PLANINSKI VESTNIK
ZA GRAU SPITZE SO KOT DRUGO GORO POSVETILI TRIGLAV
SEDEM VRHOV MIRU
Na pomlad je v svetu odmevala akcija teka miru: sim&olični tek miru, ki so ga začeli leta 1987, je vsaki dve leti. Letos je bil v več kot 40 državah po svetu. Milijonom udeležencev se vsako leto pridružijo ugledni svetovni politiki, umetniki in Športniki. Pobudnik tega teka je Sri Chlrtmoy, filozof, pesnik, skladatelj, slikar in športnik, ki je svoje življenje posvetil miru. Pobudnik svetovnega teka miru Sri Chinmoy nadaljuje akcije za mir v svetu. Tako je poleg teka miru letos še posvetitev sedmih najvišjih gorskih vrhov alpskih držav v vrhove miru. Drugi iz te serije, ki so ga posvetili letošnjega 18. julija ob 11. uri na skromni slovesnosti pred Triglavskim domom na Kredarici, je bil Triglav. Ob tej priložnosti so na steni Triglavskega doma na Kredarici odkrili spominsko ploščo, na kateri je zapisano:
»Triglav (2864 m), gora miru Sri Chinmoy, 18. julija 1993 v okviru Svetovnega teka miru posvečen miru v svetu. S postavitvijo te plošče je tako Triglav drugi miru posvečen najvišji vrb sedmih alpskih dežel (CH, I, F, D, A, FL, SLO). Gore predstavljajo mir, spokojnost in notranjo globino.Vse te odlike so potrebne človeštvu na poti do vse večje svetovne harmonije. Tiha globina gore nas spominja na naš pravi jaz - brezmejen mir. Sri Chinmoy. Sri Chinmoy je vse svoje življenje posvetil miru. Kredarica, 18. julij 1993. - V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, Planinskim društvom Ljubljana-matica in organizatorji Svetovnega teka miru,«
PET VRHOV NAD 2500 METROV
Prvi, ki so ga s tega seznama proglasili za vrh miru, pa je najvišji vrh kneževine Liechtenstein, 2599 metrov visoki Grauspitze, ki se dviga na jugu le majhne dežele na I iech len ste i nsko-švicarski meji. Grauspitze in njegova skupina, kjer je zbranih vseh pet liechtensteinskih vrhov, visokih nad 2500 metrov (Schwarzhorn 2574 m, Naakopf 2570 m, Faiknis 2566 m in Rotte Wand 2525 m), predstavlja najzahodnejši del velike gorske skupine Râtikon. Dolga je okrog 40 kilometrov in sega na vzhod po avstrijsko-švicarski meji. Najvišji vrh je Schesaplana {2965 m) in se vzpenja le nekaj kilometrov vzhodno od Grauspitze. Sicer pa ima Liechtenstein kljub svoji majhnosti (160 kvadratnih kilometrov, 29.000 prebivalcev) kar okoli 30 vrhov, ki sežejo nad 2000 metrov visoko. Na območju kneževine, kjer je najnižja točka ob Renu (397 m), so trije grebeni Ratikona: južni z omenjenimi vrhovi nad 2500
metrov, zahodni z Augstenbergom (2359 m) in vzhodni z Drei Schwestern (2052 m). Medtem ko leži jedro Liechtenstein a z večino naselij in Vaduzom med Renom in vzhodnim grebenom, pa je med tremi grebeni skrita samotna dolina Samina (ime zveni precej po slovensko!), kjer so le planine in turistično naselje Maibun na višini 1600 metrov. V tem kraju stoji tudi kapela miru, majhna cerkvica, ki so jo zgradili teta 1950. Okrog Malbuna so lepa smučišča z mnogimi napravami, med katerimi je tudi sedežnica, speljana do višine 1300 metrov. Z njo se navadno peljejo tudi planinci, ki so namenjeni na najvišjo goro kneževine. Najprej se povzpnejo do planine Gritsch (1897 metrov - in že drugič se srečamo s prav slovenskim imenom!), potem pa na sedlo Bettlerjoch (2108 m), kjer v bližini stoji planinska postojanka Pfalzer-hiitte (2111 m), od koder je do vrha Grauspitze še slabe tri ure hoje (skupaj iz Malbuna 5 ur), V Liechtensteinu je zelo dejavno planinsko društvo (Al pen ve rein), ki ima dve koči (poleg že omenjene še Grafadurahutte, 1428 m, v vzhodnem grebenu) in okrog 270 kilometrov markiranih planinskih poti, od tega nad 150 kilometrov v gorskem svetu. Mnoge poti posebej slovijo, zlasti knežja pot (Fürsten ste ig), ki velja za eno od najlepših panoramskh planinskih poti na tem območju.
ČISTO SLOVENSKA IMENA
Grauspitze, najvišji (in zdaj še mirovni) vrh Liechtensteina, naj bi bil Sivi vrh, vendar pravijo, da se je gora prej imenovala kratkomalo Gora ali Goraspitze in jo nekateri še danes tako pišejo (še tretjič se tod srečujemo s prav slovenskim imenom!). Pravijo, da je Gora staro ime in da so jo preimenovali v Grauspitze, ker da staro Ime nič ne pomeni. V gorskem svetu Liechtensteina pa sta sicer še dve nenavadni krajevni imeni, ki naj bi nič ne pomenili: tam ¡e planota (aH so pčdi) Gora in druga planota Obergora. pa še tisti Gritsch, ki smo ga že omenili. V načrtu je, da bodo za gore miru proglasiti še vrhove Monte Rosa, Zugspitze, Grossglockner in Mont Blanc.
Razmere pri nas se stabilizirajo - sir ne bi biro lepo, če bi posku&eli tudi naklado Planinskega vestnlka pove-četi tako, da bi dosegla članstvu sorazmerno raven? Naročniki, bodite propagand isti za osrednjo slovensko planinsko revijo, ki bo tez nekaj mesecev stopile v 94. letnik izhajanja i Pomagajte nam z vsebinskimi nasveti In z dobro besedo pri svojih planinskih tovariilh, ki Planinskega vestnlka še ne poznajo, da bi se naročili na našo revijo!