Minilo je štirinajst let...
f .
& Peter Cernivec
Minilo je 14 let, odkar je Slovenija postala samostojna država. 25. junija 1991 je takratna slovenska skupščina uresničila plebiscitno odločitev za samostojno državo. Sprejela je ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in deklaracijo o neodvisnosti, nova grb in zastava pa sta bila določena že dan prej. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki so jo slovesno razglasili dan pozneje, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani, vendar se je že 27. junija začela desetdnevna vojna za Slovenijo. Jugoslovanska vojska je dokončno zapustila našo republiko 25. oktobra 1991.
V občini Vodice je na predvečer praznika dneva državnosti potekala prireditev ob novem vrtcu v Vodicah. Prireditev je bila razdeljena na uradni in neuradni del. Uradni del je bil slovesen in resnejši, neuradni del pa vesel in zabaven, tako kot je bilo to natanko pred štirinajstimi leti. Želje in priprave na samostojnost so bile resne, vojna za samostojno Slovenijo je bila resna, a konec je bil srečen in vesel!
Prihod obiskovalcev prireditve so na začetku pozdravili zvoki godbe Vodice. Nato je sledila pesem, ki je vzravnala hrbte in obrnila pogled na slovensko zastavo, himna Slovenije, v izvedbi Mešanega pevskega zbora Biser.
Z uvodnimi besedami je prisotne nagovoril vsem dobro znani glas povezovalca
prireditve Jureta Seška. Ta je z zelo lepim izborom besed na kratko povedal, zakaj smo danes tukaj zbrani, nato pa je predal besedo županu občine Vodice Branetu Podboršku, čigar govor si lahko preberete v nadaljevanju.
Uradni del se je zaključil s še eno pesmijo MPEZ Biser Slovenec sem. Francka Rozman in Tone Logar iz društva upokojencev sta po pesmi doživeto recitirala Železno cesto, nato pa so se pridružili še ostali člani društva upokojencev in zapeli pesmi Prelepa je vodiška fara in Ljub'ca moja. Za upokojenci so zopet zaigrali člani Godbe Vodice. Ko je ta prenehala igrati, je na oder stopil gorenjski prvak in kandidat za državno prvenstvo v igranju harmonike Matjaž Kokalj in s svojim hitrostnim igranjem harmonike navdušil prav vse obiskovalce. Sledil je nastop skupine treh mladih dek-
let z imenom Zapeljivke, ki so dokazale, da je narodnozabavna glasba v Sloveniji priljubljena tudi med mladimi. Obiskovalci so nekaj časa še posedali in se pogovarjali, a ko se je mrak še nekoliko spustil, so se
nekateri tudi malo zavrteli. V nadaljevanju so za dobro vzdušje poskrbeli še Ansabel Art, Ansambel Jurij in družina harmonikarjev Ferme.
Splošna ocena prireditve je odlična. Besede povezovalca in govor župana so bile lepe, poštene in povsem v sozvočju s tem pomembnim praznikom. Program vseh nastopajočih je bil zanimiv in prijeten, prav tako tudi sam prostor ob vrtcu. Edina pripomba ne gre na organizacijo samo, temveč na ljudi in njihovo neprisotnost. Število obiskovalcev je bilo namreč majhno, kar se za tako prireditev ne spodobi! Očitno so nekateri mnenja, da je med desetdnevno vojno za Slovenijo padlo premajhno število bomb in premajhno število žrtev, da bi se bilo praznika vredno spominjati. Ali pa mogoče zato, ker v vabilu ni pisalo, da bo po koncu prireditve tudi pogostitev. Mogoče pa se tudi motim!?
Spoštovane občanke i
Da lahko danes praznujemo, ni nekaj samoumevnega. Ni nekaj, kar bi prišlo čez noč, brez truda in odrekanja. Da lahko danes praznujemo, gre zahvala državljanom Republike Slovenije, ki so modro in pravočasno prepoznali zrelost zgodovinskega trenutka. Čas pred 14 leti je bil izjemen zgodovinski trenutek, uresničitev tisočletnih sanj slovenskega naroda, da izoblikuje lastno državo in se samostojno odloča o svoji usodi ter se povezuje v mednarodno skupnost. S tem sklepnim in odločilnim dejanjem smo dokazali, da smo vredni lastne države in da lahko enakopravno sodelujemo v svetovnih gospodarskih in kulturnih tokovih.
Štirinajst let ni dolga doba. Bila pa je polna aktivnosti. Zaokroža lok od razglasitve lastne države, prek mednarodnega priznanja, do vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Gotovo je bilo minulo desetletje in pol polno najrazličnejših dogodkov na vseh področjih, velikih in majhnih, ki so vsak po svoje prispevali svoj delež, da lahko danes obeležujemo ta dan kot prebivalci Evropske unije.
Slovenci smo staro in hkrati mlado ljudstvo, saj izviramo iz zgodnjega srednjega veka, mladosten pečat pa nam daje narodnoprebudniško gibanje devetnajstega stoletja. Med tema mejnikoma leži več kot tisoč let trajajoča vrzel, ki ni dovoljevala, da bi sredi tokov in vrtincev nastajanja in prevrevanja evropskih ljudstev v evropske narode v polni meri in enakopravno z drugimi narodi razvijali svoje narodnostne potenciale.
Pomembno odločitev so sprejeli naši narodni buditelji v 19. stoletju. Njihovo sporočilo je bilo nedvoumno-, razvoj lastnega jezika in kulture v duhu prihodnjega demokratičnega sožitja evropskih narodov. Pravzaprav smo že takrat bili v Evropi zaradi dejanj naših kulturnikov, pesnikov in pisateljev, ne pa zaradi političnih opredelitev.
občani, dragi gostje!
Tudi zaradi zgodovinske odgovornosti do modrosti naših prednikov in zaradi odgovornosti do naših zanamcev moramo še naprej hoditi po tej poti svobodne misli, sožitja in napredka. Moramo jo dopolnjevati in tako prispevati tudi svoj lasten pečat. Na tej svoji poti pa ne smemo prezreti pozitivnih zgledov iz zgodovine drugih evropskih narodov, ki imajo mnogo daljšo državotvorno tradicijo.
Tega, kar je dobro za nas in kaj ne, pa ne bomo prepoznali, če ne bomo ravnali modro in enotno in če ne bomo vsaj v odločilnih trenutkih strnili svojih vrst in pustili ob strani stvari, ki nas razdvajajo.
V	odločilnem zgodovinskem trenutku smo znali preseči nesoglasja in se poenotiti. Bili smo kot eden. Želim si, da bi tako ravnali na vseh nivojih, tudi lokalnem.
V	Občini Vodice smo ta teden s ponosom odprli nov vrtec, ki bo v veliki meri pripomogel h kakovostni predšolski vzgoji. Vrtec je rezultat naše enotnosti, odločnosti, sodelovanja in potrpežljivosti. Pred nami smo vseskozi imeli jasen cilj, zato smo ga tudi dosegli. Čeprav gre za pridobitev, ki nedvomno koristi vsem, pa ne moremo govoriti o tem, da bi bilo delovanje vseh naših občanov dobronamerno in konstruktivno. Žal je tako v posameznih občinah kakor tudi na ravni države mogoče najti posameznike oziroma interesne skupine, ki s svojim delovanjem poskušajo zanetiti nesoglasja med občani in občankami, državljani in državljankami in katerim uspehi in napredek niso pogodu. Takšna dejanja nikakor niso v čast tistim, ki se jih poslužujejo, saj, ne le da škodujejo sožitju prebivalcev znotraj lokalne skupnosti, ampak prehajajo tudi na državno raven, od tam pa navzven v Evropsko unijo.
Prebivalci Evropske unije smo v teh dneh še pogosteje kot sicer priče živahnim razpravam o prihodnosti naše širše skupnosti. Te razprave so posledica neuspele ratifikacije evropske ustave v nekaterih državah in spodletelega poskusa sprejetja novega evropskega proračuna.
Menim, da so te težave prehodnega značaja. Evropsko unijo sestavlja več kot 400 milijonov ljudi in utopično bi bilo pričakovati, da bi vse teklo gladko in brez zapletov, še zlasti zato, ker gre za veliko različnih narodov, ki imajo povsem specifično zgodovino. Tudi Evropska unija mora uvideti jasen cilj, proti kateremu mora težiti, hkrati pa upoštevati, da ta cilj ni v nasprotju s pričakovanji in vitalnimi interesi prebivalcev in prebivalk držav, ki jo sestavljajo.
Dragi občani in občanke
Prepričan sem, da nam bo uspelo preseči nesoglasja in razhajanja, tako na evropskem, državnem in tudi občinskem nivoju, in da bomo zmogli dovolj modrosti za uresničitev naših skupnih ciljev. Za zgled si vzemimo številne odločilne dogodke v naši zgodovini, še posebej pa čas pred 14. leti, ko smo enotno in odločno, brez fige v žepu, ponosno zakorakali po poti lastne države. Sloga, enotnost in sodelovanje so temelji naše moči in napredka!
Drage občanke in občani. Ob dnevu državnosti vam iskreno čestitam!
Občina Vodice župan Brane Podborsek
V nadaljevanju si preberite se, kako pa so nekateri, ki so bili na prireditvi, doživljali prve dni vojne za Slovenijo.
Ana Kern:
"Ko se je v Sloveniji začela nekajdnevna vojna, se spomnim, da je imela osnovna šola Vodice izlet, ki je seveda odpadel. Zjutraj sem se zbudila, dvignila rolete ter pred oknom zagledala tankovsko cev. Zelo sem bila prestrašena. Z družino smo nemudoma nabrali najnujnejše obleke, vodo in hrano ter odhiteli v klet. Pozneje smo prek radia in televizije izvedeli, da so bili tanki namenjeni na Brnik. Spet sem se močno prestrašila, ko so bombniki leteli nad našo hišo in streljali na Brnik. Takrat sem bila zelo besna na Beograd in na vse tiste, ki so to zakuhali."
Miran Zver:
"Bil sem aktivni udeleženec vojne v Sloveniji. Na začetku sem bil dva meseca na straži v vojski. Takrat sva bila tam skupaj s sedanjim županom Vodic, Branetom Podborškom, nato pa sem bil deset dni v štabu. Bil sem prisoten pri vseh hujših dogodkih te vojne, ko so sestrelili naš helikopter, bil sem v Šentvidu pri barikadah in drugje. Spomnim se tudi, da smo imeli velike težave z oblekami, saj smo imeli le uniforme JNA, ki pa nam v tistem trenutku niso več dosti pomenile. Zato smo si poiskali in nadeli slovenske. Še danes sem vesel, da se je vse končalo tako hitro in brez večjega števila žrtev."
Andrej Cernivec:
"Spomnim se, da sem se ravno peljal v službo v Ljubljano, ko so me ustavili z avtomatskimi puškami oboroženi vojaki. Vse poti v Ljubljano so bile zastražene, zato sem se vrnil domov. Na poti domov sem razmišljal o tem, kaj se sploh dogaja. Doma sem prižgal radio in televizijo in izvedel, da se je v Sloveniji začela vojna. Z družino smo z najnujnejšimi stvarmi odhiteli v klet."
Štefka Baliž:
"Ko je bila v Sloveniji vojna, sem bila še aktivna vzgojiteljica v vrtcu. Takrat sem bila ravno na dopustu, in ko sem izvedela kaj se dogaja, sem hitro odhitela v vrtec. Vzgojiteljice smo otrokom na miren in razumljiv način razložile, kaj se dogaja in da bodo verjetno vsak čas zaslišali alarm. Ko se je to res zgodilo, smo tekli v klet, kjer smo se nato z otroki pogovarjale in jih mirile s pravljicami. Starši so nas zaskrbljeni klicali po telefonu in večina je zelo hitro prišla po svoje otroke in jih odpeljala domov. Takrat me je resnično zelo skrbelo, predvsem za naše male!"
Damjan Jagodic:
"V tistem času sem bil kurir na motorju in raznašal pozive za vojsko po domovih. To je bila zelo zahtevna naloga, saj marsikdo poziva ni hotel vzeti. Z motorjem sem bil tudi na Brniku in se peljal tik ob tankih, ko je nenadoma tank ustrelil in ubil dva avstrijska novinarja. Spomnim se tudi bombnikov, ki so bombardirali oddajnik na Krvavcu in se nato obrnili še proti Ljubljani."
Minilo je štirinajst let... Uvodnik:
Kar je nase, se ne pomeni, da je moje
Občinska uprava poroča:
Razpis štipendij za šolsko leto 2005/2006, Redno letno vzdrževanje cest, Izrabljena motorna vozila "stara bremena", Vzdrževanje gozdnih poti
Glas mladih:
Počitniške kratkočasnice
Seja sveta: 18. redna seja Ne prezrite:
Že jeseni na Dobruši obnovljen zbirnik vode
Družbene dejavnosti:
Ob koncu šolskega leta
Društva:
Osvojen najvišji vrh Karavank, Upokojenci na Smleškem gradu
Intervju:
Odličnjaki vseh osem let
Kultura:
Diplomski koncert dveh flavtistk Šport:
Ebatt Utik državni prvaki v inline hokeju, Poročilo o mojih kolesarskih poteh, Matic Grmek -državni prvak v metu žogice
Vi sprašujete, župan in občinska uprava odgovarjata
Zahvale / oglasi
Otroški kotiček
Uradno odprtje vrtca
Kar je nase, še ne pomeni, da je moje
t
A Alenka Jereb
Ob koncu julija se počasi vsi, tudi najbolj zagrizeni deloholiki, umirijo, če se le da, upočasnijo svoj delovni ritem in začnejo razmišljati o dopustu. Misel na dopust je toliko lepša, če veš, da se boš po končanem oddihu vrnil v varen objem svojega doma. Glede na dogajanja v zadnjem času pa se človek sprašuje, koliko možnosti imamo, da nas med našo odsotnostjo ne obiščejo nepridipravi. Čeprav še ni bil čas dopustov, smo bili pred kratkim priče dvakratnemu ropu v vrtcu, poskusu vloma v enega izmed lokalov in šolo. Kdo so tisti, ki jim ni mar naša skupna lastnina, in kakšno ciljno skupino si izbirajo? So to ljudje, ki nujno potrebujejo denar za svoje preživetje? Ti gotovo ne, saj lahko pošten človek na svojo stisko opozori na drugačen način. So to tisti, ki mislijo, da je vse naše tudi moje? Koga bodo s tem oškodovali? Vse nas, ki polnimo skupno občinsko blagajno in si prizadevamo za našo skupno dobrobit. Včasih so si roparji ogledovali predvsem tiste, za katere so menili, da imajo več pod palcem, da bo izplen čim večji, danes pa ni varen nihče. Izbirajo si tako premožne posameznike kot tudi nemočne ciljne skupine. Glede na vse povedano se človek sprašuje, kakšni časi še prihajajo? Mar bomo prisiljeni vsi, ne samo družbene in zasebne institucije, temveč tudi občani, razmišljati o tem, kako se čimbolj zavarovati pred temi obiskovalci. Bodo alarmne naprave in varnostniki odslej stalna praksa naših domov? Če ne drugega, pa bomo gotovo morali prositi koga od bližnjih, ki mu dobro zaupamo, da popazi na našo nepremičnino, da bomo lahko brezskrbno uživali počitniške dni.
Tudi mi smo bili aktivni. Poskušali smo vam pripraviti zanimivo počitniško branje in vas seznaniti z dejavnostmi, ki so se odvijale na območju naše občine. S prizorišča pred vrtcem smo pripravili reportažo o uradnem odprtju vrtca in pogovor z ministrom za šolstvo Milanom Zverom ter poslancem Mitjem Ljubeljškom. Čez nekaj dni se je na istem prizorišču odvijala tudi slovesnost ob dnevu državnosti. Preberite si izjave posameznikov, kako se spominjajo dni izpred štirinajstih let, o pogledu na današnja dogajanja pa je spregovoril tudi župan Brane Podboršek. Ne prezrite strani občinske uprave. Seznanja nas s podaljšanim rokom za odvoz odsluženih vozil, vzdrževalnimi deli na cestah in vodovodnem omrežju, za dijake in študente pa bo gotovo najbolj zanimiv razpis za štipendije. V rubriki Ne prezrite si preberite o podpisu pogodbe med občino Vodice in Heliosovim skladom, ki je prispeval 800.000 SIT za obnovo dobruškega vodnjaka. Tako lahko že septembra ob občinskem prazniku pričakujemo njegovo odprtje. Predstavljamo vam tudi sedem petnajstletnikov, ki jim je uspel veliki met - vseh osem let osnovne šole so zaključili z odličnim uspehom. Pretirana skromnost ni lepa čednost. Tega se držimo tudi mi, zato vam predstavljamo Matica Grmeka, državnega prvaka v metu žogice, in ekipne državne prvake, to je inline hokejski klub Ebatt Utik.
Preživite prijetne dopustniške dni, mi pa bomo medtem spremljali dogodke na počitniških kratkočasnicah ter dogajanja ob občinskem prazniku. Glasilo bo izšlo znova v mesecu septembru. Prijetno branje vam želimo.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1420 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Tisk: Tiskarna Univerze, Stanislav Kubelj s.p.
Datum natisa: julij 2005
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno
občinsko glasilo Kopitarjev glas na
medmrežju: www.vodice.si,
Slika na naslovnici: Robert Hočevar
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neob-jave, krajšanja, povzemanja ali
delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so
odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe
(tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Vse prispevke sprejemamo do dvajsetega v mesecu.
Na podlagi Pravilnika o štipendiranju v Občini Vodice, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu Občine Vodice, št. 4/03, 6/03 in 10/04, župan Občine Vodice objavlja
Razpis je namenjen vsem vajencem in dijakom, študentom visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov, ki imajo stalno bivališče v Občini Vodice in izpolnjujejo razpisne pogoje.
Na razpisu lahko sodelujejo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Občini Vodice,
-	ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let,
-	ne prejemajo drugih štipendij ter ostalih prejemkov, določenih v 5. členu Pravilnika o štipendiranju v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 4/03, 6/03 in 10/04 - v nadaljevanju pravilnik).
1.	Višina osnovne štipendije znaša 12 % zajamčene plače.
2.	Pravico do občinske štipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki in študentje (v nadaljevanju kandidati), pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 2004 ne presega celoletnega zneska 230% zajamčene plače v Republiki Sloveniji (1.473.880 SIT).
3.	V primeru večjega števila prosilcev, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, se pri dodelitvi štipendije upoštevajo dodatna merila:
-	dohodek na družinskega člana,
-	premoženjsko stanje prosilca in njegove družine,
-	socialna ogroženost in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,
-	učni uspeh v preteklem šolskem letu.
4.	Število štipendij je omejeno z višino sredstev občinskega proračuna.
Na podlagi posameznih vlog lahko župan s sklepom odobri enkratne štipendije posameznikom za študij v tujini. Štipendist ni upravičen do štipendije v času absolventskega staža. Število razpisanih štipendij: za dijake 25 in za študente 10.
5.	Prosilci, ki želijo pridobiti štipendijo po tem razpisu, oddajo izpolnjen obrazec "Vloga za uveljavitev republiške štipendije" za šolsko leto 2005/06. Obrazec je mogoče kupiti v knjigarnah (DZS - Obr. 1,51) ali natisniti z interneta, kjer je objavljen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (www.ess.gov.si). Vlogo morajo kandidati izpolniti v skladu s priloženim navodilom, ki je njen sestavni del. Vlogi je potrebno priložiti:
-	originalno potrdilo o vpisu za šolsko leto 2005/06 za kandidata in kopije potrdil o vpisu za šolsko leto 2005/06 za druge družinske člane, ki imajo status dijaka, vajenca ali študenta,
-	potrdilo o stalnem prebivališču v Občini Vodice,
-	potrdilo o premoženjskem stanju kandidata,
-	dokazila o bruto dohodkih in osebnih prejemkih v letu 2004, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine staršev ali skrbnikov ter drugih družinskih članov kandidatov, ki so bili dolžni vložiti napovedi za odmero dohodnine, v odločbah o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti in dokazila o neobdavčljivih dohodkih in osebnih prejemkih. V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi pokojnine in nadomestila v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, preživnine ter osebni prejemki in katastrski dohodek, ne glede na to, ali je zavezanec za plačevanje dohodnine. Predložiti je potrebno tudi dokazila o prejemkih od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih agencij, ki presegajo 51% povprečne letne plače zaposlenih v RS (1.549.584),
-	sklep ali odločbo ustrezne komisije v primeru kandidata ali družinskega člana s posebnimi potrebami, oziroma izvid ali odločbo ustrezne komisije v primeru težje funkcionalne prizadetosti kandidata,
-	kopijo spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem letu,
-	številko osebnega računa kandidata.
6.	Kandidati, ki želijo pridobiti štipendijo po razpisnih pogojih, oddajo svoje vloge z dokazili osebno ali priporočeno pošljejo na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
7.	Vlogo z dokazili lahko kandidati vložijo od objave razpisa dalje. Zadnji rok za oddajo vlog je za vajence in dijake 10. september 2005, za študente pa 10. oktober 2005. Roki veljajo tudi za stare štipendiste!
8.	Ce do dne izteka razpisnega roka dohodninske odločbe še niso izdane, je potrebno vlogo vložiti najpozneje do izteka roka in jo po prejemu odločb nemudoma dopolniti!
Vloge za dodelitev štipendije, ki jih oddajo kandidati po razpisnem roku, se štejejo za zamujene in se ne obravnavajo, razen v primerih:
-	ko kandidat zamudi rok iz opravičljivih zdravstvenih razlogov,
-	ko se kandidat naknadno vpiše,
-	kadar kandidat do izteka razpisnega roka še ne prejme obvestila o negativni rešitvi vloge za druge vrste štipendij in posojil. V teh primerih mora kandidat vlogo z dokazili oddati najpozneje 15 dni po nastopu oziroma prenehanju omenjenih razlogov.
9.	Pravica do štipendije se dodeljuje z namenom uspešnega zaključka šolanja. Če namen ni izpolnjen, štipendist ni upravičen do štipendije, dokler letnika ne konča. Štipendijo mora vrniti v primerih, ko je štipendijo pridobil na podlagi neresničnih podatkov ali ni sporočil sprememb iz 13. člena Pravilnika, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice do štipendije.
Za dodatne informacije pokličite na tel: 01/ 833 26 18 (Lilijana Djerkovič).
Številka: 152-06-001/05-001	Župan Občine Vodice
Datum: 10.07.2005	Brane Podboršek, univ.dipl.ekon.
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA SOLSKO LETO
RAZPISNI POGOJI
Redno letno vzdrževanje cest
f
Janez Ziherl
Redno letno vzdrževanje cest je letos bolj zahtevno kot pretekla leta. Zmrzal in sneg ob koncu zime sta močno načela nekatere slabše ceste. Zato so bila dela v prvi fazi osredotočena na nujne zadev, kot so krpanje in saniranje udarnih jam in krpanje bolj poškodovanih delov cestišča. Veliko dela je bilo opravljenega tudi s košnjo trave ob cestah in okoli odsevnikov ter krpanjem lukenj na makadamskih poteh.
Druga faza rednega letnega vzdrževanja cest se bo nadaljevala jeseni z nasipanjem makadamskih cest, drugo košnjo, čiščenjem obcestnih jarkov, rezanjem grmovja in čiščenjem cest, pločnikov ter meteornih jaškov. Krpanje se bo izvajalo tudi v okviru druge faze, seveda pa je obseg del odvisen od preostanka razpoložljivih sredstev. Vedno večji strošek pri vzdrževanju cest in opreme pa postaja postavljanje podrtih, uničenih, ukrivljenih in ukradenih prometnih znakov. Za vandale so zanimive predvsem omejitve hitrosti, ki jih uporabljajo za praznovanje različnih obletnic. Naj omenim, da je cena enostavnega prometnega znaka okoli 35.000 SIT. Vedno več pa je tudi okvar na vodovodnem omrežju, kjer stare cevi pokajo pod cestami, obremenjenimi s prometom. V takšnih primerih je potrebno rezanje asfalta, sanacija napake in ponovno asfaltiranje.
Vzdrževalna dela na cestah so specifična. Krpanje udarnih jam in asfaltiranje manjših delov cestišča ni trajna rešitev, ampak zdrži le nekaj let. Večji posegi pa so veliko dražji in zamudni tudi zaradi projektov, iskanja soglasij in služnosti, ki so nujni za kakovostno sanacijo cestišča.
Izrabljena motorna vozila
"stara bremena"
Janez Ziherl
Občani ste v pomladanski čistilni akciji pokazali veliko skrb za varovanje okolja. Kljub temeljitemu čiščenju celotne občine, se še vedno najdejo kraji, kjer se nahajajo različni odpadki. Tokratni poziv občanom se nanaša na izrabljena vozila, ki nimajo lastnika oziroma ga ni možno najti.
Občina Vodice je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor v preteklosti brezplačno odstranila kar 25 avtomobilov različnih znamk in letnikov, ki so ležali po gozdovih in dvoriščih ali pa kar ob cestah. V Kopitarjevem glasu smo že objavili konec akcije odstranjevanja izrabljenih motornih vozil. Na podlagi opravljenih analiz pa so se na Ministrstvu odločili rok podaljšati vse do 31. marca 2006. Tako je do nadaljnega možno brezplačno odstraniti nevozna vozila, katerih zadnji lastnik ni znan. Občane tudi pozivamo, da naj sporočijo lokacije vozil, ki se nahajajo po gozdovih, jamah ali drugih neprimernih krajih.
Če želite avto brezplačno odpeljati in ga ekološko reciklirati, sporočite to na Občino Vodice (tel.-. (00-8332-615).
S predelavo in ponovno uporabo že odsluženih materialov bomo znatno prispevali k bolj čistemu okolju, ki ga avtomobili v svojem celotnem življenjskem krogu močno obremenjujejo, zato vas pozivamo, da se nam v naših prizadevanjih pridružite.
Vzdrževanje gozdnih poti
Janez Ziherl
V letošnjem letu smo že zaključili z rednim letnim vzdrževanjem gozdnih cest. S sredstvi, ki smo jih imeli na voljo, smo poleg cest, ki jih redno urejamo, uredili tudi vlake (za spravljanje hlodov k cesti). Po gozdnih cestah je bilo nasutih 170 m3 gramoza in opravljenih več kot sto strojnih ur. Najtežja dela so bila čiščenje brežin z motorno žago in odstranjevanje motečega in nevarnega drevja ob cestah. Urejanje meteornih objektov je na makadamskih cestah specifično in za varnost zelo pomembno. Ob večjih nalivih je zamašitev dražnikov oz. odtočnih jarkov in cevi neizogibna. Ob večjih nalivih se zaradi nanosov peska in kamenja hitro zamašijo dražniki in cevi, kar v hujših primerih lahko pripelje do neprevoznosti gozdnih cest z osebnimi avtomobili. Poleg težjih del na gozdnih cestah so se uredile udarne jame, na potrebnih delih so bili vgrajeni odtočni jarki in utrdile so se bankine.
Letos smo uredili gozdno cesto Selo -Rašica, ki je zaradi velike obremenjenosti potrebna vsakoletnega vzdrževanja. Uredile so se še gozdne ceste Jegriše, Skaručna - za Mlako, Vojsko in cesta Vodice - Voglje. Ob tem nam je uspelo letos urediti še gozdno pot (vlako) v Šinkovem Turnu.
Bliža se občinski praznik
Janja Zalokar
Bliža se 9. september in s tem občinski praznik občine Vodice. Tudi letos se bomo potrudili, da bodo prireditve še bolj slovesne in zanimive ter obiskane v še večjem številu kot prejšnja leta. Proslava s podelitvijo občinskih priznanj bo v petek, 9. septembra.
Športne in kulturne prireditve se bodo
začele že v zadnjih dneh meseca avgusta in se nadaljevale v septembru.
Posebej veliko število obiskovalcev pa pričakujemo na koncertu za mlade v petek, 16. septembra, na katerem bo nastopila skupina Dan D, in v soboto, 17. septembra, na veselici s skupino Atomik Harmonik.
Počitniške kratkočasnice
Katarina Banko,
Delovna skupina za ustanovitev Mladinskega centra Vodice
Sedaj smo že krepko zakorakali v počitniški čas. Kot bi mignil, sta minila dva tedna in z njima tudi že tri počitniške kratkočasnice. V prvem tednu so lahko najmlajši spoznavali Deželo pravljic. Z animatorko Anjo Banko so obiskali palčka Svita, mu zgradili pravo pravljično deželo in se naučili nekaj zanimivih plesov.
Hkrati so starejši otroci (od 6 do 14 let) "pilili" svoje znanje v nogometu. Pod vodstvom trenerja Marka Winterleitnerja in Jake Ihbeisheha so pridno brcali žogo. Svoje pridobljeno znanje so na koncu lahko pokazali na pravem turnirju, ki pa je zaradi slabega vremena potekal v Osnovni šoli Vodice.
Prav vreme je bilo tisto, ki nam je zagodlo v drugem tednu počitnic. Na Skaručni je potekala kratkočasnica Pleme plahih jerebic. Zaradi vremena so se morali otroci dvakrat preseliti v skaruško dvorano. Vendar to ni oviralo malih nadobudnežev pri uživanju. Skozi teden so pripravili krajši plesno pevski program, ki so ga v četrtek popoldan ob zaključku kratkočasnice predstavili staršem. Mimo je slaba četrtina delavnic. Do sedaj se jih je udeležilo že 41 otrok. Vsi udeleženci so v spomin prejeli tudi skupinsko fotografijo. A čas teče in nič ne reče. Čaka nas še deset kratkočasnic, tako da nam dolgčas ne bo.
Počitniški pozdrav!
18. redna seja
8.7.2005
Alenka Jereb
SVETNIKI NA POCITNICE S SOGLASJEM
Na zadnji seji pred poletnimi počitnicami se je na dnevnem redu znašlo kar petnajst točk, s katerimi so se svetniki spopadali približno poltretjo uro. Večina sklepov je bila potrjena soglasno. Največ časa so posvetili Operativnemu programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter Odloku o spremembi odloka o proračunu občine Vodice za leto 2005.
V uvodu smo slišali predstavitev državnega operativnega programa, v okviru katerega je bila opravljena razdelitev na štiri večje naselbinske celote,
-	Vodice;
-	Bukovica, Utik, Koseze;
-	Repnje, Dobruša;
-	Skaručna, Polje, Vojsko.
Vsa ta območja naj bi ustrezno opremili z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do leta 2015 oziroma 2017. Občina Vodice načrtuje opremljenost teh območij do leta 2012, temu bi sledil petletni premor, nato pa bi zagotovili javno kanalizacijo tudi ostalim naseljem oz. delom naselij. To so Selo, Vesca, Zapoge, Dornice, Torovo, Šinkov Turn in Povodje. Naložbe za omenjeni program se bodo črpale iz občinskega, državnega proračuna in iz žepov občanov. Trenutno ceno bo potrebno popraviti in jo približati ekonomsko postavljenim cenam. Župan Brane Podboršek je poudaril, da obstaja vrsta sprememb, ki bi lahko vplivale na ta program, ki ga nujno potrebujejo za pridobivanje javnih državnih sredstev. Program je bil obravnavan še na odboru za komunalo, soglasno pa je bil sprejet
tudi s strani svetnikov. V nadaljevanju so svetniki opravili prvo branje Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Spremembe so nastale zaradi uskladitve občinskega odloka z določili sprememb Zakona o graditvi objektov in upoštevanja vseh sprejemljivih pripomb občanov, ki so jih posredovali od julija 2003. Spremembe so nastale predvsem pri odmeri plačevanja NUSZ. Ta se ne plačuje za nezazidana stavbna zemljišča na območjih, kjer se z občinskim odlokom sprejeti začasni ukrepi za zavarovanje prostora, za nezazidana zemljišča, ki ne izpolnjujejo pogojev za določitev gradbenih parcel po veljavnih občinskih odlokih, za objekte, ki so razglašeni kot kulturni spomenik nacionalnega pomena, in v višini 50% za objekte, ki so razglašeni kot kulturni spomenik občinskega pomena. Svetniki so odlok v prvem branju sprejeli soglasno, nato pa tudi Odlok o spremembi odloka o proračunu za leto 2005. Tu je največ sprememb nastalo na postavkah takse in pristojbine, transfernih prihodkov, kjer Ministrstvo za šolstvo in šport sofinancira igrišča ob šoli v prvi fazi izgradnje, na postavki cestnih dejavnosti, kjer je prioriteta ureditev ceste Koseze - Sinkov Turn ter ureditev hodnika za pešce, prehoda, avtobusne postaje ter vgraditev omejevalnikov hitrosti na Vojskem. Spremembe so nastale tudi na postavki občinske zgradbe, kjer bodo preuredili mansardne prostore v občinski zgradbi v Utiku za namen komunalnega podjetja. Pri postavki vodooskrba je več sredstev namenjenih prenovi vodnjaka na Dobruši in urejanju javne razsvetljave po naseljih. Župan je opozoril, da potekajo tudi pogajanja o prehodih za pešce na Kamniški in Brniški cesti ter cesti v Zapogah, ki pa jih očitno ne bo mogoče uresničiti v letošnjem letu. Soglasno in celo brez razprave je bil sprejet tudi osnutek odloka o gospodarski javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v prvem branju. Odlok je potrebno sprejeti, ker Občina Vodice nima več pravice odlagati odpadkov na deponijo Barje. Sklenitev pogodbe o odlaganju pa je težavna, ker je Občina Vodice v preteklosti prodala svoj delež v Holdingu Ljubljana. Po hitrem postopku so bile sprejete tudi dopolnitve Statuta Občine Vodice, ki so bile potrebne zaradi ustanovitve medobčinskega inšpektorata. Nekoliko dlje so se svetniki zadržali v razpravi o Pravilniku o povračilih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko
omrežje. Stari pravilnik je bil preveč nedorečen, zaradi česar je prišlo do številnih pritožb. Kot je bilo slišati, je cena povračil bistveno prenizka, zato mora občina kriti razliko iz proračuna. Kot je poudaril župan, je prav, da se zavedamo, da povprečen priključek na kanalizacijsko omrežje stane 600.000 tolarjev, medtem ko uporabnik plača le polovico. Preostali del bremena ob priključitvi nosi občina. Razprava se je odvijala tudi okoli hišnih črpališč, ki jih je v izjemnih primerih potrebno namestiti. Te stroške (kot tudi stroške za končno zunanjo ureditev zemljišča) nosi uporabnik. Svetniki so sprejeli tudi ta pravilnik. Obravnavali so še tri vloge občanov za oprostitev oziroma obročno plačevanje plačila povračila za priklop na kanalizacijsko omrežje. Vse vloge so bile pomanjkljive in zato zavrnjene. Bolj uspešno se je odvijala obravnava sklepov za promet z nepremičninami. V Pravilniku o enkratni denarni pomoči za novorojence so soglasno sprejeli popravek o višini 50.000 tolarjev bruto za vsakega otroka. Predstavljeno je bilo tudi poročilo o predvidenih aktivnostih na področju delovanja JP Komunala Vodice, ki ga je podal vršilec dolžnosti direktorja Damjan Stanonik. Trenutno so bila pridobljena vsa ustrezna dovoljenja, podjetje je vpisano v sodni register, potrebno pa bo opraviti še celotne cenitve vodovodnega omrežje ter opraviti prenos na komunalno podjetje. Poleg direktorja so predvidene tri zaposlitve-, računovodja, strokovnjaka za področje vodovoda in kanalizacije ter komunalnega delavca. Javno podjetje bo začelo z mesecem avgustom izdajati položnice za porabo vode. Po zagotovilu bo možno obveznosti poravnati tudi preko
trajnika. Svetniki so sprejeli sklep, da so seznanjeni s predstavljenimi aktivnostmi JP Komunala Vodice d.o.o. ter da navedene aktivnosti tudi soglasno v celoti podpirajo. Svetovalec župana Miran Sirc je predstavil vzroke, ki botrujejo povečanju števnine, ki se bo na podlagi soglasnega sklepa svetnikov povišala iz sedanjih 360 na 480 tolarjev. Med pobudami in predlogi je bilo slišati vprašanje o aktivnostih v komendski obrtni coni ter zajetnosti gradiva, ki so ga svetniki dobili pred počitnicami. Župan je vse prisotne obvestil, da je neuradno izvedel, da je Občina Komenda izvedla ničelne meritve vode in ugotovila, da ta poleg pesticidov vsebuje tudi mineralna olja. Zato je tudi naša občina pristopila k izvedbi bioloških in kemijskih meritev. Po vsej verjetnosti je zaradi malomarnega ravnanja izvajalcev obrtne cone naša vrtina v Kuharjevem borštu izgubljena. Tudi vgradnja prestrujnega ventila na priključnem mestu napajalnega vodovoda za cono na glavni povezovalni vodovod do Vodic ni bila izvedena. Župan je izrazil veliko razočaranje nad dejstvi, da v tem primeru prevladuje želja po čim večjem zaslužku. Sprejel je pobudo, da Občina Vodice od Občine Komenda zahteva presojo o vplivu na okolje. Med svetniki je bilo slišati tudi razočaranje nad dejstvi, da je izginil zeleni pas, ki bi moral varovati obstoječo obrtno cono od ostalega okolja.
Kljub obsežnemu svežnju gradiva, ki so ga svetniki premleli na zadnji seji, so se zadovoljni odpravili na zelo zaslužen dopust.
Že jeseni na Dobruši obnovljen zbirnik vode
f
Alenka Jereb
Med letošnjimi izbranci Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda tudi zbirnik vode na Dobruši
Izmed dvajsetih prispelih prijav je bil naš projekt najbolje ocenjen
15. junija so v sejni sobi Helios v Domžalah župani sedmih občin (Vodice, Domžale, Moravče, Bistrica ob Sotli, Nova Gorica, Ajdovščina, Skocjan in Sveti Jurij ob Sčavnici) podpisali pogodbe s Poslovnim sistemom Helios in Ministrstvom za okolje in prostor, ki bodo sofinancirali izbrane projekte. Od leta 1998 je omenjeni sklad finančno podprl obnovo 33 vodnjakov po vsej Sloveniji.
Sklad se financira iz deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov. Zanimanje je z leta v leto večje, zato je imela strokovna komisija tudi letos zahtevno delo. Prednost so imeli tisti projekti, katerih vodnjaki imajo posebno prostorsko in etnološko vrednost in možnost vključitve v lokalno življenje, tako s turističnega kot tudi estetskega
vidika ureditve kraja, za kar je še posebej zaslužna naša mlada arhitektka Barbara Rozman. Prednost so imeli tudi projekti z zasnovo vodne učne poti, ki naj bi jo pripravili učenci osnovne šole. Letos je sklad za obnovo vodnjakov namenil štiri milijone tolarjev, od tega največji delež Občini Vodice.
Pogodba, ki so jo podpisali župan Brane Podboršek ter župani ostalih omenjenih občin s predsednikom uprave Helios Urošem Slavincem in namestnikom Ministra za okolje in prostor, predstavlja zgledno sodelovanje in partnerstvo med državo in gospodarstvom ter lokalnimi skupnostmi. Ob podpisu pogodbe je župan Brane Podboršek izrazil veliko zadovoljstvo in hkrati priznal, da je bilo to za Občino Vodice prijetno presenečenje. Hkrati je
bila to potrditev dejstva, da uprava in zunanji sodelavci občine delajo kvalitetno. "Omenjeni zbirnik je v slabem stanju, kljub temu pa ga oblegajo ljudje, saj menijo, da je voda v vodnjaku zdravilna. Prispevek v znesku 800.000 tolarjev bo zato za našo občino zelo dobrodošel. Obnovili bomo vodnjak in skušali postaviti mini vaško središče, kjer se bodo srečevali ljudje." Izrabil je priložnost in pozval državo, naj več pozornosti nameni oskrbi prebivalstva s pitno vodo ter pomaga občinam vzpostaviti celovit vodovodni sistem.
Z obnovitvenimi deli je naša občina začela v začetku julija, predvidoma pa naj bi jih končala septembra. Glavnino potrebnih sredstev bo kljub pridobitvi zajetne nepovratne pomoči zagotovil občinski proračun, pri obnovitvenih delih pa bodo sodelovali tudi krajani Dobruše in Repenj s svojim prostovoljnim delom, ki so (organizirani v okviru gradbenega odbora) tudi prvi podali pobudo županu za revitalizacijo vodnega zbirnika. Tako lahko pričakujemo, da bodo prebivalci Dobruše ob občinskem prazniku bogatejši za novo pridobitev, ki bo ponovno združevala ljudi in jih z mislimi popeljala v tiste čase, ko na našem območju še ni bilo zgrajenega vodovodnega omrežja.
Posebej razveseljivo je dejstvo, da se tako lokalne skupnosti kot gospodarstvo in država vedno bolj zavedajo, kako pomembna je voda kot najbolj dragocena naravna življenjska dobrina.Občini Vodice pa lahko ob tem podvigu (najboljša vloga na razpisu) samo čestitamo.
¡10
Družbene dejavnosti / Društva
Ob koncu šolskega leta
Kolektiv vrtca Vodice
Veliko delo je končano, poletni dnevi so tu. Vsi, ki so sodelovali pri gradnji vrtca Škratek Svit, bodo s skrbjo manj odšli na zaslužene počitnice. Dela in skrbi je bilo veliko, ob koncu se slabe stvari počasi pozabljajo, ostanejo prijetni spomini in nov vrtec.
Ob koncu se želimo zahvaliti vsem, ki ste podprli naša prizadevanja, spremljali gradnjo, pomagali z nasveti, z nami delili skrbi in se iskreno veselili. Posebej se zahvaljujemo staršem otrok, vključenih v vrtec, za zaupanje in sodelovanje. Skupaj smo lažje dosegali zastavljene cilje.
Veseli smo, ker so se številni posamezniki in podjetja odzvali našim prošnjam in nam pomagali, da je tudi naše igrišče nekaj posebnega. Zato se zahvaljujemo Mihu Grošlju iz podjetja Domiles Vodice, ki je izdelalo čofotalnik na igrišču. Hvala Jožku Bergantu iz podjetja Regeneracija, avtoprevozništvu Mušič, Janezu Jerincu oz. Zidarstvu Jerinc, Daretu Spenku oz. Mizarstvu Spenko, Janezu Kranjcu oz. Tesarstvu Kranjec, Lojzetu Stebetu, Miranu Gubancu, Urošu Baližu, Janezu Podgoršku, Rudiju Jeraju, Jani in Jožu Koželj.
Se posebej se želimo zahvaliti občinskim svetnikom, Občini Vodice, ki je financirala igrala in izgradnjo igrišča. Hvala občinski upravi, županu Branetu Podboršku in Damjanu Stanoniku za sodelovanje pri izgradnji vrtca in igrišča, predvsem pa za upoštevanje pobud in želja.
Osvojen najvišji vrh Karavank
Vida Pirc
Sredi junija, ko je bila vročina najhujša, smo imeli člani ŠPD Gams svoj drugi izlet, tokrat nas je pot vodila na Stol. Zbralo se nas je sedemnajst kondicijsko močnih pohodnikov, ki smo komaj čakali, da se podamo na pot.
Z avtomobili smo se peljali do Valvazorjevega doma pod Stolom in si s tem pot precej olajšali. Nad domom se je bohotil vrh, ki ni kazal podobe, da bi bila nanj speljana kakšna pot. Odločeni osvojiti vrh smo se podali na pot. Ker ta dan sonce ni pripekalo, smo hitro napredovali in pridobivali na višini. Na travnatih pobočjih smo se večkrat ustavili in uživali v čudovitih razgledih. Drugi del poti je nekoliko napornejši, ker je pot res strma in ne popusti vse do Prešernove koče tik pod vrhom. Med potjo smo med travo in skalami opazovali gorske cvetlice, v nizkem letu pa so okrog nas krožile kavke.
Vsi smo hodili dobro, nihče ni zaostajal, niti tisti junaki, ki so si na nahrbtnik naložili leseno klaftro, da potem v koči lahko kurijo, kuhajo in pripravljajo okusen čaj. Fantje, bravo! Skratka, do koče smo prišli skoraj v enem zamahu. Tu smo si nekoliko odpočili, se preoblekli in nekoliko odžejali, nato pa se podali še na deset minut oddaljeni vrh Stola (2236 m). Ponosno smo stali na vrhu in se nastavljali našim fotografom. Ta dan je bil vrh kar množično obiskan, veliko jih pride tudi z avstrijske strani, preko Celovške koče.
Stol stoji v osrčju Karavank, zato je razgled z njega čudovit, v daljavi pa smo zopet našli tudi našo Smarno goro.
Vrnili smo se do koče in bili ponosni na dosežen podvig. Dan se je že prevesil v
drugo polovico, ko smo se le počasi odpravili v dolino. Med sestopom smo imeli priložnost videti helikoptersko reševalno akcijo na vrhu Begunjščice. Sicer pa nam pot ni delala nobenih težav, le vedno bolj vroče je postajalo. Do Valvazorjevega doma smo prišli v predvidenem času.
Ker smo vedeli, da nas v dolini čaka slastna malica, in ker so nas na to že opozarjali naši lačni želodci, se s povratkom v domači kraj nismo obotavljali. Na koncu smo se razšli z obljubo, da se zopet dobimo na našem naslednjem izletu.
Upokojenci
na
Smleškem gradu
f
& Tone Gosar
Upokojenci društva Bukovica-Sinkov Turn smo se 26. maja odpravili na grad Smlednik. Iz Repenj je lepa pot in ves čas označena, tako da se ne moreš izgubiti. Ob gradu nam je gospa skuhala dobre žgance in veliko obare. Odlična hrana. Ogledali smo si razvaline gradu, ki ga je potres leta 1510 porušil. Od gradu je lep razgled na okolico.
Vzdušje je bilo odlično, le bolj malo nas je bilo. Seveda so se nekateri pripeljali po strmi poti kar z avtom.
Odlicnjaki vseh osem let
Alenka Jereb
Prišlo je slovo, slovo od osnovne šole. Veselili so se ga tisti, ki so bili zelo uspešni, kot tudi tisti, ki niso uresničili vseh zastavljenih ciljev. Le kam bo vodila pot postavne mladenke in mladeniče? Se bodo znali pravilno odločiti pri izbiri svojega poklica? Večina osmošolcev se je odločila za gimnazijo, saj tako pomembna odločitev, kot je izbira poklica, lahko počaka štiri leta. Do takrat pa človek še malo dozori, prestane marsikatero preizkusnjo in tudi na življenje gleda drugače kot pri petnajstih letih. Predstavljamo vam sedem učencev, ki jim je uspel veliki met, bili so odličnjaki vseh osem let. Vsi so se odločili nadaljevati šolo na eni izmed gimnazij, ki jim bo služila za odskočno desko pri nadaljevanju študija.
Maja Jerman:
Prevevajo me različni občutki. Vesela sem, ko zapuščam osnovnošolske klopi, po drugi strani pa ne bi šla rada iz te šole, saj vem, da mi ne bo nikjer tako lepo kot tu. Tu sem imela veliko prijateljev in spomin nanje bo vedno živ. Zapomnila si bom tudi dobre učitelje. Najbolj sem vesela, da sem dosegla zastavljeni cilj. Veselim se svojih uspehov. V sedmem in osmem razredu sem osvojila bronasto Vegovo priznanje pri matematiki, saj sta ta in biologija moja najljubša predmeta. Sem čista "naravoslovka". Doseženo priznanje mi pomeni dokaz, da sem nadarjena za matematiko, kar me navdušuje. S prijateljicami in prijatelji se bomo še vedno videvali, družili in pogovarjali. Veselim se šolanja na Gimnaziji Šiška. Zavedam se, da me tam čaka veliko učenja, spoznala bom nove sošolce in morda tudi prijatelje. Upam, da bom uspešna še naprej in da bom znala pravilno izbrati svoj poklic. Želim si, da bi delala tisto, kar me bo veselilo, čeprav za zdaj še ne vem, kaj je to. Ničesar se ne bojim, zato sem v velikem pričakovanju prvih septembrskih dni.
:
i 12
Intervju
Eva Keržic:
Vesela zapuščam vodiško šolo in komaj čakam, da grem v Ljubljano, kajti tam bom spoznala nove sošolce in pridobila nove izkušnje. Kljub temu pa ne bom pozabila tistih, s katerimi sem se tu rada družila, komaj čakam prve obletnice valete. Ohranili bomo prijateljstvo. Osnovno šolo si bom zapomnila po sošolcih, norih dogodivščinah, ki smo jih skupaj doživeli, po ekskurzijah, izletih in tudi po krivicah, ki so se nam tu dogajale. Obožujem zgodovino in arheologijo, čisto malo mi je zmanjkalo, da bi osvojila zlato priznanje na tekmovanju v zgodovini. Na začetku priprav na tekmovanje je bilo samo prebiranje gradiva naporno, težko, pozneje pa je postalo zelo zanimivo, saj sem izvedela veliko novega. V sedmem razredu sem bila presenečena nad priznanjem, letos pa sem ga pričakovala, čeprav sem bila malo razočarana, saj mi je čisto malo zmanjkalo do zlatega. Priznanja mi pomenijo veliko, nanje mislim predvsem kot na odskočno desko do Zoisove štipendije. Zelo sem bila presenečena nad darilom, ki nam ga je izročil župan. Njegova tajnica je dejala, da sledijo trendom, in to mi je všeč. V drugih občinah se niso tako potrudili, kot so se pri nas.
Grem na Gimnazijo Vič, kajti ta šola je na predstavitvi name naredila največji vtis. Nihče od mojih sošolcev se ne bo vpisal nanjo, pa nič zato. Nisem sramežljiva, zato me ni strah novih sošolcev in profesorjev. Všeč mi je, ker sem dejavna na več področjih. Zanimajo me jeziki, zlasti angleščina in francoščina. Zanima me tudi arheologija, čeprav še ne vem, kateri poklic si bom izbrala.
Primož Jeraj:
Ob koncu osnovne šole imam lepe občutke. Doživljam zadovoljstvo ob uspešnem zaključku, osem let sem bil odličen. Nič mi ni hudo. Šolo si bom zapomnil po samih smešnih dogodkih, izletih, odmorih in seveda valeti. Stike bom verjetno ohranil s tistimi, s katerimi smo se tudi do sedaj dobro razumeli. Zelo rad sem imel likovni pouk. Osvojil sem mednarodno priznanje na likovnem področju. Najraje slikam, ker s to tehniko najlažje izrazim svoja občutja. Tudi v prostem času rad slikam, veliko slik imam spravljenih. Ko sem dobil priznanje, sem to doživljal kot veliko čast in hkrati nagrado za moje ustvarjanje. Tudi tuji jeziki so moje močno področje. Zanima me angleščina, v gimnaziji se bom učil tudi nemški jezik. Upam, da se bom uspešno šolal na Gimnaziji Šentvid. Nimam skrbi, edino za prvi dan ne vem, kako ga bom prestal, ko bomo imeli krst. Pot je še dolga in še čisto nič ne vem, kje me čaka moja prihodnost.
Na valeti sem bil vesel tudi darila, ki je bilo primerno izbrano in se mi je zdelo boljše, kot so ga dobili lanskoletni osmošolci, čeprav je bilo tudi tisto dobro.
Katarina Kokalj:
Ohranila bom spomin tako na podružnično šolo Utik, kjer sem obiskovala prva tri leta, kot šolo v Vodicah. Najbolj si jo bom zapomnila po njeni prepoznavni zunanjosti, seveda tudi po tem, da smo se s sošolci dobro razumeli. Med počitnicami si bomo večkrat telefonirali, skupaj bomo odšli v kino, mogoče na pico. Z vsemi sošolci se bom verjetno ponovno srečala na obletnici valete, mogoče z nekaterimi na avtobusu. Moje močno področje sta kemija in matematika, kjer sem v sedmem razredu dosegla srebrno priznanje, v osmem pa pri fiziki in angleščini. Letos mi je uspelo doseči tudi zlato priznanje pri slovenščini in kemiji. Priznanja mi pomenijo odskočno desko za vpis v gimnazijo, hkrati pa ob dosežkih doživljam zadovoljstvo, ko se zavem, da se je moj trud izplačal. Rada igram na prečno flavto, opravila sem tudi nižjo glasbeno šolo. (Ravno na dan najinega pogovora je imela skupaj s sošolko Majo zaključni koncert, zato je v šali pripomnila, naj vsi povabljeni s seboj prinesejo čepke za ušesa. Pa jih ni bilo treba, saj je koncert resnično uspel. - op. pisca). Poleg tega pojem v pevskem zboru v Šinkovem Turnu, pa tudi v prostem času mi ni težko zapeti. Včasih sem igrala tudi pri Godbi Vodice.
Želim si, da bi uspešno dokončala Škofijsko gimnazijo v Ljubljani, da bi bila sprejeta na tisto fakulteto, ki si jo bom izbrala, predvsem pa, da bi bila uspešna v poklicu. Rada bi bila defektologinja. Navdušila me je resnična zgodba, ki sem jo gledala po televiziji. Veseli me delo z drugačnimi. Zgled imam tudi pri moji mami, ki se ukvarja z gluhimi. Ti potrebujejo popolnoma drugačen pristop in drugačen način sporazumevanja.
Intervju
Maja Locniskar:
Odhajam na Gimnazijo Bežigrad, vendar upam, da bom ohranila stike s sošolci in sošolkami, s katerimi sem se dobro razumela. Z njimi se bomo večkrat dobivali, slišali po telefonu, tudi internet bo večkrat v uporabi. Med letom sem se trudila po svojih močeh. Poleg učenja sem se ukvarjala s plesom - treniram hiphop, obiskovala sem glasbeno šolo, ravno danes imava s Katarino zaključni koncert. Igram na prečno flavto. Priprave so potekale vse leto. Doma tudi rada pojem, zlasti komercialno glasbo, tri leta pa igram tudi pri godbi v Vodicah. Udeležila sem se različnih tekmovanj. Dosegla sem srebrno Cankarjevo, Vegovo in priznanje iz zgodovine ter zlato priznanje v tekmovanju iz vesele šole. Vsa ta priznanja potrebujem za vpis na želeno gimnazijo. Rada bi jo uspešno končala, opravila maturo in se vpisala na fakulteto. Malo sem že razmišljala o pravu. Ko sem to zaupala sošolcem, so me podprli, saj pravijo, da bodo verjetno v življenju potrebovali nekoga, ki jih bo vlekel iz težav. Všeč mi je tudi komunikologija na FDV ali pa še kaj drugega. Do tja je še daleč, danes me predvsem obdaja trema pred koncertom.
Spela Ribnikar:
Začetek mojega šolanja se je začel na podružnični šoli OS Vič, kjer sem obiskovala tri razrede. V četrtem razredu sem se preselila v Vodice. Na prva tri leta šolanja imam lepe spomine, čeprav mi je tukaj bolj všeč. Iz prejšnje šole še vedno gojim prijateljstvo z eno izmed sošolk, z ostalimi sem izgubila stike. Novi sošolci so me zelo hitro in lepo sprejeli, zato jih bom ohranila v lepem spominu, ravno tako učitelje. Verjetno se bomo poslej srečevali redkeje, upam, da se snidemo vsi skupaj na obletnicah valete. V vseh teh letih sem dosegla nekaj bronastih priznanj pri slovenščini, veselošolska priznanja in tudi pri biologiji sem se izkazala. Priznanje mi pomeni potrditev mojega dela, hkrati pa se še veliko naučiš, veliko novega izveš, ko se pripravljaš na tekmovanje. Najbolj me zanimajo jeziki, zelo rada tudi prebiram knjige. Branje mi pomeni prijetno preživljanje prostega časa in hkrati velik užitek. Na valeti smo dobili lepa darila. MP3 že uporabljam in gotovo ne bo sameval v kotu moje sobe. Vpisala sem se na Gimnazijo Ledina. Upam, da se bom dobro razumela z bodočimi sošolci in profesorji. Rada bi študirala medicino, vse pa bo odvisno od ocen in uspešnosti. Kemija mi gre bolj tako, tako, bomo pa videli, kako mi bo šla v gimnaziji.
Urša Burgar:
Končno je konec, kar je najlepše, kar se ti lahko zgodi. Lepo smo preživeli teh osem let. Pogrešala bom sošolce, s katerimi smo se spoprijateljili. Vodiško šolo si bom zapomnila po rumeni fasadi, učenju, valeti, traparijah in zadnji žurki. Osem let sem bila odlična, moje močno področje sta angleščina in slovenščina. Verjetno se bom vpisala tudi v tečaj španščine. Nemščine se še nisem učila, mogoče mi bo tudi ta jezik všeč. Spoznala ga bom na gimnaziji. Vesela sem bila priznanja za osemletni odlični uspeh, še najbolj mi je bil pa všeč MP3 player. Izbrali so dobra darila. Sem se že pozanimala, v Mostah niso dobili nič. Ta napravica je prav primerna za našo starost.
Grem na Gimnazijo Šiška, upam, da se ne bom že prvi dan izgubila, saj se prvič težko znajdeš v neznani stavbi. Pozneje pa se želim vpisati na Filozofsko fakulteto, študirati želim jezike. Upam, da mi bo uspelo, všeč sta mi predvsem angleščina in španščina.
Naj vse osmošolce, ne samo tiste najbolj uspešne, pospremimo v svet z željo po čim uspešnejšem šolanju.
:
Diplomski koncert dveh flavtistk
Lcka Rozman
Glasbena šola Mateja Hubada je v cerkvi sv. Marjete 16. junija priredila diplomski koncert svojih flavtistk, ki sta končali šestletno nižjo glasbeno šolo. Z deli znanih svetovnih skladateljev sta se predstavili Maja Ločniškar in Katarina Kokalj. "Obe sta se zelo dobro pripravili in vse leto pridno vadili, da bi današnji koncert zazvenel čim lepše", ju je predstavil Igor Dajčman. Zaželel jima je tudi veliko radosti in veselja v življenju. Bil je krasen večer in prisotni smo uživali ob poslušanju izrednega izvajanja skladb. Obe sta bili odlični, njuni flavti sta nežno peli in se krasno ujeli z zvoki klavirja, na katerem ju je spremljal Tilen Bajec. Obema je uspešno pot v življenje zaželel tudi župan in jima čestital za dosežene uspehe v osnovni in glasbeni šoli.
TAM SE ČUJE PESEM
TAM SE ČUJE PESEM SLAVIČKOV LEPA MILA. TAM POLEG TEGA GAJA STOJI DOMAČA HIŠA. RES REVNA JE IN STARA MORDA ŽE PREK STO LET, A MENI JE PA DRAŽJA KOT CELI, CELI SVET.
OBOKI SO JI NIZKI IN S SLAMO JE POKRITA,
V	SADOVNJAKU GOSTEM JE SKORAJ CELA SKRITA, A V MOJEM SRCU VEDNO TAK JASNO SE BELI, ČETUDI JE UBOGA,
OD NJE MI LEPŠE NI.
IN TU JE DOBRA MATI KMEČKA ME RODILA IN NAUKE MI ZLATE
V	SRCE JE VSADILA.
V	HIŠICI TEJ TEKEL
MI JE RAJ MLADIH LET, ZATO MI JE ŠE DRAŽJA KOT CELI, CELI SVET.
PGD Polje prireja tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal PGD Polje, GZ Vodice in GZ Medvode.
Tekmovanje bo v soboto, 23. julija 2005, od 15.30 ure naprej pred gasilskim domom v Polju.
Vabijo vas starejši gasilci in gasilke iz PGD Polja.
PGD Sinkov Turn se zahvaljuje vsem občanom, ki ste nam finančno pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila.
Slovesnost ob 80-letnici društva, na kateri bo tudi prevzem novega vozila, bo v soboto, 27. avgusta 2005.
Vabimo vas, da se nam pridružite.
Gasilci PGD Šinkov Turn
Ebatt Utik državni prvaki v inline hokeju
HK Utik
V soboto, 25. junija 2005, se je v športni dvorani Podmežakla na Jesenicah odvijal finalni turnir letošnjega državnega prvenstva v inline hokeju. Ekipa Ebatt Utik je tega dne dosegla najvišjo slovensko lovoriko v tem športu - naziv državnih prvakov elitne lige.
Po odličnih predstavah v rednem delu sezone, kjer so igralci Ebatt Utika z desetimi zmagami ter le po enim izenačenim izidom in porazom prepričljivo zasedli prvo mesto na lestvici, so bile tri zmage na finalnem turnirju le še pika na i v izjemni sezoni. Poleg tega je bila "generalka" za finalni turnir že en teden prej, ko se je v ljubljanski Hali Tivoli odvijal jubilejni turnir ob 10. obletnici inline hokeja v Sloveniji. Ebatt Utik je na tem turnirju prepričljivo osvojil prvo mesto v konkurenci 19. članskih ekip iz Slovenije in Hrvaške, skupna razlika v zadetkih na tem turnirju pa je bila kar 31:1 v korist Utika. Vendar pa je najtežja preizkušnja igralce Utika čakala šele na Jesenicah, saj si nobena ekipa na finalnem turnirju ne sme privoščiti napak, tako da vsi igralci pokažejo največ, kar zmorejo. To trditev potrdi že četrtfinalna tekma med Ebatt Utikom ter City Park Strelami. Kljub temu da je Ebatt Utik pred to tekmo veljal za favorita, je osmouvrščena ekipa Strel pokazala zobe in prva povedla. Igralci Utika so ohranili mirno kri in že čez nekaj minut izid izenačili. V enakem vrstnem redu so se zadetki izmenjavali vse do konca tekme, ko je napetost dosegla svoj vrhunec. Se slabi dve minuti do konca tekme je bil Ebatt Utik v zelo slabem položaju - Strele so vodile 3:2, ura pa je neusmiljeno tekla. Takrat je svoje
mojstrstvo dokazal najbolj izkušeni Utikov igralec Ildar Rahmatuljin, ki je ukanil Aleša Silo, sicer vratarja slovenske inline reprezentance, ter s tem Ebatt Utiku priboril izenačenje na 3,3. Zaradi končnega izenačenega rezultata je sledilo streljanje kazenskih strelov, kjer sta bila za Ebatt Utik uspešna Bor Ladiha ter Gašper Župan, medtem ko je moral vratar Andrej Hočevar le enkrat po ploščico v svoja vrata.
Po tesnem četrtfinalu je v poznih popoldanskih urah sledil polfinalni obračun, kjer je Ebatt Utik za nasprotnika dobil ekipo Izid Teac MP3 Kranjska Gora. Ekipa Kranjske Gore, sestavljena pretežno iz jeseniških hokejistov, med njimi je tudi mladi up slovenskega hokeja, Anže Kopitar, je v četrtfinalu brez velikih težav izločila ljubljanske Scorpionse. Igralci Ebatt Utika so bili enotni, da je bila ta tekma dosti težja kot poznejši finalni obračun, kljub temu da je bil končni rezultat na obeh tekmah enak. Tudi na polfinalni tekmi so najprej povedli nasprotniki, tokrat že v prvi četrtini tekme. Ebatt Utik je potreboval skoraj polovico tekme, da je v koncu tretje četrtine le izenačil s pomočjo Štefana Nahtigala, končni rezultat pa je v začetku zadnje četrtine po samostojnem prodoru postavil Jan Loboda. Sledili so neusmiljeni napadi Kranjskogorcev, ki pa jih je Utikova obramba na čelu z vratarjem Andrejem Hočevarjem uspešno odbila, in s tem si je Ebatt Utik priboril nastop v velikem finalu.
Že pred polfinalom smo si na Jesenicah lahko ogledali tudi finalne boje mlajših kategorij dečkov U-12 ter U-14, med članskim polfinalnimi obračuni ter finalom pa smo si lahko ogledali še finale ženskega državnega prvenstva. V mlajših kategorijah
sta naslove državnih prvakov osvojili ekipi Triglava (U-12) ter Z/mešani (U-14), med ženskami pa so državne prvakinje postale igralke ex-Pyranhe. V finalu se je Ebatt Utik srečal z ekipo Mission Asa Naklo, ki je v preteklih treh sezonah zaporedoma slavila naslov državnih prvakov. Naklanci so do finala prišli preko Horjula, ki so ga izločili v četrtfinalu, nato pa v polfinalu z visokim izidom izločili še Dolenjske Toplice.
Finalna tekma je bila razburljiva, vendar ni postregla s preveliko mero privlačnih potez. Še najbolj zanimive so bile neverjetne obrambe Utikovega vratarja Andreja Hočevarja, ki je nasprotnikom povzročal sive lase. Sicer pa je finale zaznamovalo veliko število izključitev, kar je še dodatno utrudilo igralce, ki so se po jeseniški plošči podili že od zgodnih jutranjih ur.
Tokrat je potek tekme začel narekovati Ebatt Utik, ki je preko Jerneja Klemenaka ter Gašperja Župana povedel z dvema zadetkoma razlike, nato pa so v drugem delu tekme tudi Naklanci začeli z nevarnimi napadi. Eden izmed napadov se jim je tudi obrestoval, saj je ploščica po odboju od enega izmed igralcev pred vrati, le našla pot za hrbet vratarja Hočevarja. V zadnjem delu tekme je imel Ebatt Utik veliko težav z izključitvami, vendar je, predvsem zahvaljujoč odličnim posredovanjem vratarja, vse napade Naklancev ubranil in tako se je tekma zaključila z izidom 2-,i v njegovo korist.
Po zaključku je sledila razglasitev zmagovalcev in s tem trenutek, ko je kapetan Štefan Nahtigal prvič v skoraj desetletni zgodovini kluba dvignil pokal za naslov državnih prvakov. Ebatt Utikov igralec Ildar Rahmatuljin je bil razglašen
za tretjega najboljšega strelca lige, vratar Andrej Hočevar pa je bil po izboru strokovnjakov izbran za najbolj koristnega igralca letošnjega državnega prvenstva. Slavje se je nato preselilo v garderobo, od tam pa naprej v Vodice, kjer so igralci skupaj s sponzorji in navijači praznovali naslov državnih prvakov.
S tem se je zaključilo letošnje državno prvenstvo, nekatere igralce čaka še nastop za slovensko izbrano vrsto na svetovnem prvenstvu v Kuopiu na Finskem, nato pa si bodo vsi igralci lahko privoščili zaslužen dopust, ki pa ne bo dolgo trajal. Že konec avgusta, natančneje v soboto, 27. avgusta 2005, se bo na igrišču špornega centra Kubu odvijal tradicionalni "turnir za pokal občine Vodice", na katerem bo v organizaciji HK Utik nastopilo 12 slovenskih ekip. Več informacij o tem turnirju si lahko preberete na spletni strani http://www.klub-utik.si/vodice2005. Sicer pa se vsi že pripravljamo na zimsko sezono, v kateri med drugim načrtujemo tudi nastop v na novo ustanovljeni "SloltaH" ligi, v kateri bodo nastopale ekipe iz Slovenije, Italije in Hrvaške, morda pa se obeta še nastop HK Utika v kateri izmed preostalih slovenskih zimskih lig in turnirjev.
Športni pozdrav
Poročilo o mojih kolesarskih poteh
David Kuster
Leto je naokoli in spet se oglašam. 28. maja, 4. in 5. junija sem imel mednarodne tekme, in sicer najprej v Nemčiji blizu Munchna, kjer sta bili na isti dan kar dve, dopoldne cestna, popoldne kronometer, kar je za vse tekmovalce zelo naporno. Čedalje več je kolesarjev in konkurenca z leti vse hujša, saj se vsak bori za svoje točke.
Start je bil skupni in tako se nas je pognalo na progo 26 tekmovalcev. Gre za krožno tekmo, saj vozimo okoli jezera, na katerem tekmujejo tudi naši veslači. V moji skupini (LC2 - poškodbe noge) nas je bilo 16, v skupini LCi (poškodba roke), v kateri tekmuje Roman Bor, pa 10 kolesarjev. Zasedel sem solidno 4. mesto, na kronometru pa sem bil 7..
Naslednji konec tedna je bila tekma v švicarskem Gippingenu, manjši vasi severozahodno od Zuricha. Gre za izredno dobro organizirano tekmo, na kateri vozijo tudi profesionalni kolesarji. Tokrat nas je bilo kar 40 kolesarjev. Proga je izredno naporna, saj je na razdalji 56 km, ki smo jo morali prevoziti, ogromno vzponov in malo ravnine. Tako kot ponavadi je znova pihal veter v prsa, česar smo kolesarji že navajeni. Ker smo imele skupine LCi, LC2 in CP4 skupinski start, je bilo svoje tekmece težko nadzorovati, tako da so mi predzadnji krog moči pošle in sem zasedel 7. mesto v moji skupini s časom 01:35:26. Za vodilnim sem zaostal 04:35 minute. Naslednji dan smo imeli še kronometer, vozili smo dva kroga po 7 km. Dosegel sem 8. mesto s časom 22 minut in 28 sekund, kar je bilo slabše kot lani. Letos me čaka še evropsko prvenstvo na Nizozemskem blizu Amsterdama, ki bo v mesecu avgustu. Do takrat moram še pridno trenirati.
Matic Grmek - državni prvak v metu žogice
Peter Cernivec
Na letošnjem državnem prvenstvu v atletiki je desetletni Matic Grmek iz Dornic osvojil prvo mesto in s tem naslov državnega prvaka. Tekmoval je v kategoriji leto starejših dečkov in tako so mu pred nastopom vsi govorili, da sicer nima nobenih večjih možnosti, a da naj vseeno poskusi. Matic je to res storil in vsem nejevernim Tomažem dokazal, da je v športu vse mogoče. Žogico je vrgel najbolje od vseh in kmalu mu je okrog vratu visela zlata kolajna. Pri tem lahko omenim tudi, da met žogice niti ni Maticeva glavna disciplina, saj se ukvarja predvsem s tekom, žogico pa vrže le mimogrede, kot sam pravi.
Matic se je začel ukvarjati z atletiko v prvem razredu osnovne šole. Takrat se je vpisal v atletski klub Partizan Medvode, kjer trenira tri leta. Razlog, da se je odločil za treniranje v klubu, je v tem, da je ob vstopu v osnovno šolo na vseh tekaških tekmovanjih, krosih in v drugih
atletskih disciplinah vedno dosegal prva mesta. Matic trenira dvakrat na teden po eno uro, a ker je mlad in poln energije, ga treningi ne utrudijo, zato se tudi doma neprestano ukvarja s športom. Tako hodi tudi na nogomet v Repnje, igra odbojko, smuča, plava in še marsikaj. Poleg tega pa najde tudi čas za igranje harmonike v glasbeni šoli. Pri vsem tem ga močno podpirajo starši.
Kot sem že omenil, je Maticeva glavna atletska disciplina tek. Trenira tek na 300 in 60 metrov in tudi v teh dveh disciplinah posega po najvišjih mestih. Med drugim je osvojil dve zlati medalji v krosu in srebrno v mnogoboju (tek na 300m, tek na 60m, skok v daljino in met žogice).
Maticeva želja je, da bi bil še naprej med prvimi tremi v svoji kategoriji in da bi nekoč mogoče postal svetovno znan atlet. Upamo, da mu bo uspelo!
Vi sprašujete, župan in občinska uprava odgovarjata
Vi sprašujete, župan in občinska uprava
odgovarjata
Predlogi
Podal bi nekaj predlogov za gradnjo in ureditev naše okolice. V križišču pri avtobusni postaji na Selu bi bilo zaradi preglednosti potrebno odstraniti grmovje. Prav tako je treba na istem mestu odstraniti smerokaz, saj je za domačine moteč, namestiti pa bi bilo treba smerokaz za Rašico ali za SD Strahovica. Kdo je zadolžen za strokovni pregled prometnih znakov in njihovo pravilno postavitev? Na področju razvojnega plana predlagam vodooskrbo iz Kamniškega vodovoda, saj je krvavški v slabem stanju, naša vrtina pa ne zadostuje za preskrbo občanov. Na področju cestne infrastrukture predlagam čimprejšnjo asfaltiranje vseh javnih cest. Na Skaručni so nujno potrebni pločniki, ograje na mostovih čez avtocesto so potrebne popravila, slednje pa terja tudi nov pokončnik na Selu. Menim tudi, da bi morali zagotoviti avtobusni prevoz skozi Koseze (proga naj bi potekala skozi Selo, Koseze, Utik, Sinkov Turn). Zanima me, kdaj bo nameščena spominska plošča Koželju v r.h. Vesca. Zanima me tudi, ali občina prispeva kaj za popravilo fasad na starih hišah.
Za odgovore na moje predloge se lepo zahvaljujem in želim veliko uspeha.
Tone Gosar
Odgovori:
Košnja trave, obžagovanje dreves in grmovja ob cestah, zamenjave in namestitve vertikalne prometne signalizacije, obnova talne oz. horizontalne signalizacije itd. sodijo v sklop rednih vzdrževalnih del občinskega cestnega omrežja. Večino teh del opravi Cestno podjetje Ljubljana, d.d., s katerim imamo podpisano letno pogodbo, nad deli bedi s strani občine postavljen nadzorni organ. Vertikalno prometno signalizacijo (prometne znake) skušamo postopoma čim bolj prilagajati določbam novega Zakona o varnosti v cestnem prometu. Nadvoze nad avtocesto vzdržujemo v skladu z navodili DARS oz. DDC - večji posegi so bili opravljeni v lanskem letu. V letošnjem letu bomo v okviru večjih vzdrževalnih del temeljito obnovili mostova na Skaručni (Majkarjev graben) in Vojskem (proti Rašici).
O težavah v zvezi s skupnim krvavškim vodovodnim omrežjem je bilo že kar nekaj povedanega. Žal tudi letošnji napori (pri katerih je Občina Vodice aktivno in konstruktivno sodelovala), da bi šest občin, ki se z vodo oskrbujejo s Krvavca, doseglo nek trajnejši sporazum o vzdrževanju in upravljanju sistema, niso obrodili sadov. Občina Komenda pospešeno gradi povezovalni vod od Duplice preko Križa do Komende - s tem bosta krvavški in kamniški sistem povezana, kar bo zanesljivo povečalo varnost vodooskrbe (ostaja pa odprto vprašanje že prej omenjenega sporazuma). Vrtina v Kuharjevem borštu je v vodooskrbni sistem stalno vključena in uspešno pokriva vsa nihanja in občasne izpade krvavškega sistema. Potrebno pa je poudariti, da gradnja nove poslovno - industrijske cone Ozka dela, ki jo Občina Komenda izvaja na meji z našo, lahko tudi ogrozi naš vodni vir. Že v vseh fazah priprave dokumentacije kot tudi sedaj je Občina Vodice aktivno uveljavljala svoje interese po zavarovanju vrtine in njenega vodozbirnega območja, frekvenco vzorčevanja in analiziranja vode smo zvišali.
Občina Vodice ima v svojih programih in usmeritvah zapisano tudi prizadevanje za čim bolj urejeno urbano in krajinsko arhitekturo. Popravila fasad (oz. obnovitvenih del na splošno) na starih hišah občina sicer ne sofinancira neposredno (investitorji se lahko poslužijo nepovratnih sredstev na razpisih MOP, Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, o katerih vas v našem glasilu ažurno obveščamo), pač pa jih (oz. jih bo) spodbuja posredno z delno oprostitvijo plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za določeno obdobje po obnovi - novost bo prinesel nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v fazi sprejemanja.
Miran Sirc, univ.dipl.org.
Rašica ponosna nam stoji, ob vznožju majhne vasi leži. Nanjo smo ponosni vsi, ki tam preživljali smo prelepe dni. Med njimi bil si tudi ti.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega
Mirkota Seršen, iz Vesce 18
na njegovi zadnji poti v Vodicah, dne 17. 6. 2005. Se posebna zahvala pogrebnemu zavodu Navček, gospodu župniku Francu Mervarju, Gasilskemu društvu Sinkov Turn, Smučarskemu društvu Strahovica, skratka vsem, ki ste ga imeli radi.
Ožje sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti tete
Ivane Žitnik iz Vodic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem zdravnikom, osebju doma za ostarele iz Trbovelj, gospodu
župniku Francu Mervarju za pogrebno mašo, pogrebnemu zavodu Navček, pevcem, gasilcem, Društvu upokojencev Vodice za lep govor ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Nečak Franci z družino
Na nase dvorišče je priletela papiga NIMFA. Ce jo kdo pogreša, naj se oglasi na tel. št. 041 620-602.
Za njeno prehrano in pijačo smo poskrbeli.
V Polju 20 se je 24. aprila 2005 očiju Janezu in mamici Vesni rodil sinko Domen Aljaž. Čestitamo!
V torek, 19. aprila 2005, se je očiju Emilu in mamici Darji rodila hčerka Nika Semenič. Čestitamo!
Pobarvanka
Nagrajenka pobarvanke iz prejšnje številke je Klara Jelenc, Dobruša 9.
Uradno odprtje vrtca
t
& Francka Rozman, Alenka Jereb
Vroče torkovo popoldne je ob novem vrtcu prijazno pozdravljalo gostitelje, nastopajoče, vse obiskovalce uradnega odprtja novega vrtca Skratka Svita ter ugledne goste.
Povsod zaželena vodiška godba je igrala koračnice in z njimi privabila še zadnje omahljivce. Župan Brane Podboršek je na prizorišče, kjer je bilo že vse pripravljeno za uradno odprtje, pospremil ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera in v družbi poslanca našega volilnega okraja Mitja Ljubeljška, članov občinske uprave, vodstva šole in ostalih gostov užival v predstavi, ki so jo skupaj z otroki pripravile vzgojiteljice vseh treh vrtcev. Otroške pesmice in prijeten nastop najmlajših so marsikomu orosili oko ter sprožili močan aplavz. Največ navdušenja so poželi ob pesmicah Gremo v nov vrtec in Nov vrtec smo dobili, ki so jih vzgojiteljice ustvarile prav v ta namen. Na odru so se zvrstili govorniki. Oba, župan in minister, sta poudarjala velik pomen odprtja tako lepega in modernega vrtca za vse otroke našega
območja. Prijeten glas povezovalca Jureta Seška je donel po zvočnikih tja pod Kamniške gore. Povabil je oba govornika, da sta skupaj prerezala trak in tako družno uradno odprla vrtec Škratek Svit. Da pa bi pomembnost te pridobitve ostala v spominu sedanjih in naslednjih generacij, sta v spremstvu ravnateljice posadila lipo kot simbol medsebojnega sodelovanja pri realizaciji tako pomembnega dogodka. Sledile so zahvale vsem, ki so pomagali uresničiti željo po novem, svetlem in prijetnem vrtcu. Ravnateljica Tatjana Bizant se je v imenu otrok in odraslih zahvalila ministru Zveru, pomočnica ravnateljice in vodja vrtca Hedvika Rosulnik pa županu Podboršku. Ob koncu slovesnosti so dvignili tudi zastavo Vrtca Škratka Svita, ki je razigrano zaplapolala in tako naznanila, da so prostori in novo urejeno igrišče ob vrtcu pripravljeni za ogled tudi vsem ostalim obiskovalcem. Glavna misel prireditve "S posluhom drug za drugega se vsaka ideja uresniči" še vedno velja. Želje so prisotne in uresničljive, če jih bomo s posluhom do drugih začeli po korakih uveljavljati in uresničevati.
Po končanem uradnem odprtju vrtca smo izrabili priložnost in o stanju slovenske predšolske in šolske vzgoje poklepetali tudi z dvema uglednima gostoma.
v_
Dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport:
Država je prispevala 20 - odstotni delež za izgradnjo vrtca. Zgradili so moderno in funkcionalno opremljeno stavbo. Povejte, kako vi vidite stanje predšolske vzgoje v celotnem slovenskem prostoru? Kakšno je, kako se razlikuje po krajih, občinah in posameznih regijah? Tudi v našem prostoru je po evropskem merilu najpomembnejša kakovost in vključenost otrok v vrtec. Približno 60 odstotkov malčkov je vključenih v predšolske programe, kar pomeni, da Slovenija dobro poskrbi za predšolsko vzgojo. O materialnih pogojih bi dejal, da so se v zadnjih petnajstih letih kar dobro popravili. Tudi prehrana je odlična. Vzgojiteljice so zelo dobro pripravljene, tako da tukaj ne vidim nobenega problema. Seveda so določeni sistemski problemi, ki se nanašajo bolj na odnos med institucijama - med lokalno skupnostjo in vrtcem. V Vodicah sem našel topel, prijeten odnos, kar je še posebej razveseljivo. Zelo razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je tu demografski prirastek pozitiven, da je vedno več otrok. Ponekod v Ljubljani in drugih večjih mestih število skupin v vrtcu zmanjšujejo, kar pa se pri vas gotovo še nekaj časa ne bo zgodilo.
Res, tu so pogoji za najmlajše zelo dobri. Če pa dobro pogledava okoli sebe, vidiva, da bo potrebno urediti še okolico šole, kjer so igrišča v nekoliko slabšem stanju.
Seznanjen sem z dejstvi in prizadevanji vaše lokalne skupnosti, da bi od sklada odkupili del zemljišč za športne dejavnosti. Prvi pogoj za uresničitev takega cilja je priprava dobrih projektov. Država lahko pokaže svoj interes in pomaga financirati določene objekte. Obstaja več možnosti in upam, da jih bodo vaše lokalne oblasti spoznale in znale izkoristiti.
Kaj pa bližina šole in vrtca? Se vam zdi dobro, da sta oba objekta na skupnem prostoru?
To je zelo dobro tudi zaradi vzdrževanja objektov. Bližina predšolske in šolske vzgoje je zelo dobrodošla in bolj ko se ti dve ustanovi povezujeta, bolje je, saj vrtci spadajo v šolski sistem. Tudi kot ustanova so lahko vrtci samostojni vzgojnoizobraževalni zavodi, lahko pa se povezujejo s predstavniki šole, predvsem tam, kjer ne izpolnjujejo normativov, ker je premalo oddelkov.
Dotakniva se še malo šolskega področja. Včasih imamo učitelji občutek, da je slovensko šolstvo na nekakšnem prepihu?
Tukaj zagotovo to ne bo držalo. Učitelji so danes zaščiteni kot kočevski medvedi, saj ste letos edini v javnem sektorju, ki boste imeli plače pod dvoodstotno inflacijo, kar pomeni, da je za vaše plače kar dobro poskrbljeno. Seveda pa se morajo predstavniki zavoda truditi, da ohranijo stopnjo zaposlitev, kajti problem je v tem, da lahko prihaja zaradi zmanjšanja števila otrok do tako imenovanih tehnoloških viškov. Potrebno se je zavedati, da drugi poklici v Sloveniji ne morejo večno financirati šolskega poklica. Prepričan sem, da bo vedno več otrok in tako učiteljev ne bo preveč.
Kaj pa obseg adminisrativnega dela? Obljubljate, da se bo zmanjšalo. Mi bi bili tega zelo veseli.
Tudi tu pripravlja ministrstvo poseben projekt. Mislim, da bomo nekatera opravila skrčili na minimum, tako da se bodo učitelji lahko bolj posvetili pripravi na pouk in poučevanju.
Katere pozitivne spremembe lahko še pričakujemo v obdobju vašega ministrovanja?
Želim si, da bi se kakovost predšolske in šolske vzgoje še izboljševala. Mislim, da mora slovanska država kar veliko vlagati
v učitelje, v njihovo usposabljanje. Tudi druge države so ubrale to pot, če so želele izboljšati kakovost šolskega sistema. To pomeni, da ne poučujejo učitelji brez diplome, da so materialni pogoji dobri. Se naprej bom poskušal odpravljati pomanjkljivosti, tako da bo učiteljeva avtonomija večja, prav tako njegova avtoriteta in ugled v okolju. Prizadeval si bom, da bodo lahko tudi zavodi bolj avtonomni pri svojem delu. To je tudi eden od pogojev, da se kakovost pedagoškega dela izboljša. So nekatera merila, s katerimi ocenjujemo, ali je določen šolski sistem dober ali manj dober, kar pomeni, da slabega ne more biti. Lahko pričakujemo, da se bo po nekaterih merilih, tudi mednarodnih, ki jih imamo o preverjanju znanja, učni sistem še izboljševal. Nenazadnje imamo tudi ugodno razmerje po številu učencev na učitelja. To mora prinesti dobre rezultate.
Mitja Ljubeljšek, poslanec v našem volilnem okraju:
Kako komentirate današnjo slovesnost?
Tu imam vedno lepe vtise. Že aprila sem se udeležil blagoslovitve vrtca. Danes se lahko veselim skupaj z otroki in občani. To je velik napredek in lep projekt za kraj. To je občina Vodice gotovo potrebovala. Če želimo ohranjati naš slovanski narod, bomo morali v prvi vrsti poskrbeti za pogoje za najmlajše in mlade družine.
Občina Vodice je razmeroma majhna, nima razvite industrije, tudi obrtništvo ni v velikem razmahu. Kakšno perspektivo imajo take občine?
Sam tu vidim veliko možnosti. Vodice imajo to prednost, da ležijo blizu glavnega mesta Ljubljana, blizu je avtocesta, imajo dobre prometne povezave in so v bližini našega največjega letališča Brnik. Obstajajo tudi velike možnosti za razvoj turizma, morda tudi razvoj obrtništva in podjetništva. Velika podjetja tu nimajo možnosti, temveč drobno gospodarstvo .
Pravite, da ste bili že aprila na naši
prireditvi. Zanima me, kako še drugače sodelujete z našo občino?
Imam stike z županom Podborškom, uradno smo se srečali z vodstvom občine, ko smo se pogovarjali o projektih in izdatkih, ki jih boste imeli v proračunu 2006 in 2007. Pomagal bom, da bodo določeni projekti prišli v proračun v naslednjih letih. Imam tudi stike z občani Vodic, ki me kličejo po telefonu v poslansko pisarno, ki jo imam v občini Medvode. Po parlamentarnih počitnicah pa nameravam odpreti tudi pisarno v Vodicah. Trenutno še iščem prostor, kjer me bodo lahko občani obiskovali.
Preberite še nekaj mnenj naših občanov
Štefka Baliž^
Pogoji so bili
takrat zelo slabi in se nikakor ne morejo primerjati z današnjo opremljenostjo vrtcev. Tedaj je vrtec deloval na podstrešju stare stanovanjske hiše v Lokarjih, do koder je vodilo dvajset stopnic. V prostoru še ni bilo tekoče vode, zato smo morali ponjo hoditi na bližnji studenec v gozd. Imeli smo tudi že sanitarije, vendar brez tekoče vode. Tedaj je bilo v vrtcu ena sama skupina tridesetih otrok, starih od dve do sedem let, ki so nujno potrebovali vsakodnevno varstvo. Stevilo otrok v vrtcu se je nenehno spreminjalo, enkrat jih je bilo več, drugič manj. Dve leti sem opravljala vzgojiteljsko, upravniško in računovodsko delo. Leta 1963, ko se je v Vodicah zgradila nova šola, se je vrtec preselil v prostore stare šole. V času do moje upokojitve sem doživela kar nekaj prenov prostorov, pa tudi pogoji so se postopoma izboljševali. Leta 1992 sem se upokojila. Nad novozgrajenim vrtcem sem zelo navdušena. Vzgojiteljice in otroci delajo v idealnih pogojih. Naš vrtec je lahko zgled marsikateremu drugemu v Sloveniji. Pogoji za delo z otroki so se izredno spremenili in prav je tako. Čeprav ne opravljam več svojega poklica, me še vedno občasno vleče v vrtec, le za kakšno uro, ne več. Mogoče bi vodila pravljično uro. Slo bi predvsem za sodelovanje starejših generacij z mlajšimi, saj imamo danes na voljo dovolj strokovno usposobljenega kadra za predšolsko vzgojo.
:
j 22
Hermina Stupar, mama:
Otroka imam v vrtcu v Utiku, kjer mi je všeč. Je v majhni skupini, veliko imajo prostora, zadovoljna sem z vzgojiteljicami, z njihovim delom, čisto nič mu ne manjka.
Gregor Zun, oče:
Tale vrtec je velika pridobitev za samo občino. Vesel sem, da sta vrtec in šola v neposredni bližini, saj zjutraj hkrati pospremim obe hčeri, eno v šolo, drugo v vrtec.
Jerneja Merčun, pomočnica vzgojiteljice:
Imamo dobre pogoje za delo, take, ki si jih res lahko samo želiš. V skupini je štirinajst otrok, ki so vključeni v jaslični oddelek. Delo poteka malo drugače kot v drugih skupinah. Veliko je oblačenja, previjanja, hranjenja, predvsem pa nege in igranja. Otroci so se hitro privadili novemu okolju, saj je zanje pomembno predvsem to, da poznajo vzgojiteljici in otroke v skupini. S sodelavko Romano sva najbolj veseli terase, ker gremo z dojenčki lahko vsak dan na svež zrak. Zdaj, ko je so nam uredili še vrt z igrali, je to še nekaj čudovitega. Mislim, da so zadovoljni tako otroci kot starši.
Tone Močnik, hišnik:
Dela je bilo zelo veliko. Urejal sem okolico, postavljal igrala, ob odru je bilo potrebno pritrditi še drog za zastave, izkopati jamo za lipo, ki so jo župan, ravnateljica in minister posadili na vrtu vrtca. Nisem delal sam, pri montaži igral mi je pomagal šolski hišnik, pri urejanju okolice pa tudi čistilke.
Kronološki pregled predšolske vzgoje v Vodicah
Leto 1961
-	Ustanovljen vrtec na podstrešju stare stanovanjske hiše blizu tedanje opekarne v Lokarjih.
-	V skupino so vključeni otroci od dveh do sedmih let.
-	Skromne razmere, en obrok hrane.
-	Vrtec dobiva mednarodno pomoč v prehrani.
Leto 1963
-	Vrtec se preseli v prostore stare šole, zgrajene 1898. leta (zgrajena je nova šolska zgradba).
-	Deluje pod okriljem vodiške osnovne šole.
Leto 1978
-	Vrtec se priključi vrtcu Manice Komanove na Brodu.
Leto 1979
-	Ustanovljena je varstvena družina Marinke Pipan v Zapogah (vključeni najmlajši otroci - jaslični oddelek).
Leto 1985
-	Vrtec postane del vzgojno - varstvene organizacije Rezke Dragar, t. j. del sedanjega vrtca Šentvid.
Leto 1996
-	V podružnični šoli Utik se odpre oddelek vrtca.
Leto 1997
-	Vrtec postane del javnega zavoda osnovne šole Vodice.
-	Odprt oddelek vrtca v prenovljeni stavbi stare skaruške šole.
Leto 1998
-	Odpre se še dodatni oddelek na Skaručni.
-	Preureditev prostorov v Zapogah, odslej delujeta dva jaslična oddelka.
Leto 2003
-	Decembra je bil izbran izvajalec del za nov vrtec v neposredni bližini šole.
Leto 2004
-	Začnejo se začetna gradbena dela.
-	Aprila častna občanka Ljudmila Jeraj skupaj z županom Branetom Podborškom položi temeljno ploščo za nov vrtec.
-	Nadaljujejo se gradbena dela, vrtec dobiva končno podobo.
-	Novembra svetniki soglasno podprejo preimenovanje Vrtca Vodice v Vrtec Škratek Svit Vodice.
Leto 2005
-	1. april - dobimo uporabno dovoljenje.
-	2. april - vrtec blagoslovi nadškof , msgr. Alojz Uran.
-	4. april - vrtec Škratek Svit napolnijo otroški glasovi, odprtih je šest oddelkov, od tega en jaslični.
-	17. junij - uradno odprtje vrtca , župan Brane Podboršek skupaj z ravnateljico Tatjano Bizant in ministrom za šolstvo Milanom Zverom posadi lipo in uradno odpre vrtec Škratka Svita.
-	Vrtec deluje na treh lokacijah: šest moderno opremljenih oddelkov v Vodicah, od tega en jaslični, en oddelek v Utiku in en oddelek na Skaručni.
-	V naslednjem šolskem letu bo Vrtec Škratek Svit v Vodicah obiskovalo 160, v Utiku 21 in na Skaručni 30 otrok.