički Kr. — Sarajevo 3:0 (2:0) Svoboda — Maribor 2:0 (1:0) Dinamo — Radnički Niš 3:2 (2:0)
Tekma med OFK Beograd in Cr-venko bo jutri.
Po 30. kolu je na čelu Hajduk z 41 točkami, za njim pa so Dinamo 40, Železničar 39 in Partizan 35 točk itd. Ljubljanska Olimpija je s 30 točkami na 8. mestu, Maribor pa na 13. mestu.
ODBOJKA
V	nadaljevanju ženskega promocijskega odbojkarskega prvenstva je včeraj v Trstu Bor A premagal Primorca A s 3:0 (15:13, 15:10, 15:13).
Tekma je bila razmeroma uravnovešena, odločilni pa so bili servisi, s katerimi se je bolj izkazal Bor. Tržačanke so imele tudi ostrejši napad, v katerem je zlasti izstopala Barejeva, ki je trenutno v izredni formi.
Tik pred koncem tekme se je poškodovala članica Primorca Milena Padovan, ki si je zvila gleženj in verjetno v tem prvenstvu ne bo mogla več nastopati.
* # 4»
V	Trebčah je v okviru istega prvenstva OMA premagala Primorca B s 3:0 (15:3, 15:7, 15:6).
■«I
TEDENSKI PREGLED
Openci v vodstvu v promocijski ligi
Med dekleti je Bor A še vedno brez poraza
Moška promocijska liga
Polet še vedno zanesljivo vodi. Tudi Sokol mu ni bil kos v povratni tekmi in je moral znova kloniti, čeprav po štirih borbenih setih. Tudi šesterka Gaje je dosegla pozitiven rezultat. Premagala je namreč mlado Borovo ekipo, ki si v tem prvenstvu nabira le prepotrebne izkušnje.
IZIDI
Polet - CRDA	3:1
Sokol — Gaja	3:0
Gaja — Bor	3:1
Polet — Sokol	3:1
LESTVICA
Polet	6	5	1	17
CRDA	5	3	2	10
Sokol	6	3	3	11
Gaja	5	3	3	8
Bor	4	0	4	3
6
9
10 12 12
Ženska promocijska liga
SKUPINA A
Z zmago nad Julio si je Bor A praktično zagotovil prvo mesto lestvice, saj je po petih tekmah edina

Silil:
TEDENSKI KOMENTAR
Prvi točki za Poletove naraščajnice
Martin Kralj, Leonard Koren in Mira Krausova najboljši strelci včerajšnjih tekem
ČLANI
Borovi člani bodo po daljšem počitku v nedeljo zopet zaposleni. «Pla-vi se bodo namreč udeležili mednarodnega turnirja v Šentvidu, na katerem bosta nastopila še domači ekipi Šentvid in Jesenice. Za četrto ekipo pa se še ne ve, katera bo.
Bor bo nastopil s svojo mešano postavo članov in mladincev. Predvsem za mlade borovce bo to lepa izkušnja. Turnir bo služil trenerju, profesorju Mariju, da bi že zdaj poskušal uvrstiti med člane kakega mladinca, kajti v prihodnjem pr venstvu bodo verjetno kar vsi mladinci igrali v D ligi.
Bor bo v Šentvidu igral z naslednjo postavo:	Danijel in Adrijan
Zavadlal, Stojan in Valter Hrvatič, Peter Starc, Boris Fabjan, Andrej Rudes, Mladen Šare, Branko Lakovič, Silvan Ambrožič, Martin in Rajmund Kralj. Odsoten bo Aleksander Sirk. • .
- «PRIMA Dl VISION E»
Včeraj so odfgrali 10. kolo prven stva »prima (rfvišione*. Borovci so igrali proti ekipi Ferroviario.
niimiiiiiiiifiiiiiiiiiiUfiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiMiitiiiiiiimiiiiiiiiitiHMiimiiiii
POKAL EVROPSKIH NOGOMETNIH PUVAKOV
Nizozemci pred Grki
LONDON, 2. — Letošnji pokal ev ropskih nogometnih prvakov je o-svojila nizozemska enajsterica Ajax, ki je v finalni tekmi v Londonu premagala grško moštvo Panathi naikos z izidom 2:0 (1:0).
AJAX: Stuy; Vasovič, Suurhier; Hulshoff, Rijnders, Neeskens; Swart, Muhren, Keizer, Van Dijk, Cruvff.
PANATHINAIKOS: Econoinonpou-los; Tomaras, Vlahos; Elefterakis, Kamaras, Sourpis; Grammos, Fila kouris, Antoniadis, Domazos. Kap-
Sodil je Anglež Taylor.
10 milijonov lir nagrade, razko šen osebni avto, udobno stanovanje in dosmrtna pokojnina v višini 200 tisoč lir mesečno. Vse to so obljubili voditelji Panatbinaikosa vsakemu svojemu nogometašu, če bi drevi premagali na Wembleju Ni zozemce v finalnem srečaniu tekmovanja za naslov evropskega klub skega prvaka. Toda vse bogate nagrade niso pomagale nič. A.jax se .je predstavil kot bolje pripravljeno in v mednarodnih srečanjih bolj utrjeno ter izkušeno moštvo od gr-
škega. Zato je tudi osvojil to dra goceno trofejo, in to z goloma od katerih je prvi padel tri minute po začetku tekme, drugi pa tri minute pred koncem.
Tekma je bila lepša v prvem polčasu. V drugem je zgubila na privlačnosti, vendar je bila v celoti vsekakor boljša, kot so mnogi pričakovali. Grki so namreč pokazali dokaj dober nogomet in prav nobeno presenečenje bi ne bilo. če bi dosegli kak gol.
Sicer pa je za Panathinaikos o-stala vsaj tolažba, da se je prerinil v finale, kar je zanj že izreden uspeh. Poleg tega pa tudi za služek ni bil tak, da bi ga zametovali: 40.000. nizozemskih turistov,
20.000	grških sezonskih delavcev- ii,
40.000	domačinov, ki so napolnili tribune, je plačalo za vstopnice rekordno vsoto 270 milijonov lir, h kateri je treba prišteti še 67 milijonov lir za pravice televizijskega prenosa. Teh 337 milijonov si bosta obe društvi razdelili na enaka dela med seboj kar je seveda tudi (finančni) uspeh.
Bor — Ferroviario 41:37 (22:9) Borova postava: Kafol (k) 2, što-kelj, Zavadlal 2, Rajmund Kralj 9, Šare 5, Valter Hrvatič 4, Martin Kralj 17, Stojan Hrvatič. Prosti me ti 7:24.
Kljub zmagi proti zadnjemu z lestvice — Ferroviariu — so borovci tokrat igrali slabo. Začeli so sicer zanesljivo, nato pa so skoraj popolnoma popustili in so proti koncu tekme zelo tvegali, kajti domačini le za las niso dohiteli borovcev. Predvsem v obrambi so bili »plavi* statični, kar je seveda olajšalo nalogo domačim košarkarjem, ki so se bolje znašli na spolzkih tleh.
Vsi borovci so igrali nezanesljivo. Od košarkarjev Ferroviaria pa se je izkazal Cavallaro, 1.1 je dosegel 15 točk in je bil proti koncu tekme skoraj neustavljiv za našo obrambo.
Včeraj je bilo na sporedu 10. kolo prvenstva. Tekma za prvo mesto med Italsidrom in Lloydom se je zaključila z zmago 2:0 za Italsider, ker se nasprotniki niso predstavili na igrišču.
Izidi 10. kola
Libertas Ts — Servolana 41:74 Ferroviario — Bor	37:41
Italsider — Lloyd	2:0 b.b.
LESTVICA
Italsider Servolana Lloyd*) Tricolore . Bor
Libertas Ts F erroviario
9 8 1 9 7 2 7 2 4 5 4 2 0
626 392 517 417 2 582 369
5	423 421
6	422 508
7	355 623 9 371 622
*) Lloyd točko manj zaradi odpovedi tekme.
Prihodnje kolo (6. junija) Tricolore — Libertas Ts Servolana — Lloyd
Sobota (5. junija)
Bor — Italsider (19.30) PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV V prvenstvu naraščajnikov sta bili včeraj zaposleni obe slovenski ‘er'-i.
Ricreatori — Bor 59:48 (34:14) Borova postava: Kapič, Koren 17, ’*■ -/.uui (K) 10, Colja, Francia 2, Klobas 8, Košuta, Deško 11, Križ-mančič. Prosti meti 6:12.
Borovi naraščajniki so morda včeraj odigrali svojo najboljšo tekmo </ tem prvenstvu. Po slabem prvem inlčasu so se namreč naši predstavniki enostavno prebudili in so bili celo boljši od močnih nasprotnikov, ki so šele proti koncu tekme strli nr’nor horovo- v V	deiu igre
so «plavi» onemogočili obrambo na-ov s točnimi meti od daleč
Travnikarjevega v Vojkovem vodu. Tam te bodo naučili ^pline.o
h Fant se je nenavadno urno potegnil iz jame, tako prese-da ni spravil niti besedice iz ust. Dežurni mu je vrnil in pas. Zategnil si ga je okoli shujšanega telesa, vrgel j na ramo in kakor mesečnik odtaval iz globeli na polo-potjo se je nekajkrat kot pijanec zaletel v deblo, ^j pa sploh ni pogledal.
-2 mešanimi občutki so obstali na robu jame, ki je bila ^obna grobu.
«Tovariš komandir,)) se je zravnal četni dežurni in resno !Pr&šal Orlova, če naj oznani vsem po položaju, da je latri-nared.
Orlov se Je zmagoslavno zakrohotal: «Ni še. Stražarja naj Premigata ude in naj jo dostojno zamaskirata, preden bo Seih na volj o.»
j. Dren. in Gorazd nista vedela, ali bi se smejala ali obsojala Navadne Orlove metode za vzdrževanje discipline. Nihče mu [r mogel oporekati, da higienski ukrep ni koristen in priporoč-^ v za varnost četne skupnosti.
Gorazd se je jezil, da jih je potegnil, zato ga Je, ko so se 'hiiii k Pajku, zbodel: «Cudno, da še Ani nisi ukazal, naj ^°Plje jamo.»
«KaJ še! Gestapovko prepuščam modrosti višjih. Umijem J® roke,» se je zaničljivo nakremžil Orlov kakor vselej, kadar 3 Pogovor ni bil po volji. Bolni Pajk pa se je nasmehnil: «Te
*	Pa ne upa, čeprav bi jo najraje zmlel v kašo. Boji se Primoža.« > «Se hudiča se ne bojim, pa bi se njega! Traparija, Pajk.
* najbolj zagrizenega komunista ga imate, pa zagovarja in Upravičuje gestapovko. Razočaran sem nad njim, čeprav je °W mitraljezec. Ni vredno, da bd govoril,« je Orlov malo-^rno zamEihnil z roko in pljunil v sneg.
#	«No, no, Orlov, ne bodi tak. .Spomnil se, kaj vse si mi ujmrii o njej. V zvezde sl jo koval. Sedaj pa nenadoma rt*0 proti... Primož Je prvi zasumil, da je z njo nekaj narobe.
bd bdld md bolj spretnd, bd bili stvar razkrili prej. Vsaj ravi6ni bodimo, vam pravim, dasi nikogar ne zagovarjam,«
	
_
	
Je končal Gorazd.
Orlov se je hitel opravičevati: «Zmotil sem se o njej, sdcer pa se motijo tudi drugi. Zato mi je sedaj tem bolj odvratna. Večina v četi pa ji daje potuho. Smili se jim. Sel bom v brigadni štab in prosil za premestitev.«
Orlov je že dalj časa sumil, da mu Gorazd, ki dobiva od Primoža obvestila o njem, ni kaj prida naklonjen. Neznosno ga je peklilo, ker so mu vohljali po četi in brskali po njegovih ukrepih.
Skozi mogočne krošnje golih bukev in smrek je posijalo medlo sonce in jih ogrelo. Posedli so po obronku okoli šotora. Dren je obrazložil četnemu poveljstvu, da bodo enote v nekaj dneh izpopolnjene z novimi borci, oskrbljene z orožjem in strelivom, ki ga bodo odvrgli Angleži iz letal. Potem bosta obe diviziji udarili v idrijsko kotlino. Nemce je treba napadati dan in noč, je dejal, da se bodo utrudili in potrošili člm-več mundcije. Med drugim je ukazal Orlovu, naj četa v širokih pasovih zaseka obe cesti, ki vodita iz kotline v gorovje. Orlov je poslušal in neverno kimal z glavo, tako da je Dren z negotovostjo razlagal, kar je slišal na brigadnem štabu, ter je že manj prepričljivo ponavljal.
Gorazd je opazil, da Orlov potiho nasprotuje tej razlagi položaja; zato ga je vprašal — ko je Dren končal — če ima morda kakšne pomisleke.
«Pravzaprav nobenih. Kdo pa se zmeni za to, kaj rečemo ml v četah. Vem samo to, da je vojska zbita, mokra, lačna, da nima municije in da iz dneva v dan bolj godrnja. Nismo navdušeni nad zavzemanjem Idrije. Ce javita na brigado ali če obdržita zase, vama povem, da je to pretrd oreh za naše mlečne zobe. Drugega ne bo kot velike žrtve. Ce bi jo le zavzeli, je ne bomo obdržali. Nemci je ne bodo dali, dokler bo fronta v Italiji in bodo potrebovali rudnik.«
«Kdo pa vas bo vprašal, Orlov, če ste navdušeni za napad ali ne. Ce bi bili odvisni od navdušenja vojakov, bi se vojna kmalu nehala,« ga je nevoljno zavrnil Dren, ki ni maral kritičnih pogovorov o načrtih poveljstev, čeprav je tudi sam dvomil o marsičem, kar so proglašali za nujnost. Odkar je
Barazzutti), s prodori (Deško) in neposredno pod košem, kjer je bil Koren učinkovit.
Škoda, da borovci niso tako za igrali tudi v prvem polčasu, kajti nasprotno bi lahko poskrbeli za največje presenečenje v tem prvenstvu. Ricreatori je namreč favorit <i Lloydom) za končno osvojitev prvega mesta.
* # *
Don Bosco — Polet 39:34 (19:17)
Poletova postava: Sosič (k) 11, Jugovič 7, Gantar 3, Guštin 4, Dolenc 1, Kraus 2, Starc 6. Prosti meti 4:16.
Poletovi košarkarji so včeraj zamudili veliko priložnost, da bi premagali Don Bosco. Toda takoj moramo omeniti, da sta v veliki meri pripomogla k uspehu domačinov sod nika, ki sta dosojevala osebne napake na desno in levo, in to povsem nesmiselno ter neodgovorno. Poletovci so namreč zaključili srečanje le s tremi igralci, kljub temu pa so se požrtvovalno “borih m so bili tudi v treh povsem enakovreden nasprotnik domačinom.
Začetek je bil dokaj ugoden za naše košarkarje, ki so povedli s 13:7. Nato pa so nekoliko popustili, tudi zato, ker sta bila sodnika zelo pristranska.
V drugem polčasu pa so morali zaradi petih osebnih napak z igrišča vsi najboljši poletovci: Sosič, Gantar, Starc, Guštin. Tekme je bilo praktično konec.
Vse po predvidevanju torej v šestem kolu.
Lloyd — Italsider			89:45
Ricreatori	—■ Bor		59:48
Don Bosco	— Polet LESTVICA		39:34
Lloyd Adr.	6 5 1	469	303 10
Ricreatori	6 5 1	388	261 10
Don Bosco	6 4 2	289	284	8
Italsider	5 2 3	247	313	4
Polet	6 1 5	257	360	2
Bor	5 0 5	205	331	0
Prihodnje kolo 6.		6.	71
Bor - Lloyd (9.301
Italsider — Don Bosco
Ricreatori — Polet (8.00)
« « «
Borovi naraščajniki bodo jutri ob
19.30	(in ne danes!) odigral v nedeljo odgodeno tekmo proti Italsi-dru. Srečanje bo na igrišču »Prvi maj».
• • •
PRVENSTVO NARAŠČAJ NIC
Poletove naraščajnice so včeraj osvojile prvo zmago v tem prvenstvu.
Polet - Interclub 41:30 (12:10)
Poletova postava: Irena Sosič (k) 4, Morana Taučer 6, Rosana Sosič 4, Vesna Taučer, Malalan 9, Kraus 14, Knez 4.
Prosti meti 3:4.
Poletove naraščajnice so končno dosegle svoj prvi uspeh v tem prvenstvu. V zadnjih srečanjih so pokazale dokajšnji napredek in smo zmago pričakovali. Za razveseljivo presenečenje pa so naše predstavnice poskrbele že včeraj v Miljah, kjer so prepričljivo premagale ekipo Intercluba.
Vse poletovke so se izkazale, po sebno še Mira Kraus, ki je bila s 14 koši najboljša strelka Poleta.
Včerajšnji izidi Bloch — Ricreatori SABA — CMM Interclub — Polet
LESTVICA Caiza Bloch 6 4 2 CMM
SABA--- -Interclub Ricreatori Polet
64:36
n.o.
30:41
5 4 1
365	180	8
253	184	8
+-'3-.p-’161' HJ5 -6
5	2	3	169	197	4
6	2	4	179	288	4
6	1	5	159	283	2
Prihodnje kolo (6. 6.)
CMM - Polet (9.00) Ricreatori — Interclub Caiza Bloch — SABA
še neporažena ekipa. Zelo dobro se je odrezal Primorec A, ki celo o-groža Julii drugo mesto. Manj sreče je imel Sokol, ki je podlegel drugouvrščeni ekipi.
IZIDI
Sokol A — Inter	B	3:0
Primorec A — Inter B	3:0
Julia — Sokol A	3:0
Bor A — Julia	3:0
LESTVICA
Bor A	5	5	0	15	2	10
Julia	6	4	2	14	6	8
Primorec A	5	3	2	9	7	6
Sokol A	6	2	4	7	12	4
Inter B	6	0	6	0	18	0
SKUPINA B Tokrat je zmaga le za las ušla požrtvovalni Gaji, ki je morala prepustiti obe točki ekipi OMA po petih razburljivih setih. Slednja si je tako zagotovila prvo mesto, saj je še edina, ki ni okusila poraza.
Tudi ostale slovenske šesterke so poražene zapustile igrišče. Prijetno je presenetil Primorec B, ki je trmasto kljuboval ekipi Inter A.
IZIDI
OMA	—	Gaja	3:2
Inter	A	— Primorec B	3:2
OMA	—	Bor B	3:0
Gaja	—	Sokol	3:0
LESTVICA
OMA	7	7	0	21	2	14
Gaja	6	4	2	14	6	8
Inter A	7	4	3	13	13	8
Bor B	7	2	5	10	17	4
Sokol B	6	2	5	7	15	4
Primorec B	7	1	6	7	19	2
Prvenstvo dečkov
Italijanski ekipi Are Linea in CRDA prevladujeta v tej skupini. Slednja se je morala zelo truditi, da je ugnala borbene Borove od bojkarje.
IZIDA Are Linea	— Bor			2:0
CRDA -	Bor			2:1
	LESTVICA			
Are Linea	5 5	0	10	0 10
CRDA	5 4	1	8	3 8
Kras	4 1	3	2	6 2
Gaja	4 1	3	2	6 2
Bor	6 1	5	3	10 2
S. R.
JADRANJE
NEAPELJ, 2. — Jugoslovanska posadka Grego — Nikolič je osvojila prvo mesto na mednarodni regati v Neaplju v kategoriji »leteči Holandec*. Tudi ostali dve jugoslovanski jadrnici sta se uvrstili zelo dHbrcV Š&J 'sta žiišedli'drOgO'Tri' deseto mesto.
NOGOMET
V okviru začetniškega nogomet nega prvenstva so Campanelle včeraj premagale Primorca s 3:2 (3:0).
Bor — Primorec: Sonja Barejeva Je trenutno kot tolkačica v odlični formi
Zakaj ne «zdravo!»?
Včeraj, ko so m staaionu «i. map v Trstu nastopale odbojkarice v okviru promocijskega prvenstva, je zopet prišlo do spora s sodnikom, ki je potem, ko sta se obe (slovenski) ekipi pozdravili s slovenskim pozdravom «zdravo/» zahteval, naj se šesterki pozdravita z uradnim »italijanskim* pozdravom tip, ip, urra!»
Kljub vsem dosedanjim protestom slovenske javnosti ob podobnem dogodku pred časom na Goriškem, so se zdaj talergično-sti» do slovenskena pozdrava nalezli tudi sodniki na Tržaškem.
Povsem upravičeno se ponovno vprašamo: zakaj je deželni odbojkarski zvezi F-JK slovenski pozdrav tako napoti, ko pa ga dovoljujejo povsod drugod v Italiji, kjer se mu ni doslej še noben sodnik nikoli uprl? Zakaj lahko južnotirotski športniki nemoteno pozdravljajo ob športnih srečanjih svoje nasprotnike v nemškem jeziku, medtem ko naši tekmovalci tega ne smejo? Zakaj se nikjer v Italiji praktično noben sodnik ni zganil niti ob takih pozdravih, ki jih lahko izrečejo le nekulturna, prostaška usta. ne pa športniki na igrišču, ob sto let starem in tradicionalnem slovenskem pozdravu, v katerem je zapopadeno vse, kar lahko lojalen, pošten in vzgojen športnik želi svojemu nasprotniku, naj bo ta katerekoli narodnosti, pa nekatere nenadoma zabolijo ušesa? Zakaj?
Resnici na ljubo je treba povedati, da vsi sodniki niso enotni v svojem zadržanju do slovenskega pozdrava. Nekateri ga dopuščajo, drugi se zadovoljujejo z dvojezičnim pozdravom, So pa tudi taki, ki branijo neko staro in pozabljeno okrožnico FIPAV, katere se na splošno drži le tisti, ki se je hoče, drugi pa ne. Prav to pa dokazuje, da lahko tudi sodniki sami ukrepajo precej po svoji uvidevnosti in se z okrožnico tudi ne strinjajo. Zagovor, da je tako zadržanje slovenskih športnikov (glede pozdrava) nacionalizem (kot smo že slišali nekatere) in vnašanje politike v šport, pač ne drži. Šport ni nekaj, kar naj bi bilo postavljeno izven splošnega družbenega dogajanja in razvoja. Pravice, da Slovenci na o-zemlju, na katerem od nekdaj živimo, govorimo svoj jezik, kjer nas je volja in kjer sodimo, da je to umestno, nam ne more nihče odvzeti. Pridobili smo si jo sami, ramo ob rami z naprednimi silami naše dežele.
Slovenski športniki v Italiji smo bili vedno lojalni do vseh, s katerimi smo imeli stik v svojem športnem delovanju: do nasprotnikov, do sodnikov, do športnih zvez. Z razumevanjem in tolerantnostjo ter občutkom za dejansko stanje na območju kjer živimo, nismo doslej nikoli postavljali vprašanja dvojezičnosti v občevanju s športniki, sodniki in federacijami, ki občujejo le v italijanskem . jeziku, da bi določenih stvari ne zapletali in postavljali zaprek, ki bi dejansko nekoliko otežkočile doslej skoraj vzorno sožitje med športniki obeh jezikov.
Toda vprašanje pozdrava je za nas načelno. Preko njega ne bomo šli. Pozdrav v slovenskem jeziku ne more motiti nikogar, kot nas, slovenske športnike, prav nic ne moti pozdrav v italijanskem, ne v kateremkoli drugem jeziku. Če je nekje določilo, ki nam to brani, se mora boriti proti njemu vsak demokrat. Če pa tega ne stori, ali se celo z. njim strinja, potem je jasno dokazal, kdo je in kam sodi. Takih se pa slovenski športniki ne bomo ustrašili (kot se jih nismo že v preteklosti), in prepričani smo. da nas bo v našem boju za priznanje svojih jezikovnih pravic tudi v športu, podprla vsa demokratična javnost.
ATLETIKA
VIDEM, 2. — Videmski atlet Mario Vecchiato je danes dosegel nov italijanski rekord v metu kladiva i rezultatom 70,56 m. Italijan je dokazal, da je v dobri formi, saj je kar dvakrat zaporedoma izboljšal svoj prejšnji rekord. Njegov prejšnji rekord je bil 68,74 m.
# 4» *
TURIN, 2. — V okviru atletskega univerzitetnega mitinga v Turinu je Donatella Govoni dosegla nov italijanski rekord v teku na 800 m s časom 2’03”9. Prejšnji rekord, ki je bil last Pignijeve, je bil 2’04”6.
bil obsojen na smrt in nato pomiloščen, je bil še bolj občutljiv in oprezen. Naposled Je pribil, da ga prav nič ne briga, kaj bo in kaj ne bo, da pa bo skušal do potankosti izvesti vsa povelja.
Gorazd je preusmeril pogovor na svetovno politiko ln na konec vojne, katerega so komisarji napovedovali že vsa leta nazaj, da bo napočil čez tri mesece, in spet podaljševali rok, kakor je ustrezalo položaju. Pomenek, kako bodo minile težave In se bo življenje zvedrilo, jih je sredi mračnih idrijskih gozdov mnogo bolj zanimal in ogrel. Zamotili so se in pričakali patruljo.
Orlovu se je povesil nos, ko se je bataljonski komisar odločil, da se bo sam pogovarjal z Ano. Medtem ko se je Dren zapletel v pogovor z Vojkom in Primožem, sta dekle in Gorazd izginila med drevjem. Orlov je zaničljivo strmel za njima, iskrica sovraštva pa je zagorela v nejasnem sumu.
Daleč v gozdu, kjer nista več videla položajev čete, sta se ustavila ln sedla na deblo drevesa, ki ga je bila podrla zima. Dekle Je bilo vznemirjeno in je prikrivalo strah pred prodornim Gorazdovim pogledom. Vedno se ga je bala in se ga ogibeila, morda tudi zaradi tega, ker jo je bil Wolf večkrat posvaril, naj se ogiba komisarjev, In ker ji ga je bil Orlov očrnil.
Skušala se je umiriti in zbrati. Slutila je, da bo v boju za golo življenje pomembna vsaka njena beseda. Vdala se je v usodo in tiho poslušala Gorazdov uvod In vprašanja Kmalu pa Je premagala nelagodnost. V njem je zaslutila človeka, ki se mu lahko Izpove, kot se je Primožu in Vojku. Morda jo bo skušal razumeti v stiski, v teh grenkih urah negotovosti, ko se boji vseh in vsakogar, ko se ji je življenje postavilo na glavo in ne vidi nobenega Izhoda več. Roke je sklenila na kolenih in ga pogledala v ožgani obraz in oči, ki niso sijale prav nič sovražno in niso mogle skriti neke začudenosti nad njo in občutka, ki Je presegal meje zasliševalca.
Povedala mu je o sebi vse, ne da bi skušala karkoli olepšati ali zamolčati. Ni se Izogibala krivde. V njenih opisih dogodkov ni bilo ne opravičevanja ne prošnje za odpuščanje. Njen bledi obraz Je bil negiben, oči vlažne, turobno zamišljene,
govorila je tiho, toliko da je premikala ustnice.
Gorazd jo je pozorno poslušal s prikritim gonom radovednosti za odkrivanje tujih skrivnosti. Redko jo je prekini] m jo vprašal za kakšno pojasnilo. Prepričan je bil, da dekle ne laže in se ne izmotava za vsako ceno. Neprizadeto je poslušal ves čas, dokler ni začela pripovedovati o Wolfu. Tedaj se Je nenavadno vznemiril. Opisala mu ga je in povedala vse, kar je vedela o njem in generalu, o katerem ji je Wolf večkrat pravil. Zbral je vso voljo, da je prikril vznemirjenost, zakaj v njem se Je vse lomilo ob spoznanju, da mu je odkrila nekaj, kar je slutil in mu ni nihče verjel. V Wolfu je spoznal človeka, o katerem je pravil Drenu... Nemški komunist v gestapu — v resnici operativni šef obveščevalno diverzantske mreže v diviziji. Človek, ki so mu Nemci dali časten pridevek «lisjak«, ki se je z njim dogovoril, da bo njegovo ilegalno Ime za sodelovanje s partizani «rožca» in se je podpisoval na poročilih s šifro 111. Kako jih je preslepil! Odkritje mu je zvihralo misli. Marsikaj, kar mu je bilo v zadnjih dveh letih povsem nerazumljivo in megleno, se je pričelo svitati. Mnogi še sedaj verjamejo temu gadu. Posamezniki v vodstvu pokrajinskega odbora pa celo skušajo po vsi sili ovreči sumničenja, da je v bistvu spreten provokator, ki dela premišljeno «na dolgi stezi« s posebnim ciljem in s posebnimi pooblastili.
Nenadoma se je Gorazd zavedel, da so bili v neznanski nevarnosti, ki pa še ni minila. To spoznanje ga je navdalo a nestrpnostjo in s strahom. Najraje bi dekle kar sam odpeljal k Pemcu na divizijo. Ker pa so mu sporočili, da pridejo ponjo takoj po napadu, je opustil to misel. Domneval je, da je v afero zapleten tudi pokrajinski komite, zato je sklenil biti previden. Odkril je samo delček velike Igre - glavni igralci so še vedno v temi. On jih ne vidi, oni pa so že opazili njega. Gorje, če ga drugič! Zbrisali ga bodo s prizorišča. Zadovoljen z odkritjem, je končal pogovor. Ko se je z Ano vračal v četo, jo je skušal potolažiti, naj se ne boji, če nima še česa drugega na vesti. Dekle se je oddahnila — napetost, ki jo je komaj prenašala, je popustila s solzami, ki so se ji ulile in nezadržno polzele po llcdh,	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, os m tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
3. junija 1971
la SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT« • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas» 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaiO Pr upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblieitA Italiana»-
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ITI
PRED ODHODOM DELEGACIJE S FILICUPIJEV V RIM
Mesinski pokrajinski svet podpira zahteve Filicudijcev
Oblasti naj bi preklicale ukrep, ki je določal otok Filicudi za prisilno bivališče petnajstih mafijcev
MESINA, 2. — V Mestni se Je preteklo noč sestal na izrednji seji pokrajinski svet, da bd razpravljal o stanju in problemih ,ki jih je povzročil ukrep italijanskih oblasti ob določitvi otoka Filicudi za prisilno bivališče petnajstih mafijcev. Odhod prebivalcev Filicudijev na bližnji otek Lipari in škoda, ki bi jo utrpel turizem, sta prisilila krajevne oblasti, da so temeljito analizirale stanje in zavzele tudi svoje stališče.
Ob zaključku dolge seje je pokrajinski svet sklenil, da podpre zahteve prebivalcev otoka Filicudi. Svet je najprej odobril sklep, da nudi odboru, ki si je prevzel skrb za organizacijo bivanja prebivalcev Filicudijev na otoku Llpariju, finančno pomoč v višini dveh milijonov lir. V resoluciji, ki spremlja sklep, je pokrajinski svet poudaril upravičenost protesta prebivalcev, ki so celo leto pričakovali za turi-■em ugodno dobo in ki so bili prisiljeni, da so zapustili otok prav v trenutku, ko se je doba turizma bližala. «Turizem predstavlja enega od glavnih virov dohodka krajevnega prebivalstva. Odsotnost prebivalcev in vsi dogodki, ki so z odhodom ljudi povezani, škodijo razvoju turizma ne samo na otoku Filicudi, temveč tudi na bližnjih otokih. Mesinski pokrajinski svet zahteva, naj oblasti prekličejo u-kiep, ki je oškodoval gospodarstvo Eolskih otokov ln torej tudi me-samske pokrajine«.
Mesinski pokrajinski svet je dalje sklenil, da bo spremljal delegacijo prebivalcev otoka Filicudi, ki se bo v prihodnjih dneh podala v Rim, da bi zahtevala preklic ukaza, ki je določil otok Filicudi za prisilno bivališče mafijcev.
Na Liparlh se ni v zadnjih dneh pripettlo nič novega. Sicer je še nekaj ljudi Izreklo grožnjo, da se iz protesta proti ukrepu oblasti ne bo udeležilo glasovanja 13. junija. Vendar večina še vedno pričakuje preklic ukrepa. Liparski župan je še enkrat potrdili, da bo prebivalstvo Eolskih otokov vztrajalo z zahtevo, naj se absolutno prekliče ukrep ln naj se Eolski otoki črtajo iz seznama krajev, ki so na razpolago sodnim oblastem kot najbolj primerni za prisilno bivališče družbi nevarnih elementov. Predsednik turistične ustanove na Eolskih otokih je še potrdil, da namerava pre-bivaLstvo vztrajno, čeprav v spoštovanju zakonov braniti razvoj turizma, za kar je pogoj odstranitev petnajstih nezaželenih gostov.
vijo, ali je še kaj zanimivega arheološkega materiala.
Kampanja za mestno čistočo na Filipinih
MANILA, 2. - šest mladih filipinskih igralk v prozornih bluzicah in »vročih hlačkah« je podprlo kampanjo manilskega župana Villegasa za mestno čistočo. V nekaj minutah se je zbralo okrog njih dokajšnje število meščanov, ki so opazovali prizadevna dekleta, ki so se trudila z metlami in s cunjami. Odpadkov so sicer zbrale malo, zato pa se je zbrala gruča fotografov, ki so jih slikali v vseh mogočih pozah. Potem je vseh šest igralk sprejel župan Villegas, ki je pred volitvami sprožil to kampanjo.
MARSEILLE, 2. — V hotelski sobi so našli mrtvega 23-letnega a meriškega študenta Paula Plastina, ki si je vbrizgal preveliko količino heroina. V ponedeljek so bili v o-menjeni sobi tudi 29-letni nemški študent, dvajsetletna Francozinja, sedemnajstletna Angležinja, ter najemnik sobe 19-letni Frederic Alvi-ni iz Casablance, ki so fa morali sprejeti v bolnišnico zaradi zastrupitve z mamili.
| Do sedaj 23 trupel v «sadovnjaku smrti»
YUBA CITY, 2. - V zadnjih 24 urah je bilo iskanje v »sadovnjaku smrti« ob rečici Feather pri Yuba Cityju brezplodno. Do sedaj so po licisti odkrili skupno 23 trupel. Še rif Roy Whiteaker, ki vodi razi skavo in iskanje trupel, je pre pričan, da .je še mnogo trupel, ki jih ne bodo nijcoli našli, ker so ne kateri kmetje preorali bližnje njive ali začeli z namakanjem. Agenti so odkrili tudi nekaj čudnih vdolbin, za katere sklepajo, da so bila na istem mestu pokopana druga trupla. Zaradi namakanja pa niso mogli izkopati vseh vdolbin in poiskati morebitnih znakov, ki nai bi dokazovali, da so bila na istem me stu pokopana in odkopana še druga trupla.
šerif je spremljal po »sadovnjaku smrti« skupino časnikarjev. Vsaka jama, kjer so odkrili truplo, je označena z gumijasto rokavico. Ob luknjah ležijo še maske, ki so jih nosili agenti ob izkopavanju mrličev.
Ysi so nestrpno pričakovali današnje prvo zasliševanje, med katerim so morali sodniki odločiti, če naj formalno obtožijo 37-letnega mešetarja Juana Corono. Trenutno ga do'žijo umora desetih oseb, ker so agenti ob prijavi odkrili samo deset trupel. Agenti so priprli tudi 52-letnega Roya Delcmga. Zdi se, da je Delong edini človek, ki je videl enega od umorjenih delavcev. Oblasti očitno nočejo izgubiti edine priče, ki je na razpolago, in so si s priporom zagotovile njegovo navzočnost na prvi razpravi. Uradno je Delong priprt zaradi varnostnih razlogov.
LJUBLJANA, 2. — Te dni zaključujejo v Sloveniji veliko tekmovanje višjih razredov osnovnih šol iz matematike za bronasto, srebrno in zlato Vegovo priznanje.
PREBIVALCI VASI NA OGNJENIKU SO SI ODDAHNILI
Dejavnost vulkana Etna pojenjuje po dveh mesecih nenehnega bruhanja
Temperatura lave se je odločno znižala ■ Vsi rokavi mirujejo
iiiiaaiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiii,„mIii>illi„l|ll|lli„„iilliiill|||imilf||l||||||l|„|ll|ia
NADALJUJEJO SE RAZISKAVE 0 UMORU
V Apuliji našli grobove iz 4. stoletja pred našim štetjem
TROIA (Foggia), 2.
Medtem
ko je oral na svojem posestvu, je neki apulijska kmet našel štiri grobove iz 4. stoletja pred našim štetjem. V grobovih so našli nekaj o-kamenelib človeških kosti, posode, orožje in bronasto ogrlico. Kaže, da je v tistem kraju bilo starodavno mesto Aecas in grobovi rjetno tvorijo sestavni del mestnega pokopališča. Domnevajo, da gre za grobove vojščakov. Na kraju, kjer so našli ostanke nekropole, bodo opravili še nekaj raziskav, da ugoto-
Ali so res našli stran dnevnika Milene Sutter?
Pisavo bodo morali preučiti izvedenci, da ugotovijo če je njena
GENOVA, 2. — Izvedenca za pisave bodo jutri začeli proučevati raztrgan list papirja, ki so ga našli v vili Carrara, na področju Quarta. Morajo ugotoviti, ali je pisava enaka pisavi Milene Sutter ali ne. Mileno so, kot znano ugrabili in ubili, obdolžili pa so za ta zločin 26-let-nega Lorenza Bozana, ki je v zaporu od 20. maja. Pri Bozamu so namreč našli podroben opis ugrabitve ter zemljevid področja pri Quartu, ki ga je sam narisal. Prav v tistem koncu Genove so namreč našli truplo nesrečne Milene. Tudi vila Carrara je v Quartu.
Pisava na listku je še zelo otroška, na njem je v začetku napisano »prepisati v dnevnik«. Potem je še nekaj besed: »Dragi dnevnik, danes bi ne smela ki v šolo, ker bi ga morala videti. Imam ga zelo rada, nimam pa poguma, da bi ga
ogovorila«. Delde, ki je napisalo te besede potem pravi, da trpi, češ da «on hodi tudi z drugimi«, zaključuje pa z odločitvijo, da se bo o-pogumila in mu povedala vse. Na robu lista je potem napisano trikrat ime Victor.
Samo izvedenci bodo lahko ugotovili, če je te besede napisala Milena Sutter, ali kdo drug. Milenini svojci se o tem vprašanju niso hoteli izraziti. Značilno pa je dejstvo, da Milena tisti dan, ko so jo u-grabili, ni hotela iti v šolo (imela je pouk ob 17., takoj potem pa je zginila) ter to, da se list začne z besedami »dragi dnevnik«, kar je bilo značilno za ugrabljeno trinajstletnico. Kaj pa pomeni ime Victor, ki ga je napisala kar trikrat? Domnevajo, da ji je Bozano rekel, da se imenuje tako.
CATANIA, 2. — Kaže, da je Etnin izbruh prenehal: posamezni levimi rokavi mirujejo in se polagoma ohlajajo, lava izhaja iz eruptivnih žrel v zelo majhni količini, nobeno novo žrelo se ni odprlo v zadnjih desetih urah. Samo v višini 1.200 in 1.400 m Je še nekaj prav majhnih rokavov, ki se še premikajo.
Vuilkamologi so se povzpeli tudi danes na Etno, da bi od blizu proučevali eruptivni pojav. Ugotovili so, da trije od štirih kraterjev ne delujejo več, tudi četrti pa bruha v zelo majhni meri.
Najvažnejše pa je to, da se je temperatura lave odtočno znižala: merijo jo z optičnim pirometrom. Do včeraj je temperatura nihala okrog 500 stopinj, danes pa je mnogo nižja.
Lava, ki uhaja iz žrel je vedno temnejša in manj tekoča, tako da se sedaj strdil v neposredni bližini žrela v črne gmote, ki se kadijo na že ohlajeni lavi. Vsi lavlni rokavi mirujejo Prebivalci se počasi vračajo na svoje domove.
Postaja zelo pereče vprašanje, kako bodo ti ljudje sedaj živeli, saj jim je lava, tudi ko jim jie pustila streho nad glavo, uničila ves pridelek na polju ln kar je še hujše bodo morala preteči leta in leta, da bo zemlja postala spet rodovitna.
Po skoraj petletnem iskanju
Karabinjerji ujeli znanega zločinca Giuseppa Campano
NUORO, 2. — Preteklo noč je skupina karabinjerjev ujela nedaleč od kraja Orune 36-letnega Giuseppa Campano, ki ga je policija zasledovala že od janlarja 1966. zaradi vrste ugrabitev in umora. Za podatke, ki bi bili odločilni pri odkritju zločine, je policija razpisala tudi nagrado desetih milijonov lir.
Sicer so dogodki, ki so se razvijali preteklo noč ob ovčji staji pastirja Pasqualeja Monnija, vredni prave detektivke. Stajo in bližnje leseno poslopje So karabinjerji ob-legli že malo po polnoči. Čakali so zoro, da bi se lahko približali in ujeli Campano, za katerega so vedeli, da se skriva v staji. Ob zori sta se približala pastirja Pa-squale Monni in Pietro Puggioni. Medtem ko je eden imel opravka z ovcami, se je drugi začel pogovarjati z osebo, ki je bila skrita v staji. Karabinjerji so se začeli počasi približevati, pes, ki je bil ob pastirjih, pa je zavohal bližino neznancev in je začel lajati. Karabinjerji so se morali umakniti tako, da je veter pihal proti njim. Pes je prenehal lajati in Campana je stopil iz staje. Za njim pa se je pojavil karabinjer z mitraljezom, ki mu je ukazal, naj dvigne roke. Z izredno spretnim skokom se je Campana oddaljil od karabinjerja,
liiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PETDESETIH LETIH STROGE PREPOVEDI
V Teksasu dovoljena prodaja likerjev
Prebivalci so se navdušeno zatekli v bare in nazdravili novemu ukrepu
VICTORIA (Teksas), 2. — Po skoraj petdesetih letih je v teksaških
1951-1971 dvajset let PONUDBA - PRIHRANEK
450 g netto samo za
nova
mešanica
MEC
1000 lir
DOBRA KAVA V PREPROSTI KONFEKCIJI
Tvrdka Cremcaffe je vaša domača industrija, dajte prednost njeni kavi, ker je sveže pražena, polna arome, zelo okusna in dišeča
V NAJBOLJŠIH TRGOVINAH IN SUPERMARKETIH
LAST. PRIM0 R0VIS
Tradicija, posvečena kavi
javnih lokalih spet dovoljena prodaja alkoholnih pijač. Dovoljenje je seveda navdušilo prebivalce, ki so se zatekli v bare in ponekod tudi spravili v zadrego lastnike, ki sl niso preskrbeli zadostne količine likerjev.
V Teksasu, ki je po številu prebivalcev — preko 11 milijonov oseb — druga država v ZDA, so prepovedali prosto prodajo likerjev v javnih lokalih že pred pol stoletja. V barih so smeli prodajati samo pivo ln vino. Kdor je želel piti kak liker, sl je moral sam nabaviti steklenico ln jo prinesti v bar. Po zakonskih predpisih je morala steklenica biti zavita v papir. Klient je moral steklenico Izročiti natakarju, ki Jo je položil na polico ln nanjo napisal Ime gosta. Popolnoma jasno je, da je vse to precej stalo, ni pa preprečevalo pitja likerjev. Ljudje so sicer v javnih lokalih ptll pivo ali vino, likerje pa so pili doma ali v privatnih klubih, kjer je bila prodaja alhokolnih pijač dovoljena.
Pretekli mesec so teksaški volivci sklenili, da je prepoved prodajanja likerjev zastarela ln so Izglasovali nasprotni ukrep. Včeraj so oblasti Izdale prvih devetindvajset dovoljenj za prodajanje likerjev ln danes so se prebivalci prepustili navdušenemu pitju. V eni Izmed naj več j ih restavracij, v Vic-torljl «Captain’s Table« je lastnik lokala zbral običajne goste in prvi nazdravil z obilnim kozarcem vodke novemu ukrepu. Lastnik bara «TV» v Dallasu je sklenil, da bodo prvi dan lahko gostje plM vse likerje brezplačno. Pred barom «Can-dy’s Plaoe« v Galvestonu se Je davi zbrala skoraj sto metrov dolga vrsta ljudi, ki so čakali na odprtje lokala, da bi se lahko poslužil! pravice do pitja likerjev, ki jim jo Je podelil novi zakon, čeprav so sl vsi lastniki lokalov pričakovali precejšnje povpraševanje likeTev, je
vendar nekatere presenetilo preveliko število gostov, tako da je po nekaj urah že bilo konec nabavlja ne zaloge.
Razočarani so samo prebivalci Kustona, sedeža ameriške vesoljske ustanove Nasa. Oblasti namreč niso podelile dovoljenj huston-skim lokalom, zaradi česar so se mnogi podali v bližnja mesta, da bi lahko praznovali dogodek 1n se pridružili veselim sosedom.
Predvideva se, da se bodo po novem ukrepu dohodki lastnikov barov ln restavracij zvišali vsaj za 15, če že ne za 25 odstotkov.
Znanstveni simpozij AIpe-Adria v Mariboru
LJUBLJANA, 2.
V prostorih društva ekonomistov v Mariboru se je dopoldne začelo tridnevno posvetovanje Alpe-Adria. Na simpoziju sodelujejo gospodarstveniki iz Italije, Avstrije, ZR Nemčije in Slovenije. Razpravljali bodo o aktualnih ekonomskih vprašanjih. Današnje srečanje so pripravili e-konomska fakulteta iz Trsta, višja gospodarska šola iz Linza in višja ekonomska komercialna šola v Mariboru. Danes so bila na programu strokovna poročila slovenskih znanstvenikov, jutri pa bodo predavali avstrijski profesorji, v petek pa gostje iz Italije.
Zlata kolajna za mater Alessandra Florisa
GENOVA, 2. — Materi pokojnega Alessandra Florisa, ki je zgubil življenje, ko je skušal preprečiti, da bi okradli kurirja TACP s plačami uslužbencev, so danes podelili zlato kolajno za civilno hrabrost. Gosp/j Floris so podelili tudi zlato kolajno in nagrado milijon lir iz sklada »Carnegie«.
se skril za bližnji zid in začel streljati. Karabinjer je seveda odgovoril s streljanjem in ranil Campano,
Ko se je okoli ranjenca strnil obroč ostalih dvajsetih karabinjerjev, je Campana začel prositi, naj ga ne ubijejo. Ko so umaknili orožje, je Campana poljubil roko podčastniku. Karabinjerji so seveda aretirali tudi oba pastirja, ker sta ščitila in pomagala hudodelcu.
Omenili smo že, da je policija iskala Campano od januarja 1965. Hudodelec je tedaj na glavnem trgu v Oruneju pričakal z mitraljezom v rokah pastirja Ignazia Chesso. Ko je ta stopil iz bara, ga je na trgu pred zbrano množico hladnokrvo umoril. Februarja 1966. je Campano zasačil neki karabinjer. Zlikovec je pa bil oborožen. Ustrelil je karabinjerja in še enkrat ušel. Sodišče v Sassariju ga je marca 1969. obsodilo na 22 let zapora zaradi prvega umora. Campano pa dolžijo tudi raznih drugih prekrškov, kot ugrabitve treh oseb in sodelovanja pri snopadu med skupino hudbdel-ccv in karabinjerjev, ko je izgubil živlienie študent iz Nuora Gio-vanni Pirati.
Campano so davi odvedli v bolnišnico v Nuoro, kjer ga je že zaslišal državni pravdnik iz Nuora. Jutri ga bo verjetno zaslišal državni pravdnik prizivnega sodišča iz Ca-gliarija.
V prometni nesreči umrl A. Morse
BLED, 2. — Sinoči je na Bledu v prometni nesreči izgubil življenje izvršni direktor mednarodnega inštituta za radio in televizijo Arthur Morse. Morse je dopotoval na Bled na mednarodni simpozij o vprašanjih televizije kot predstavnik pomembne mednarodne organizacije na tem področju. Bil je viden ameriški televizijski novinar in je med drugim napisal tudi knjigo pod naslovom: «četnu je umrlo 6 milijonov ljudi«, v kateri je opisal usodo Židov v drugi svetovni vojni. Pokojnik se je zavzemal za sodelovanje z Jugoslavijo. Poleg njegove u-deležbe na simpoziju na Bledu je že vodil tudi pogovore o skupščini mednarodnega inštituta za radio in televizijo, ki bi bila prihodnje leto prav tako v Jugoslaviji.
Ameriški znanstvenik je zgubil življenje, ko je njegov avbo pri Blejskem jezeru zavozil v vodo.
V 13 mesecih je shujšal 125 kg
LONDON, 2. — Najdebelejši Anglež Arthur Armiitage, ki je pred enim letom tehtat preko 250 kilogramov, je postal svojevrstni prvak shujševalne kure. V trinajstih mesecih je Armiitage shujšat kar 125 kilogramov. Največje zadoščenje, ki ga je imel po dolgem zdravljenju, je Armitage doživel, ko mu je končno uspelo, da je lahko sledil končni tekmi državnega prvenstva v rugbyju: doslej je bil namreč tako širok, da ni mogel skozi železna vratca stadionske tribune. Armitage namerava shujšati še 35 kilogramov, tako da bi končno tehtal manj kot 100 kilogramov.
10. junija v Ljubljani 2. bienale karikature
LJUBLJANA, 2.
Uredništvo humorističnega časopisa «Pavlihe» je seznanilo danes na tiskovni konferenci časnikarje s podrobnostmi o drugem mednarodnem bienalu karikature brez besed, ki se bo začel 10. junija v Modemi galeriji v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad bienalom je prevzel predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič. Na bienalu bo sodelovalo s karikaturami 118 ustvarjalcev iz 16 evropskih držav. Bienale ne bo urejen tematsko, njegov glavni poudarek bo poleg kvalitetnega grafičnega izraza tudi obravnavanje medčloveških odnosov in položaj današnjega človeka.
Tehnični izsledek - laser
(Nadaljevanje s 4. strani)
vpliva elektromagnetne energije laserskega žarčenja, zaradi molekularnih sprememb v celici sami. Lasersko sevanje na rdečih človeških krvnih telescih pusti najprej znak okrogle oblike, približno enake velikosti 'kakor je presek žarka V naslednjih minutah telesce postopoma izgublja barvo, razen v zadetem delu, kjer se hemoglobin koagultra.
2e več let se laser praktično uporablja za povzročitev foto-koagulaclje v zdravljenju manjšega očesnega prekata, bodisi v primeru, da se mrežnica odlepi, bodisi v primeru manjših rakastih obolenj v zrklu samem. Zelo intenzivno lasersko žarčenje se fokalizlra v bolni del zrkla skozi odprto zenico ln zažge tumor, ne da bi prizadelo očesno tekočino... Žarčenje traja le nekaj tisočink sekunde^, zato pa-
cient ne zazna nobene bolečine.
Dalje je zelo zanimiva uporaba laserja v zobozdravništvu ln predvsem v zdravljenju mepovr-šinskega kariesa. Nefokallzirani žarki najprej povzročijo površinsko uničenje temnih gmot, ki tvorijo karies, lokalizirani žarki pa popolnoma odstranijo globlje Infekcije, dokler se ne prikaže zdravo tkivo. Treba bo pa še nekaj časa, preden se bo laser klinično sistematično uporabljal. Čeprav je mogoče iaserjeve žarke prenašati z optičnimi vlakni, je tak sistem še večino manj priročen od tradicionalnega zo-bozdiravnišfcega svedra. Kljub temu Ima laser dve neprecenljivi prednosti: poleg tega, da izredno hitro uničuje, lahko na zobu samem raztopi zelo težko topljive snovi (kakor porcelan), zamaši vsako luknjico in obenem ustvari silno trdo zobno površino.
Oktobra 1964 so v Pittsburghu prvič uporabili laser za zdravljenje raka v možganih: tumor so najprej kirurško odstranili z nožem, z laserjem pa so uničili vse sledove rakastih celic, ki so ostale v obrobnih tkivih.
Govori se tudi o uporabi laserja v dermatologiji In v nevrokirurgiji za zdravljenje Parkinsonove bolezni, vendar je klinična uporaba laserja na teh medicinskih področjih še predvsem eksperimentalna.
VES0USKA TEKMA MED SZ IN ZDA
Ameriška ter sovjetski ladji vedno bolj oddaljene od Zemlje
0 nalogah obeh «marsov» se še vedno ve zelo malo
NEW YORK, 2. — Mariner 9, a-meriška vesoljna sonda, ki so jo izstrelili prejšnjo nedeljo s Cape Ken-nedyja, nadaljuje svoje potovanje proti Marsu. Če bo šlo vse po predvidevanjih bi morala stopiti v krožni tir okoli Marsa 14. novembra po 140 milijonov kilometrov dolgi poti.
Mariner 9, ki so ga izstrelili po mnogih odložitvah, leti zdaj s hitrostjo približno 11.000 km na uro. Prvi odločilni manever bo v soboto, ko bodo z Zemlje sprožili radijski impulz, ki bo vžgal raketne motorje iin tako nekoliko popravil smer.
Kaže, da je bila izstrelitev zelo natančna, ker bo potreben samo znaten popravek. ZDA so hotele na vsak način izkoristiti zadnjo priložnost, ki se jim je nudila, da dohitijo Sovjetsko zvezo v tekmi za o-svojitev Rdečega planeta. Mariner 9 je zadnja ameriška ladja, ki bo obletela Mars pred letom 1967, ko bodo izstrelili dve sondi tipa »Viking«, ki bosta mehko pristala na površini planeta in ga začela raziskovati.
Svojo pot proti' Marsu nadaljujeta tudi obe sovjetski ladji, marš 2 in marš 3, ki so jih izstrelili nekaj dni pred marinerjem 9, ter neposredno po neuspehu marinerja 8. ki se je kot znano raztreščil na tleh nekaj minut po izstrelitvi.
Zdi se, da sovjetske ladje, ki tehtajo približno pet ton, se pravi petkrat več kot mariner, imata na krovu aparature, ki jima bodo omogočite v primeru mehkega pristanka, da odpravijo raiziskave, ki jih se-
daj opravlja lunahod na Luni. K*' že tudi, da bosta morali ugotovi : če je na Marsu kakšna, tudi na-riv primitivna oblika življenja. v^°vri ski uradni krogi do sedaj še ni sporočili ničesar o nalogah 0°®. ladij. Vemo samo, da bosta Pr'sPf1 v bližino planeta v polovici nove® bra, skoraj istočasno z marinerje®-Kaže pa, da imata marša različn0 nalogo od marinerja.
Že avgusta 1969 sta mariner «j “j 7 posredovala na Zemljo dese. ,, marsovih slik in rezultate razi s* o temperaturi in atmosferi ta. Podatki, ki bi jih moral P°J dovatil mariner pa bodo veri mnogo bolj točni, saj bo amen® sonda prišla do najmanjše razdati 1200 km od Marsove površine.
Epidemija kolere v begunskih taboriščih ob Vzhodnem Pakistan«
v
KRISNAGAR (Indija), 2. -
taboriščih vzhodinopaklstanskih
guncev. ki so v okraju Nadte Zahodni Bengaliji, je pred n€lY dnevl Izbruhnila huda epid®®1^ kolere. Zdravstveni funkcionar r sporočil, da je v zadnjih dneh lera požeta najmanj 800 žrtev, 1200 beguncev pa se je moralo & teči v zasilne bolnišnice.
Lepotica Maja in mladi lev Leopard se vsako jutro igrata skupaj, njuno prijateljstvo je tako globoko,
je celo dekle prepričilo leva, da je vstopil v vodo
iiliiiiiiMliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiui,m,niii„i,iii,mu,n,|,|,||H|||||,|,mn,|■l|l|r|||||lll■Ial, o"1
Ft3
TRST A
7.15,	8.15,	11.30,	13.15,	14.15,
17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Sax; 12.10 Družinski obzornik;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30
Glasba	po željah;	17.00	Orke-
ster Zafred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Resna glasba; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali ste za	vas; 20.35	Zločin pod
Fonoami, radijska drama; 21.25 Skladbe davnih doto; 21.40 Ritmični orkester RAI; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Simfonični koncert.
KOPER
6.30,	7.00,	11.00,	12.30,	14.00,
17.00,	19.00, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.15 Glasbena galerija; 10.45 Plašče; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.30 Orkester T. Hatch; 12.00, 12.45, 13.07 ln
15.30	Glasba po željah; 14.15 Vesela glasba; 14.30 Sound danes in včeraj; 15.00 Zabavna glasba; 16.00 Spored RL; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Poje Tatjana Gros; 17.30 Maks Pimik;
18.30	Melodije za vsakogar; 18.45 Orkester F. Bay; 19.00 Sestanek z Lauro Adami; 1915 Operita glasba; 20.30 Spored RL; 23.20 Romantični motivi; 23.35 Jazz;
24.00	Spored RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 VI in jaz;
11.30	Galerija melodrame; 12.10 Plošče; 12.31 Pederico Itd. Itd.;
ČETRTEK, 3. JUNIJA 1971
14.00	Popoldanski spored; 15.30 Giro dltailta; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Za vas mlade;
18.00	Plošča za poletje; 19.45 Sindikalna oddaja; 20.20 Poje Don Backy; 21.00 Stravinski;
22.00	Orkester Muller; 22.40 Italijanska folklora.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 10.30, 13.30, 19.30,
22.30,	24,00 Poročila; 7.40 Pojejo E. Ollarl ter Simon and Gar-funkel; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska Igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošča za poletje; 15.40 Enotni razred; 16.05 Studio aperto; 18.30 Spori; 19.18 Giro dTtalia; 20.10 L. Hampton; 20.25 Neposredni prenos nogometne tekme Leeds United-Juventus; 22.40 Florence Nightingale, radijska nadaljevanka; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Klavirska glasba; 11.30 Polifonija; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 16.15 Sodobna Italijanska glasba; 18.45 Zgodovina sodobnega gledališča; 21.30 Elisa e Claudio, Mercadantejeva melodrama.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Borodlnove simfonije; 10.20 Arhiv plošč; 11.00 Medigra; 14.15 Sodobna Italijanska glasba.
SLOVENIJA
8.00,	10.00, 13.00, 15.00, 18.00,
19.30,	22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radiijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 11.15 Pri vas doma; 13.10 G. Puccini; aMadame Butterfly»; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.16 Zabavna
glasba; 15.10 Pesmi mladih; l5-3® Z orkestrom Bela Sanders; l3,4 »Mehurčki«; 16.30 Glasbeni -n’ termezzo; 16.40 Zbor Roger ^a' gner; 17.00 «Vrtiljak«; 17.40 F°r' treti skladateljev zabavne S^s' be; 18.10 Koncert po željah P° slušalcev; 19.15 Iz kasetne P1^ dukclje RTV Ljubljana; 19.30 orkestrom Heinz Hotter; l9-45 Kulturna kronika; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Z ansamble® Mojmlra Sepeta; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbe® nokturno; 23.15 Iz opusov M*11' piera in Bussonija; 24.05 Ute' rarmt nokturno; 24.15 Iz albi®19 izvajalcev jazza; 24.40 Godala 29 lahko noč.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; I9-?? Oddaja za potrošnike;	13,3U
Dnevnik; 14.00 Evrovizlja: Pov2e' tek nogometne tekme Ajax-Pana] thinaikos; 15.30 Giro dTtalia;
17.00	Spored za najmlajše; l7-3
Dnevnik;	17.45 TV za otroke:
Seliškar: Bratovščina sinje*® leba; 18.45 Delovni proble®* ’ 19.15 Kulturna oddaja; I9,4, Šport in kronike; 20.30 Dnevnik1
21.00	Kata) je nastala Italijanska republika; 22.00 Rischiatutto,
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
20.25 Neposredni prenos nog0] metne tekme	Leeds- Juventos •
21.15 Dnevnik; 22.15 BoomeraOŽ'
JUG. TELEVIZIJA
21.00, 23.20 Poročila; 9.30 71 — festival JRT; 15.45 TV v šoli; 18.45 Veseli tobogan; Skrivnosti živali; 20.05 Enkrat tednu; 20.20 Vse življenje v dni; 21.35 četrtkovi razgledi; 22-* L. Pirandello: Moj svet; 23.10 4 let »lovenske glasbe.