Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LETO
Misrsis®	15. novembra 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 46
POLičIKfl
Sporazumu med šefi srbijansk h strank, ki spadajo k združeni opoziciji, prisojajo opozcionalci največji pomen. Pri tem nagiašajo, da so biia s tem sporazumom odstranjena mnoga nesoglasja in da se je ustvarila pcdlaga, na kateri se bo mogoče uspešno raigovarjati z dr. Mačkom,
V	Drinski banovini so se preteklo nedeijo vršile občinske volitve. Volitve so se vršile v miru in redu, le v dveh treh krajh je prišlo do manjših sporov med volilci. Izmed 30 sreskih mest je dobila JRZ 23 občinskih uprav, celokupna opozicija pa 7. V kmečkih občinah pa je vladna stranka dobila nad 70 odstotkov občin v svojo upravo, ostalo pa odpade na vse opozicijske politične skupine in stranke, ki so nastopile pri teh volitvah.
Finančni minister je izločil iz področja katasterske uprave v Murski Soboti, področje sreza dolnje lendavskega in na njem ustanovil novo katastrsko upravo s sedežem v Djlnji Lendavi.
»Vedno sem rad Imet in visoko spoštoval hrvatski narod in nimam druge kot to vročo željo, da bi za ključil svojo politično karljero tako, da bi bili vsi Hrvati srečni in zadovoljni v tej naš; državi ter zadovoljni tudi z menoj." To je povedal notranji min'ster g. Anton Korošec ob priliki svojega zadnjega obiska v Zagrebu
Romunski trgovinski minister se je prejšnji teden mudil v Beogradu, da uredi vse potrebno za trgovinska pogajanja med našo državo in Romu nijo, ki se bodo v kratkem pričela.
Med češkoslovaško delegacijo in zastopniki naše viade so se pričeli razgovori za ureditev novih trgoviask h odnošajev med obema državama. Prav tako so se v Beogradu pričela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med našo državo in Francijo.
Dr. Vladko Maček je bil te dni sprejet v avdienci od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Avdienca je bila na gradu Brdo, kamor se je dr. Maček podal z avtomobilom. Potoval je skozi Ljubljano in Kranj. Knez namesinik ga je po razgovoru pridržal še na ko šilu Kaj sta razgovarjala in do kakšnih sklepov je prišlo, je še za enkrat ne znano.
V	kratkem bodo občinske vo Htve tudi v primorski banovini. Vse politične stranke so na delu, da si 12-vojujejo čim več občin. V tej bartovi ni je posebno na delu JNS, ki je vložila razmeroma zelo veiiko kandidat-
nih list. Pri teh volitvah so zelo živo na delu tudi pristaši dr. Mačka. Tako je prispelo zadnje dni več poslancev izvoljenih m Mačkovi hsti, ki bodo širom banovine prirejali politične sestanke in jasne shode.
Na konferenci pristašev JRZ v Petrinju je finančni minister g. Leti-ca izjavil, da ja globoko prepričen, da bo stranka JRZ zbrala v svojih vrstsh tekom č^sa tud! ogromno ve čino Hrvatov, ker je narod sit politiziranja in željan stvarnega dela.
Bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov je o razmerju med našo državo in Bolgarijo izjavil sledeče: Politika zbi žanja med nsšima dvema bratskima narodoma je rodila velike uspehe. Prisrčnost, v kateri se danes drug drugega objemata, je razumljiva, je naravna. To je ljubezen med dolgo sprtima bratoma, ki je po spravi postala še toplejša. Med našima dvema bratskima državama ni nič več neurejenih vprašanj. Politiko zbiižanja z Jugoslavijo ne želi samo naša vlada, ampak ves bolgarski narod.
O naši zunanji politiki je izjavil naš ministrski predsednik dr. M lan StojadinovT sledeče: Z Veliko Britanijo nas vežejo mnogi skupni interesi posebno na Sredozemskem moriu
Vedno bomo gojili napram angleškemu narodu najtoplejše prijateljstvo. Na Evropo gleda Jugoslavija s strogo praktičnega stališča. Z Nemčijo vzdržuje Jugoslavija odlične gospodarske odnošaje, dočim so politični odno-šaji s to državo povsem normalni. Podvzete so mere, da zopet vsaj deloma osvojimo izgubljeni italjanski trg. Z Rusijo ne vzdržujemo gospodarskih zvez. V političnem oziru pa nas ne zanimajo vprašanja, kakor so rusko poljski nemški odnošaji. Mi dosedaj nismo priznali Sovjetske Rus!je, ker ne vidimo potrebe za nagio spremembo dosedanje naše politike. Najbližji politični interesi Jugoslavije spadajo v področje držav Male antante in Balkanskega pakta.
Vse one občine, ki jim je že potekla triletna funkcijska doba in ki iz tega ali onega razlega ie niso imele novih volitev, bodo volile najbrž dne 6 decenbra. Takih občin ješeckrog80.
V okviru Gospodarske sloge se
je začela direktna izmenjava poljskih pridelkov med kmeti iz Hrvatske in onimi iz Dalmacije. Iz Hrvatške pošiljajo v Dalmacijo žito in moko, iz Dalmacije pa nazaj na Hrvaško smo-kve i ta vino. Baje so se dosedanji poskusi dobro obnesli.
Poslal naš naročnik.
Gospodu Kleklu Jožefu, župniku in uredniku »Novin" v Črensovcih
Gospod župnik, v teh težkih časih bi želel izpregovoriti z Vami nekaj resnih besed. Gre za gimnazijo v Soboti in to je zame resna stvar. B la mi je vedno pri stcu V njej sem gledal svetinjo prekmurskega ljudstva, vzvišeno nad vs5: strankarske razprt je. Veroval sem v njeno nedotakljivost. Pa sem se kruto varal. Do danes se je nabralo okrog nje kar preveč nečedne navlake. Podvomil sem v pošte nost nekaterih ljudi; v vprašanju girn-nsz je, ki sem ga ves čas budno za sledova*, pa se sploh več ne znajdem. Zato se obračam na Vas z uljudno prošnjo, da mi blagovolite deti nekaj pojasnil.
V zadnji številki »Novin" ste natisnili dvoje pisem brez razlage Ta bi bila pač odveč, ker je vaš namen ja sen. S p smora gospoda Pavliča ste hoteli povedati, da sta bsi« gg. mi nistra Kraroer in Pucelj kriva, da nismo dobili g<mn*ztje Če je to res ali ne, mi je tukaj vseeno, dasi bi mi bilo ljubše, če bi vi povedab, kdo je kriv, da gimnazije še zdaj n'mamo D ugo pismo je bilo protest KPA proti g Benšu z dne 19 maja 1935 ker je M. krajina za časa petomajsiuh voli tev spravljala ugodno rešitev gimna zijskega vprašanja v odvisnost od izida volitev. I formiran sem sicer, da
je prišla ta reljuba shar v list brez vednosti g Benka. Pa tudi to ni tu važno. Kiub bi Iz principa protestiral v vsakem slučaju. Saj veste, koliko moraln h porazov ste že morali pretrpeti zaradi njeeovega principielnega stališča. Važno je tu edino-le to: s tem drugim pismom hočete povedati, da je g. Benko izrablja! gimnazijo v politične namene in da Vi to obsojate. Toda — obsojate še-le danes, po 1 letu in poli Takrat pa ste z molkom odobravali. Dovoljujem si Vas vprašati:
1.) Zakaj niste natisnil) klubovega protesta takrat, ko je bil aktualen?
2)	Zakaj z zapoznelo objavo tega protesta izrabljate danes gimnazijo v določene cilje?
3)	Zakaj v času, ko se je pod klubovim vodstvom vsa Slovenija bo rila za našo popolno drž. gimnazijo, niste objavljali še oštalih klubovih dopisov, zakaj niste podpirali te borbe ? Znova ste dokazali, da je izgovor, da je klub levičarski, prazen. Kajti če so Vam kfubovi dopisi dobri, ko gre za V^ša osebna in celo javna razračuna vanja, so bili prav tako dobri, ko je šlo za gimnazijo. To je eno.
V svojem predalu in sicer na prav tistem, kjer je ležal doslej klubov pro test, hranite še važne dokumente, ki
ste jih skrili pred ljudstvom, ko so jih vsi ostali časopisi objavljali. Ti dokumenti so dokaz, da zahteva po popolni drž. gimnaziji v Soboti ni le zahteva prekmurskega ljudstva, ampak je bila in je še danes zahteva vsega slovenskega naroda. To Vam je torej znano. Vprašam Vas v zvezi s tem in naslednjim:
1.) Ali veste, da je bilo v najbližji preteklosti otvorjeno v vshodnih delih države lepo število popolnih državnih gimnazij, ki jih nI zahteval ves srbski niti ves hrvatski narod?
2) Ali priznavate, da je gimnazija za Prekmurce nadstrankarska vrednota? Ce da,
3.) Ali obsojate vsako izrabljanje gimnazije v stranske namene? Če obsojate, ste ravnali doslej pač proti svoji vesti in velja oni protest Vam. Ce ne obsojate, velja zopet Vam. Zato prosim zelo preciznega odgovora.
4) Ko smo dobili ssmoupravni 5* razred, zakaj ste takrat pred ljudstvom zamolčali, da je to samoupravni razred, na račun ljudstva, in ne drlavtti 5. razred?
V zadnjih dveh št. »Novin" trdite, da je gimnazija v Soboti podržavljena.
Zopet mi ni vse jasno. Vi ste v »Slovenskem domu" z dne 20. okt. 1936. brali sledeče:
»Akcija za popolno gimnazijo, ki so jo zasnovali zlasti akademiki iz Slovenske krajine, je obrodila sad pod današnjo vlado, kajti iz Beigrada je prišlo zagotovilo od prosvetnega ministra, da bo v novem proračunu predlggal postopno izpolnjevanje gimnazije v Murski Soboti. Minister dr. Miha Krek je namreč od prosvetnega ministra prejel sledečo brzojavko: »Sporazumno s predsednikom kr. vlade dr Miiancm Stojpdinov'čem Vas obveščam, da bom predlagal postopno otvoritev višje gimnazije v Murski Soboti". Slovenska krajina (pod. jaz) je uverjena, da je to zagotovilo ze temelj popolni gimnaziji in ga poždrav-ija z veseljem in hvaležnostjo." To ste brali Vi v »Slovenskem domu".
.Jutro" je 21. okt. 1936, napisalo, da bi ,slovensko javnost bolj veselilo, ako bi mogel »Slovenski dom" sporočiti že sklep o vspostavttvt popolne gimnazije v Prekmurju (podč. jaz )
»Jutru" je odgovoril »Slovenski dom" še istega dne in s prav posebnim, izrecnim pOvdarkom:
»Današnja jutranja izdaja Slov. Naroda (Jutro) se je navsezgodaj raz-hudila nad našim včerašnjim poroči-čilom, da bo gimnazija v Murski Soboti postala postopoma popolna, kakor razume obljubo prosvetnega ministra prekmursko ljudstvo". (podč. jaz) To ste Vi zopet brali. Prav tako ste bral' gornjo brzojavko v »Slovencu."
Da.
In s tem je gimnazija v Soboti, kakor Vi pravite, podržavljena. Ste že natisnili dvoje pisem k zgodovini »podržavljene" gimnazije in to brez razlage. Zgornje citate, Val odnos do njih, do gimnazije in do vsega, kar je
še s tem v zvezi, puščam tudi jaz brez razlage, ker se zadovoljujem s tem, da znate brati, misliti in da imate dober čut za čas. Ii vsega sres želim, da bi imeli prav Vi in ne trdim, da nimate prav, ker se pač na stvar več ne rezumem. Zato Vas vijudno prosim pojasni!:
1.) Kg j pravite Vi na vse to, g. urednik ?
2) Na čem je osnovana Vaša trditev, da je soboška gimnaz'ja podržavljena ?
Na vsa ta jasna vprašanja pričakujem jasnih odgovorov. Ne podpišem se s pravim imenom, ker bi Ves to pri takem odgovoru utegnilo motiti. Moje ime ni važno. Tu gre samo in edino za gimnazijo. Jaz sem recimo glas iz občinstva. In vi ste mi dolžni odgovoriti, ker se ljudstva, ki ste mu moralno odgovorni za to, kaj z nje govo gimnazijo počenjate, ta vprašanja bistveno tičejo. Tu Vam nudim obilo prilike, da dokažete, da Vi gimnazije niste izrabljali v stranske namene. Le na 9 vprašanj Vam je treba odgovoriti, če pa boste molčali ali če se beste izmikali, bom smatral to za pooblastilo, da si na podlagi neovr-ženih dejstev svobodno ustvarim sliko o tem, kaj ste, kdo ste in kaj premorete.
Z odličnim spoštovanjem
Ornega.
Ne podceniujte zaslug poltenih mož
Nekdo piše v Novinah štv. 45 od 8, novembra 1936 o volilni zmagi novega župana pri Gradu, pri čemur po-vdarja, da je bil ie skrajni čas, da so se pretrgale vezi prejšnjih racgočnikov, ki so gotovi dei ljudstva zapostavljali.
Nihče ne podcenjuje sposobnosti in korektnosti novo izvoljenega župana g. Bačiča Franca, nihče pa tudi ne omalovaževali delo bivšega župana g. Bokana, ki je v dobi svojega župa-novanja pokazal velike vrline in uspešno delo v korist občine. Neprimerno je, da se bivšo občinsko upravo v zvezi z županovanjem g. Bokana, predstavlja javnosti kot pristransko in
nasilno, ko je vendar v splošnem znano, da se prišteva g. Bokan k onim številnim našim ponovno izvoljenim županom, ki so z vso vnemo, korektno in nepristransko organizirali in vodili naše občine v zadnjih treh letih. G. Bakan ni bil nikdar nasilen, niti ne pristranski, marveč korekten, dovolj znajdljiv v potrošnji občinske
imovine, pravičen in zelo skromen. Po volilni borbi, ki je prinesla pičlo zmago g. Bačiču, naj se v interesu mira, opusti neopravičeno podtikanje in omalovaževanje prejšnjega župana In naj se dela na tem, da bo zavladala v občini složnost vs»h, v prid ceio-kupnosti.
DonMče \?es£
TOurska S°bota:
— „Makselw. Preteklo soboto so trgovski pomočniki, včlanjeni v tuk. Sokolskem društvu, vpri-zorili trodejansko komedijo „Mak-sel" čigar čisti dobiček je bil namenjen za podporo brezposelnih članov. Večina tukajšnjih meščanov je znala pravilno ceniti delo teh nesebičnih fantov, tako daje bila obširna dvorana skoraj polna hvaležnih poslušalcev. O igri lahko rečemo, da je dosegla po-polen uspeh. Občinstvo je bilo zadovoljne, smeha je bilo dovolj in kdor je prišel s presodki k predstavi, se jih je moral otresti že po prvih prizorih. Levji delež uspeha nosi Lipič, ki je bil v svoji, sicer hvaležni, a težki kreaciji omejenega snubača, dosleden in nevsiljiv. Z razumevanjem je podal svojo vlogO tudi Domanjko kot župan, Abakumov, Topolovec ter vsi ostali igralci. Skupino za se pa so tvorile igralke, vsem na čelu Brumnova, v čigar nastopu je bilo mnogo življenja in kateri se je poznalo najmanj, da — igra. S kratka, vsi igralci so igrali z ljubeznijo do plemenitega namena in v tem je tudi njih nepričakovani usjjeh, katerega se mogoče niti sami niso nadejali. Režija je bila sicer pomanjkljiva, zato so tudi nekateri prizori stali ob prizorih, mesto da bi bili zliti v celoto, zapleti premalo nakazani, jedro zabrisano, kar je seveda bilo v kvar igri sami in v škodo igralcem, ki so s tem bili pri-
krajšani za še večji uspeh. Vse to se pa izgubi pred delavoljno-stjo mlade igralske družine, ki zasluži odkrito priznanje!
—	Zamenjamo vsak radioaparat. Prodajamo rabljene aparate zelo ugcd no z dvoletnim jamstvom. Nemec J
—	Spominska proslava. Kakor smo že pisali, bo v soboto, dne 14. t. m. ob 20. uri spominska proslava 30. letnice smrti našega pesnika Simona Gregorčiča. Emigrantsko društvo „Soča" z predsednikom g. Gabrijelčičem na čelu, je s pomočjo vseh tukajšnjih kulturnih in nacionalnih društev, ter ob sodelovanju pevskega društva »Jadran* iz Maribora, sestavil program, ki se po svoji vsebini uvršča med prve kulturne prireditve^ ki smo jih imeli v zadnjem času v Soboti. Uvodno besedo o pomenu rajnega pesnika bo imel g. prof. Smolej. Temu bodo sledile koncertne točke, ki jih bo izvajal sokolski mladinski orkester pod vodstvom g. Laha, nastop domačega mešanega zbora, katerega bo vodil g. Tuš ter nekaj dekla-macij in recitacij. Drugi del programa obsega nastop pevskega društva „Jadrana" iz Maribora in nekaj pevskih samospevovov. Proslavo bo zaključila zborovska recitacija pesmi „Soča* v režiji g. Ferjana, ter ob sodelovanju sokolskega orkestra pod vodstvom g. prof. Justina. Prepričani smo, da bo tokrat odziv tuk. prebivalstva nad vse časten. Naj bo ta
večer dokaz, da smo vredni naših velikih mož, — apostolov slovenskega jezika in misli.
—	Knjige Vodnikove družbe so prispele. Člani naj jih dvignejo pri poverjeniku g. Fridrichu uradniku pri tuk. sreskem sodišču.
—	Dar. Tukajšnji tiskarnar in trgovec g. Hahn Izidor je daroval za šolsko kuhinjo 60 Din. Plemenitemu darovalcu, ki naj bi bil tudi drugim za vzgled, v imenu najsiromašnejše šolske dece tisočera hvala!
—	Šahovska sekcija S. K. Mure. Da bi združila vse soboške šahiste v skupno organizacijo, je ustanovila SK. Mura šahovsko sekcijo. Za načelnika sekc je je bil izvoljen g. Jezovšek Vladimir, ostali odborniki so pa gg. Puncer, Nadai L., Herman in Nemec J. Sekc ja bo priredila vsak ponedeljek ob 8 uri zvečer pri g. Fafliku teoretična predavanja. Prvo predavanje bo v ponedeljek, dne 16. t. m. Polsg tega se pa bodo sestali šahisti vsak četrtek v kavarni Fafiik. Prijatelji kraljeve Igre vabljeni 1
—	»Tako živijo v Prekmurju." Pod tem naslovom je nedeljsko »Jutro" objavilo kratek potopis, nekega — ski( v katerem neznani popotnik govori predvsem o Murski Soboti. Da se je tega dela lotil, mu ne zamerimo, saj je v zadnjem času prišlo že nekako v modo, da vsak, ki prihaja iz one strani Mure k nam, opiše svoje, res bežne vtise o našem mestu, a kar je še bolj čudno, da najde za svoj duševni proizvod odprta vrata pri uredništvih naših dnevnikov. Gospod — ski je moral izstopiti neobičajnega razpoloženja na našem kolodvoru (mogoče ga je prevzel že sam razgovor z viničarji iz Jeruzalemskih goric?) .Prvo kar seveda sreča so temnopolte Madžarke, ki jih ne more ločiti od cigank. (Ti presneti jeruza-iemčan I) Kakšen pa bi sploh bil opis, če se o njem ne bi omenilo Madžare in cigane? To je večna osnova, na kateri se gradijo vsa druga opazovanja. Želeli bi le, da se v filozof ra-nje o tukajšnjih razmeri spuščajo ljudje,
FR. KOVAČEVA:
11
Mati.
»Srečna ? Ne vem Rihard. Kaj je sreča ? Ne morem tega povedati. Večkrat si mi mislim, da mora biti sreča mir in tišina, kakor gozd v večernem mraku pa zopet mislim, da je ljube zen moč. Moč čez druge, katere mučiš in ki radi trpijo ... sladko bolesten občutek odpovedi. Tu nisem srečna. Oče mi je postal tuj, tuj radi svoje pedantske strogosti in neizprosnosti. Mater zelo ljubim, ampak tudi ona me ne razume. Vse je tako prazno in samotno krog mene a v meni je silno hrepenenje po življenju. Rihard, zopet bom odšla z doma. Mogoče najdem srečo zunaj v svetu, o kateri sanjam.
.Misliš, da je slava sreča?" jo je zadušeno vpraševal.
»Ne vem, le upam!" mu je tiho odgovarjala. Bolečina je vstajala v Rihardovih prsih in le s težavo je lovil besede iz sebe:
»Sanjal sem o sreči Ana Marija, o o sreči s teboj ko bi mi obljubila, da ostaneš večno moja. In prej je bil
moj san že blaženo upanje, ko sem te smel poljubiti na ustnice. Mislim, da se dekle da poljubovati le od moža, katerega si je izbraia za življenje."
In zopet se je zasmejala Ana Marija, brezsrčno hladno.
»Če bi se moralo vsakega moža poročiti, s katerim se poljubuješ ... Rihard, ne bodi tako starokopiten. Me dekleta si tudi ne belimo glave kako si moški svoja življenja urejajo, da so deležni sreče in sprememb."
Oba sta molčala. Med njima je ležalo ledeno in mrtvo molčanje. Počasi se je izza gor dvigoval mesec, prepregel pokrajino s svojo srebrno svetlobo in razsvetlil bledi obraz Ane Marije. Obstala je in se naslonila na deblo vitke breze ter pogledala na molčečega Riharda. V njenih očeh je lesketal pohlep.
»Ti me torej ljubil,« ga je tiho vprašala.
»Da ljubim te, jaz neumnež, ki tega vredna nisi", ji je kriknil.
Z brezsrčno radovednostjo ga je spraševala.
»Ti me ljubiš, kakor še nobeno in kakor ne boš nobeno?" In brez volje ji Je odgovoril:
»Le tebe ljubim, samo tebe in tebe bom vedno ljubil."
Prežeča poteza se ji je zarisala krog temno rdečih usten.
»In bi umrl za mene?" je vprašala. »Ne, Ana Marija, to ne bi mogel. Kdor življenje žrtvuje za žensko, je strahopetnež."
Ana Marija je stopila iz sence v mesečino in ga prijela za njegovo roko: »Bil si odkritosrčen. Tega tudi nočem. Zelo te imam rada, Rihard, a kljub temu moram odpotovati. Grem, ker nočem prelomiti dane besede. Ni to ljubezen, ki me k temu sili, vse nekaj drugega je — zapeljivost. Vedeti hočem, kdo je močnejši, moja volja ali skušnjava. In še nekaj... iskati hočem srečo ... in ko se zopet vrnem, te hočem ljubiti. Ti si mož, kateremu bi hotela darovati svoje življenje, ko bom že enkrat spoznala slavo in uspeh."
Njen beli obraz je bil demonsko lep. Ana Marija se je vspela na prstke in ga poljubila.
»Sedaj pojdi, greva domov!" Počasi se je izvilo iz Riharda še eno vprašanje: »In tvoj oče?"
»Da", mu je tiho odgovarjala, »to bo težek boj, ampak privolil bo, da bom šla, če ne ... potem pa ..."
Ni dokončala stavka. Skrivnostno se je zazrla v praznino. Brez besed sta nadaljevala pot, dokler nista dosegla hiše.
*
Ana Marija je stala pred očetom vzravnana in brez strahu, z trdim sklepom v bleščečih očeh. Togo in grozeče se je dvignil učitelj Blezer, neizprosno in leden mu je bil pogled, neukrotljiva volja se mu je zarezala z potezami v obraz. Govoril je težko in zamolklo:
»še enkrat ti rečem, da ne boš šla in če greš, je to proti moji volji. Jaz te ne pustim. Nisem zato vzgojil svojih otrok, da bom gledal njih propadanje, temveč da jih napravim za sposobne ljudi.
ki so za to sposobni, nepristranski in ki imajo vpogled v tukajšnje življenje — ter niso le bežni potniki cd enega do drugega vlaka. Nehajte že enkrat z nepotrebnim omalovaževanjem natega kraja in ne usivarjsjte manjšin tam, kjer jih ni. Mnenja smo, da so onstran Mure že dovolj informirani o naših narodnostih in gospodarskih prilikah, zato ne rabimo potopiscev, ki že leta in leta trobijo v rog eno in isto pesem, tako da že vsem preseda. Ta vrsta ljudi je baš ožigosala nsše kraje za Sibirijo In nam naprtila kri vico za krivico. Temu mora biti enkrat konec, zato tudi odklanjamo tako pi-sarjenje. časi so preresni, da b! se lahko eksperimentiralo z takšnimi nacionalnimi vpraianji kakor g, —ski.
Preieli smo:
Prosim, da se spodaj označeno v prihodnji številki Murske Krajine pojasni :
»Novine" od 8 novembra 1936 pišejo prijeto pritožbo prijele iz Do* brovnika, katera se glasi:
.Dobili smo sledečo pritožbo : Neki mladi vučiteo v lendavskem srezi se tak surovo oponaša z žo-lari, da se Ificije na cesti zgražajo nad tov surovostjov. Deca večkrat prinesejo vidne znake bitja i surovega postopanja. VuSiteo tfldi večkrat psfije deco z rečmi: .Tvoja abesinska rnajka". Deca te reči doma ponavlajo pri svojoj bratji i trdijo, da so se to navčili od vuči-tela. Če de to šlo naprej, do sta-rišje prisiljeni deco iz šole vzeti. (To se je že zgodilo, da je en državni organ morai svojega otroka Iz šoie vzeti.) Takši vzgojiteo spada inam, ne pa v šolo. Naše matere Slov. krajine rodijo slovensko deco z=j Jugoslavijo, ne pa abe~ sinsko."
šivalni in pisalni stroji
— brez posredovalcev —
po Klikih etnah pri NEMEC ].
SOKOL
Smrt. Podstarosta naše sokolske župe br. dr. Vinko Železnikar je v
ponedeljek nenadoma preminul v Slovenjgradcu. Velikemu sokolskemu borcu in nacionalnemu delavcu: Večna slava!
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
VABILO
na
izredno skupSiino,
ki se bo vršila v torek, dne 8. decembra 1936 ob pol 1. uri (12. url 30 m.) popoldne v prostorih bivše kavarne pri »Kroni" v »Meščanskem domu" v M. Soboti.
DNEVNI RED:
1.) Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2) Izstop iz Zveze trgovskih združenj za Dravsko banovino.
3.)	Razprava glede obveznega na-ročevanja »Trgovskega lista".
4.)	Samostojni predlogi.
5.)	Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se vrši eno uro pozneje, to je ob pol 2 url, druga iz redna skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov, (člea 16 pravil.)
Skupščina stre sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu, ali ki so jih poedini čiani prijasiii vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi Združbe (člen 17 pravil),
illpPBva Združbe trgovce« za sfiz M. Sibota ? UMI Soboti. Rok za vlaganje davčnih napovedi za zgradarino in kako se bo odmerila zgradarina za leto 1937?
Davčni oddelek f nančnega mlni-nistrstva je izdal navodila glede podaljšanja veljavnosti zgradarine. ki je bila odmerjena za leto 1936, tudi za leto 1937. Po tem navodilu bodo po. zvani za vložitev davčnih prijav za zgradarino s splošnim pozivom: oni davčni zavezanci (novi), za katerih zgradbe je nastala davčna zavezanost v letu 1936 ter oni davčni zavezanci, katerih poslopja do sedaj;iz katerih koli razlogov še niso bila obdavčena, nadalje oni davčni zavezane', katerih dohodek od poslopij se je bistveno povečal v smislu čl. 125 zakona o neposrednih davkih, če so se jim dohodki v letu 1936 bistveno zmanjšali, v določenem roku vložiti davčno prijavo z dokazom o zmanjšanju dohodkov ter zaprositi, da se njih dohodek za leto 1937 znova odmeri.
Splošni rok za vlaganje davčnih prijav za zgradarino je določen od 16. novembra do 15. decembra 1936. Davčnim upravam je naloženo, da razglase ta splošni poziv najkasneje do 15. novembra z nalepijenjem, v vaških občinah pa poleg tega tudi na način, ki je tara običajen.
Prijave novih davčnih zayezancev se morajo vložiti osebno ali po pošti oni občini ali oni davčni upravi, na katerem ozemlju je dotično poslopje. Te prijave vpišejo občine v poseben seznam, ki ga zaključijo dne 15. decembra. Z ozirom na določila zakona, o neposrednih davkih se bo podaljšalo sprejemanje teh prijav do 30 tega decembra. Po 30. decembru pa se morajo prijave poslati pristojni davčni upravi. Do 8 januarja morajo Davčne uprave urediti davčne prijave po občinah ter sestaviti za vsako občino seznam davčnih zavezancev, ki niso zgradarine prijavili, ter morajo nato pozvati individualno vse zamudnike, da vlože te prijave v osmih dneh. Za one davčne zavezance, ki niti po tem individualnem pozivu ne vlože svojih prijav, bo napravila davčna uprava referat ter nato vse prijave proučila, tako z materijalne, kot formalne strani. To delo mora biti dovršeno v manjših upravah do 30. januarja, v večjih pa do 10. februarja, odmera sama pa se mora izvršiti v manjših upravah do 10., v večjih pa do 25. februarja.
Prijave onih davčnih zavezancev (starih), katerih dohodek se je v letu 1936. bistveno povečal, se ne vlagajo pri občini, temveč neposredno pri davčnih oblastvih I. stopnje, na katere ozemlju se nahaja dotično poslopje. Prijave teh davčnih zavezancev se zapišejo v poseben seznam, ki se zaključi dne 15. decembra.
Smatra se, da se je dohodek bistveno povečal, kadar znaša to povečanje najmanj 25% dohodka v prejšnjem letu. Podatke o tem morajo davčne uprave zbrati in o njih sesta-
viti seznam najkasneje do konca novembra. Davčne zavezance, ki teh prijav nebodo vložili do 7. decembra, morajo davčne uprave individualno pozvati, da vlože te prijave v roku 8 dni, to je od 16. do 23. decembra. Uprave morajo strogo gledati na to, da bodo vsi pozivi pravočasno poslani.
Prijave onih davčnih zavezancev, katerih dohodki so se zmanjšali, se vlagajo pri davčnih upravah, na katerih ozemlju so ta poslopja. Tudi te prijave in prošnje se vodijo v posebnem seznamu, Te prošnje morajo biti kolkovane s kolkom 5 Din, če pa zahteva prosilec formalno rešitev, še s kolkom 20 Din. Teh davčnih zavezancev nebo davčna uprava individualno pozvala, da vložijo davčne prijave, ker se morajo sami odločiti o tem, če se hočejo poslužiti ugodnosti čl. 125 zakona o neposrednih davkih.
Pri proučevanju teh prošenj morajo davčne uprave paziti zlasti na to, če je bilo znižanje dohodkov tudi dokazano z verodostojnimi dokazi. Kot takšni, se morajo smatrati pogodbe, sklenjene med hišnimi lastniki in najemniki. Ce bi davčna uprava dvomila glede pravilnosti določene najemnine, mora proučiti vse činjenice, od katerih zavisi višina najemnine.
Smatra se, da je dohodek bistveno manjši samo takrat, kadar je vsaj za 25% manjši od dohodka v prejšnjem letu. V primerih, da se je dohodek zmanjšal za manj ko 25*/0, se ne bo zgradarina odmerila na novo, temveč bo za leto 1937, veljala za leto 1936 odmerjena zgradarina.
Ko davčna uprava prouči prijave, izda svoj sklep, bodisi da se prošnja zavrne ali prizna kot upravičena. Proti sklepu uprave je dopustna pritožba na višjo davčno oblast.
Če se prošnji ugodi, da so torej dohodki za manj 25% manjši ko v prejšnjem letu, potem se zgradarina za leto 1937 na novo odmeri. V takšnih primerih se smatra izdani sklep obenem tudi že kot plačilni nalog.
Proučevanje teh prošenj se mora v manjših Davčnih upravah dokončati do 15. januarja 1937, v večjih pa do 30. januarja 1937. Odmera zgradarine za te prijave pa se mora izvršiti v manjših davčnih upravah do 30. januarja, v večjih pa do 15. februarja. Potem, ko davčne uprave izvrše proračun davka po prijavah, sestavijo razpored zgradarine za leto 1937. Zaradi pravilnega in enakega postopka je davčni oddelek finančnega ministra izdal podrobna navodila, kako se odmeri zgradarina.
P. n. članstvu priporočamo, da se gornjih navodil točno drži, v slučaju nejasnosti pa prejme tozadevne informacije vsak med uradnimi urami v pisarni Združbe. Tiskovine za vlaganje prijav se dobijo v M. Soboti na davčni upravi in v trg. g. Čeh Franca.
Iz upravništva:
DjuriČ MIlan Radenci. Naročnino prejeli. List imate plačan do 20. 10. 1937. — Hajdlnjak gostilna Tramja. Sprejeto naročnino imate do 31. 12. 1936 list plačan. — Zahvaljujemo se obema.
Nogomet.
Mura: Slavij« 3:1 (2:0)
Zadnja prvenstvena tekma v jesenski sezoni je prinesla Muri zasluženo zmago in dve dragoceni točki. Igralci, ki so bili zelo požrtvovalni ter disciplinirani, niso izvojevali samo lepo zmago na mariborskih tleh, temveč splošno simpatijo in priznanje publike. Sodil je ss. g. Bergant zelo dobro.
»Slovenec" piše: „Mura je ugodno iznenadila. Moštvo je izenačeno in tehnično precej izbalancirano. Napadalna vrsta je najboljši del moštva, posebno leva stran. Strelja veliko in dobro ter se ima Slavija zahvaliti le svojemu odličnemu vratarju, da ni prejela več golov. Tekma je potekla v precejšnji premoči Mure. Par lepih strelov pa je tudi sigurno obvladal vratar Mure, ki je med drugim tudi lepo obranil 11 metrovko."
.Večernlk": Igra je biia tipična borba za točke, pri tem pa vendar napeta in zanimiva. Mura je postavila v polje homogeno moštvo, ki je predvajalo lepo in smiselno igro ter si je zmago po poteku igre tudi popolnoma zaslužilo."
Prvenstvena tabela:
1.	Mura	5	4 O 1	30:8	8
2.	Gradjanski	4	4 O O	17:5	8
3.	Lendava	4	1 1 2	17:15	3
4.	Ptuj	5	113 6:14	3
5.	Drava	4	1 0 3 6:32 2
6.	Slavija	2	0 0 2 1:4	0
Na predlog sodniškega odbora LNP je proglašen za stalnega savez-nega sodnika g. Nemec Ludvik.
Lahkoatletlka.
Na lahkoatietskem mitingu SK Ptuja dne 8. t. m. je nastopila tudi tročlanska ekipa Mure. V metu diska je dosegel SzilAgyl 3, mesto (3 cm razlika med drugoplasiranim Kosce Primorje) v gozdnem teku 2500 m jun. pa Benko 4. mesto.
SK. Mura priredi v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne ob pol 2 uri na svojem stadionu lahkoatletski miting združenim z gozdnim tekom. Razpis je v klubovi omarici (tv. B Aicher in sin). Vstopnina propagandna.
Vabimo športno publiko, da pol-noštevilno poseti tekmovanje saj bo vstopnina minimalna (Din 1, 2 in 3 )
Radi lahkoatletskega mitinga v nedeljo, dne 15. t. m. čajanka odrode, Vršila se pa bo V nedeljo, dne 22 t, m. popoldne ob po 5 uri.
Zdravstvo
Dr. Gregorc Albin, zdravstveni svetnik.
0 (Mi ohromelosti
Kužna klica dospe torej lahko na več načinov v našo nosno in ustno votlino. Po poti krvnih in mozgovnih žil pa se naseli v hrbtnem mozgu, ki jma ?a to klfco posebno privlačnost in povzroča tam vnetje in s cer največkrat na vratni in ledvični odebeljini hrbtnega mozga. Radi vnetja se uničijo posamezni deli nežnega tkiva hrbtnega mozga, ki oskrbujejo posamezne Gu govarjajoče telesne dele z živčevjem. TI telesni deli zato ohromijo. Največ pohabljencev, ki jih vidimo z ohro
melimi in posušenimi rokami, nogami ali drugimi deli telesa, je žrtev te nevarne bolezni. V Nemčiji so napravili zadnje štetje pohabljencev pred 10 leti. Pri tej priliki so ugotovili, da je v Nemčiji nekaj nad 20.000 težkih in najtežjih pohabljencev, ki niso sposobni za nobeno pridobitno delo, samo radi bolezni otroške ohromelosti. Pri nas dosedaj žal takega štetja še ni bilo. Gotovo pa je, da bi tudi pri nas dobljeno število pohabljencev rsdi otroške ohromelosti procentualno odgovarjalo številu sosednjih držav.
Po okuženju, to je od trenutka, ko so kužne klice dospele v naše telo, traja do izbruha prvih znakov bolezni osem do dvanajst dni. Ti prvi znaki sličijo precej začetku drugih vročičnih bolezni n. pr. gripe. Telesna toplota se poviša od 380-39« C, redko višje, pojavijo se bolečine v udih, nastopi nahod, katar grla, angina, bronhijalni katar in močno potenje, posebno na glavi. Mnogokrat je pripogibanje glave zvezano z bolečinami ali ceio nemo goče; posamezni deli kože so izredno občutljivi in boleči. Posebno važno je zmanjšanje napetosti v posameznih skupinah mišic, v katerih že manjkajo normalne reakcije na gotove dražljaje. Največkrat se opaža to zmanjšanje napetosti v mišičevju trebuha. Vsi ti znaki pa so mnogokrat tako slabo izraženi, da jih more opaziti le zdravnik in zato je predvsem potrebno, da se pri vsaki bolezni s povišano telesno toploto pravočasno pokliče zdravnika, posebno še, ako so se v okolici že pojavili slučaji otroške ohromelosti. Zdravnik bo odredi! vse potrebno glede zdravljenja in nadaljnje oskrbe bolnika. Tudi bo preskrbel vse, da bolnik ne postane vir novih okuženj v svoji okolici, zlasti pri svojih sostanovalcih. Važno je, da se bolezen spozna že po teh začetn h znakih, predno pride do ohromelosti raznih delov te lesa, ker je zdravljenje zanesljivo uspešno le v začetku bolezni, Že nastala ohromenja se namreč le redko krat popolnoma ozdravijo.
Ohromenja nastopijo največkrat drugi do peti dan po nastopu opisanih začetnih znakov bolezni in sicer »e pojavijo ta ohromenja predvsem na nogah, ki jih bolnik ne more dvigniti in z njimi gibati, ali na mišicah tiups in tilnika, kakor tudi na rokah. Ta ohromenja lahko zadenejo več telesnih delov naenkrat ali semo posamezne ude, kakor se je pač razširilo vnetje na hrbtnem mezgu po zastrupljenju s kužnimi klicami. Ohromele mišice se hitro sušijo, atrefirajo. Ta ohromenja se pri pravočasnem in uspešnem zdravljenju po tednih ift mesecih lahko delno popravijo, le redko pa se mišicam povrne popolna prejšnja moč. Z zdravljenjem ohromelih udov je treba začeti čimpreje, ako hočemo deseči uspeh. Sistematično in uspešno zdravljenje je najbolj izvedljivo v bolnicah, kjer so pri roki vse potrebne priprave in aparati za zdravljenje.
Za zaščito zdravih ljtidi pred obolenjem na tej bolezni ali kakor pra vimo s tujim izrazom za prcilaksoje
predvsem potrebno, da zdravstvena oblast in zdravniki izsledijo vse slučaje te bolezni. To pa je mogoče le, ako jih pri njih delu podpira vse prebivalstvo in prijavi zdravnikom vse sumljive slučaje. S tem koristi bolniku samemu, ki pride pravočasno do smotrevegn zdravljenja, predvsem pa se s tem preprečijo številna nova obolenja v bolnikovi okolici. Bolniki morajo biti strogo ločeni sli izolirani od zdravih ljudi, ker se najbolj zanesljivo izvrši v bolnici. Vsa izločila bolnikov, tako sluz iz grla in nosa, vse kar bolnik izbruha, kakor tudi njegovo blato je treba sproti razkuževati. Sostanovalci bolnika morajo biti kontumaci-rani skozi 12 dni In ne smejo priti v dotiko z ljudmi iz drugih hiš. Učenci, ki so preboleli to bolezen, ne smejo najmanj osem tednov obiskovati šole. To so v glavnem ukrepi, ki so potrebni proti razširjanju te nevarne bolezni. Ako se ti ukrepi strogo izvajajo, ni potrebno, da bi se bolezen razširila v tako veliko epidemijo, kakor se je v zadnjem času v sosednji Avstriji, kjer je zahtevala tudi precejšnje število smrtnih slučajev.
KITO J SIVO
Kako izboljšati sadni izvoz?
(Nadaljevanje ) Inozemski trg zahteva nadalje velike množine enotnega blaga, t. j. malo sort toda enakomerne in dobre kakovosti. Baš v tem pogledu naši starejši sadovnjaki žal ne odgovarjajo, kajti prenatrpani so namreč s premnogimi sortami, tako da o enotnosti pridelka ne more biti govora. Preobilica raznih sort je torej tudi velika ovira, da se sadna trgovina ne more prav razmahniti. Treba bo mnogo doslednega dela, da bomo število sort omejili in da bomo v bodoče razmnoževali le
one sorte sadnega izbora za Prekmur-je, ki so se po dosedanjih izkušnjah v posameznih okoliših najbolje obnesle in se lahko predajo. Ce upoštevam o,da je v Prekmurju 30 do 40°/ft sadnega drevja, ki ne denaša nobenih, ali vsaj ne uvaževanja vrednih dohodkov, pridemo do zaključka, da bi se zvišal vsakoletni povprečni donos za sto in sto tisoče dinarjev, ako bi tudi to drevje rodilo. To je pa mogoče doseči le z velikopotezno urejenim precepljanjem starejšega sad. drevja. Precepljanje je tako važno opravilo, da bi ne smelo biti v bodoče sadjarja, ki bi v tem poslu ne bil temeljito izvežban.
Ne bilo bi pa dovolj, ko bi pridelali dobro blago enotne kakovosti, in ga ne bi znali pravilno spraviti z drevja, ne za kupčijo tako pripraviti, da bi dosegli cene, ki bi bile v skladu s pridelovalnimi in drugimi stroški. Zato bo treba v bodoče obračati najprej več pozornosti na pravočasno in pravilno spravljenie namiznega sadja. Prerano in malomarno obiranje se vedno maščuje, kajti pridelek utrpi na vrednosti, ter se kmalu pokvari. Ker ima sortirano sadje dosti boljše cene nego mešana roba, se bomo morali potruditi, da se preučimo tudi sortiranju. Le to se pa ne sme izvajati poljubno, marveč po strogo določen h načelih, veljavnih v sodobni mednarodni trgovini.
URE od Din 30.-
Velika izbira najboljših BUDILK in preciznih ur, zlatih in srebrnih predmetov. Ure vse pod pismeno garancijo od 2- lOlet Popravila ur in zlatnin najboljše in najcenejše edino pri	2
Oittricli Franjo, IH. Sobota.
Kdor Seli kupiti AVTO naj kupi voz znamke
rsADLER"
Najboljši NajelegantnejSi
Najbolj ekonomičen NajsolidnejSi
Z NAJNOVEJŠIH
Štivon Ernest,
tehnična trgovina
Murska Sobota.
Zamenjajte Vai zastareli radio aparat IN NAJBOLJŠIH
Dospeli so najnovejši modeli najboljših znamk:
HORNVPHON
KdftTtNG - BLAUPUNKT
N^jnovejš 3 cevni
SiipBP HDRHVPHDH na baterije
sprejema vse, tudi izven evropske postaje, ter porabi zelo malo toka.
Vse aparate dobite selo po ceni na male mesečne obroke I
Zahtevajte brezobvezne ponudbe!