ffaetnins plačana v gotovini Leto LXXI., št. 196 t Ljubljana, četrtek t septembra 1938 JU Cena E&i 1.— iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25«— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UFBAVNMTFO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica štev. 5 Telefon.- 31-22, 31-23. 31-24» 31-25 in 31-2« Podružnice : MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 28 — CELJE, uiTJsao uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon 6t_ 65; podružnica uprav; Koeenovm uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v LJubljani st. 10.351 Kdor napade češkoslovaško, mora računati tudi z Anglijo Jutri bo angleški poslanik v Berlinu Henderson sporočil kancelar}** Hitlerju sklep angleške vlade. London, 1. sept. e. »News Chronic-le« smatra, da je situacija Češkoslovaške še vedno resna, ali vidi ugodne okoliščine v tem, da se čim večje število sudetskih Nemcev izjavlja za to, da se sprejmejo ponudbe, ki jih je napravila češkoslovaška vlada. Kar se tiče francoskega stališča, bo francosko-češkoslovaška zveza takoj stopila v akcijo. »Dailv Express« doznava, da bo angleški poslanik Henderson obvestil Hitlerja: 1. da je zadnji češkoslovaški predlog pravičen in da ga je sprejeti kot predlog za pogajanja; 2. da bo Anglija neizogibno posegla v konflikt, ki bi nastal zaradi napada na Češkoslovaško. Anglija si bo zato z vsemi sredstvi prizadevala, da ustvari ugodno atmosfero za pogajanja m da olajša akcijo lorda Runcimana v Pragi. Henderson bo obvestil kacelarja Hitlerja na način, ki ga Hitler ne bo mogel smatrati za žalitev in ki mu bo omogočil, da ublaži svoje sedanje sta lišće. Zaradi tega so angleški vladni krogi opustili prvotni namen, da se Berlinu pošlje formalna nota. Pričaku* jejo. da bosta pristali na podobno ak cijo tudi Francija in Rusija Jutri bo Henderson obvestil Hitlerja Berlin, 1 pet. e. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, je za petek določen sestanek med kancelarjem Hitlerjem in angleškim veleposlanikom Hen-dersonom. Navodila francoski diplomaciji Pariz, 1. sept. e. Na včerajšnji seji francoske vlade so bile izdane special-.ne instrukcije s strani zunanjega ministra Bonneta diplomatskim predstavnikom Francije v glavnih prestolnicah. Na Quai d'Orsayu se njihova vsebina drži v največji tajnosti, vendar v poučenih krogih doznavajo, da so pred* stavniki Francije v raznih državah dobili navodila, da obvestijo tamošnje vlade, da Francija tudi nadalje ostane neomajna pri svoji obljubi, da izpolni vse svoje obveze napram Češkoslovaški ali da istočasno podpira britanska prizadevanja za mirno rešitev sudet-skega vprašanja. Diplomatska aktivnost v Londonu LONDON, 1. sept. e. V ministrstvu zunanjih del je vladala včeraj ves dan največja živahnost. Zunanji minister lord Ha-Jifax je sprejel vec angleških in tujih diplomatov. Prvi ga. je obiskal ang-leSki ve- leposlanik v Berlinu Henderson, ki je sprejel zadnja navodila pred svojim odhodom v Berlin. Nato je sprejel Halifax ameriškega veleposlanika Kennedvja in za njim francoskega veleposlanika Corbina, ki se je vrnil z letalom iz Pariza v London in prinesel važna obvestila francoske vlade. Predpostavlja se da je Corbin poudarjal Halifaxu da Francija pripisuje največjo važnost kar najtesnejšemu skupnemu delovanju Anglije in Francije v češkoslovaškem vprašanju. Popoldne je bil v zunanjem ministrstvu češkoslovaški poslanik dr. Masarvk in je tam obvestil sira Roberta Vansitarta o razgovorih, ki se vodijo sedaj v Pragi. Masarvk je nato obiskal ameriškega poslanika Kevnnedvja. Pozneje je prišel v zunanje ministrstvo tudi poljski odpravnik poslov, od političnih oseb pa je bil v zunanjem ministrstvu Wiston Churchill. Proglas dr. Beneša Praga, 1. sept e, Doznava se. da bo pre* ziden t republike dr. BeneS izdal na narod že jutri proglas, v katerem bodo objavljena osnovna načela za nove predloge v zvezi z narodnostnim problemom, ki sta jih izdelala prezident dr. Beneg m predsednik vla* de dr. Hodža. Politični odbor ministrov, ki je imel včeraj popoldne sejo, je sprejel vse predložene podrobnosti tepa načrta po obširnem ekspozeju dr. Hodže o položaju, ki je bil tudi v celoti ©prejet. Ta dogodek kakor tudi delo misije lorda Runcimana, o katerem je bilo govora na sestanku med prezidentom dr. Benešem in odposlancem sudetskih Nemcev Kundtom je v zvezi z osnovnimi vprašanji načel, kalem >c postavil Henlein v svojem znanem karlovarskein eovoru. Mislijo, da BeneŠev proglas vsebuje zahtevo, da se pristopi k rešitvi problema v etapah. Chamberlain obvestil VPashington, 1. sept, e. Zunanji minister Hull je imel včeraj v Beli hiši daljši razgovor s predsednikom Roo-seveltom in ga obvestil o telefonskem poročilu glede razgovora, ki se je vodil med predsednikom angleške vlade Chamberlainom in ameriškim veleposlanikom v Londonu Kennedvjem. Britanski ministrski predsednik je hotel tako neposredno odvestiti Roosevelta o evropski situaciji. »Daily News« pripominja k temu, da je Chamberlain s tem izvršil čin, ki je brez primera v zgodovini mednarodne diplomacije. NeuviHe Henderson Tri Francove divizije obkoljene Republikanska ofenziva naglo napreduje Pariz, l. sept e. S francosko-španske meje poročaio. Do.'im s strani generala Franca v pospešenem tempu pošiljajo ojačenja na fronto /apadno od Almadena, da bi zadržali nepričakovano ofenzivo vladnih čet, se vladna pomočila glase o nadaljnjem napredovanju republikancev na področju Trapeza de Buej in Castuere. Po teh poročilih so vladne čete obkolile tri divizije generala Franca, da nimajo nobene zveze s Fran-covo glavno silo. S strani franeovcev zanikajo nadaljnje napredovanje republikanskih čet. dočim komunike republikanske komande navaja imena ^asi. katere so zavzele njihove čete. kakor tudi nadaljnje posameznosti uspešne ofenzive. Po teh po- ročilih so republikanske čete zasedle tudi mesto Beokerasija severno- od železniške proge Madrid—padajo«. Po vesteh iz Barcelone so nacionalisti poskušali s protinapadi zadržati njihovo napredovanje, vendar so bili vsi njihovi napadi odhiti. Salamanca, .1. sept. AA. Poročilo nacionalističnega vrhovnega povelji rva pravi, da so bili na Estremaduri odbiti vsi sovražni napadi. Nacionalistična letala ao sovražniku prizadejala znatne izgube. Letala so tudi bombardirala vojaška poslopja v Valenciji in Alicantu. V letalski bitki na est-remadurski fronti so nacionalisti sestrelili pet sovražnih letal. Na Poljskem so uradno porušili nad sto pravoslavnih cerkva Nepojmljivo postopanje poljskih oblasti — Beograd, 1. sept. e. Zaradi znanega preganjanja pravoslavne cerkve na Poljskem je poljski arhierejski sabor predložil vsem merodajnim poljskim Činiteljem posebno spomenico v kateri govori o teh nasiljih. Spomenica je bila poslana vsem pravoslavnim cerkvam po svetu in jo je dobil tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo D o žić. Spomenica navaja med drugim: Strašni dogodki, ki so se odigrali na lub-linskem področju, so izzvali grozo pri pravoslavnih kristjanih na Poljskem. V kratkem času je bilo uničenih nad 100 pravoslavnih cerkva, od katerih so nekatere obstojale še izza časov poljskih kraljev. V lublinskem področju živi okrog 250.000 naj-rriirnejSih pravoslavnih državljanov Poljske, katerih vodniki so bili vedno lojalni in pre- Dr. Rape živ in Tik pred Kiužem se in je moral zasilno Beograd, 1. sept. e. Včeraj so se nadaljevale leta-tske tekme Male antante, čeprav je bilo neme skrajno neugodno. Letalce so ovirali megla, nizki oblaki in dež in zaradi tega je eno rumunsko letalo tudi zgrešilo pTogo ter zašlo na Poljsko, drugo se je p* pokvarilo in je moralo zasilno pristati. Zaradi tega tefcmuje zdaj samo še 38 letal, med njimi vsa jngosrlovenska. Včeraj ob 7 so startala letala na letališču v Zim« in poletela v Užhorod, odkoder so krenila na najtežji del proge preko Karpatov v KluaL Sno5i je prispela iz Prage vest, da se je pri poletu iz Užhoroda v Khiž izgubil šef ljubljanskega centra dr. Stane Rape. Do večera dr. Rape U še niso našli m niso vedeli, če je kje zasirno pristal. Češkoslovaške in romunske oblasti so uvedle vsestransko poizvedovanje. Davi je prispelo na beograjski aerodrom sporočilo, da je dr. Rape srečno priletel do Kluža, a tik pred mestom se mu je zlomil vijak in je bil prisiljen pristati. Pri pristanku je ostalo letalo nepoškodovano in tudi dr. Rape tu se ni ničesar zgodilo. Dr. Rape je zahteval, naj mu pošljejo nov vijak, da bo lahko nadaljeval polet. zdrav! mu je zlomil vijak pričani, da je treba živeti v slogi z ostalimi poljskimi državljani, ne glede na njihovo vero. Zaslužijo . boljšo usodo. Storjena je bila velika krivica. Nobene prošnje niso mogle spremeniti tega surovega postopka oblasti. Mi, pastirji pravoslavne cerkve na Poljskem, se pridružujemo tožbam in boli našega naroda, ki je tem večja, ker se je to zgodilo v letu 1938 ob jubilejnem letu našega pokristjanjenja. Gospod je izvolil, da nam pošlje ta ogenj preizkušnje in mi ga rade volje sprejmemo, ker vemo, da ne trpimo kot ubijalci in zločinci, temveč kot kristjani. Zdaj prikazujemo to našo bedo pred licem predstavnikov višjih oblasti krščanske Poljske, obžalujoč, da se je tako strašna krivica z zatiranjem krščanstva, pravice in ljubezni mogla zgoditi nad krščanskim prebivalstvom poljake države. — Slede podpisi patriarha varšavskega, treh arhiepiskopov in treh episkopov. V Palestini ne pride do miru Jeruzalem, 1. sept. e. Situacija v Palestini je še vedno napeta, vendar so teroristične akcije v zadnjem času nekoliko ponehale, da se lahko reče, da je včerajšnji dan potekel razmeroma mirno. Zabeleženih je bilo več manjših incidentov. Tako sta bila v Hedarju ubita dva 2ida. V Jeruzalemu je policija ustavila sumljiv avtomobil in ga preiskala. V njem so našli 35 pušk. 22 bomb in 22 dinamitnih patron, ki jih uporabljajo za peklenske stroje. Avtomobil je sofiral neki Arabec, ki je bil aretiran m izročen sodišču. Starešina grškega pravoslavnega samostana v Cezareji in njegov brat. ki sta bila nasilno odvedena, se nahajata, kolikor se je dozdaj moglo ugotoviti, blizu Tulkharema. Omejeno gibanje v notranjosti dežele od 8. zvečer do 6. zjutraj, ki so ga oblasti uvedle od 10. avgusta, je še vedno v veljavi. V mesecu avgustu so neredi v Palestini zahtevali 266 smrtnih žrtev, in sicer 10 angleških državljanov, 103 Arabcev in 48 Židov. Napredovanja v da-žavml službi Beograd. 1. sept. e. Dr. Josip Lazar pri policijski upravi v Ljubljani je napredoval v višjega zdravstvenega svetnika v 4. pol. skupini L stopnje. Direktor dvorazredne trgovske šole v Ljubljani Josip Gogala je napredoval v 4. pol. skupino I. stopnje. V 7. pol. skupino sta napredovala Leopold Svetličič in Viktor Sterlekar, prvi pri oddelku kontrole mer v Celju, drugi v Ljubljani. Anglija kupuje žito ▼ Romani]! London. 1. sept. A A. >DaHy Telegraph< poroča, da je Anglija sklenila kupiti 400.000 ton rumunskega žita. Prevoz mora biti končan najkasneje v 8 mesecih. Kitajci zaustavili japondco ofenzivo Vsi napadi Japoncev ao bili odbiti 1. sept. e. Predsednik kitajske vrhovne komande je dal zastopnikom tlaka izjavo glede velikih operacij japonske ofenzive v provinci Šansi. Izjavil je, da je japonska ofenziva, te propadla. Kitajske čete a> zadržale Japoncu povsod rum na neka-terih manj pomembnih postojankah Buda borba, traja se okoli Sučana, vendar so Kitajci bMbeMB mesto s treh strani Kitajske pokazale v teh borbah izredno ju-Kttajd ao se pognali v protinapad ne samo proti motoriziranim Japonskini oddelkom, temveč so napadli sovražnika, čeprav ae je ta branil s strupenimi plini. V teh bojih je padlo mnogo kitajskih oficirjev In vojakov. Na področju Khmgklanga ao se Kitajci zopet utrdili v gorskih krajih, ki jih je smatrati za ključ tega kota. Kitajske čete so po štiridnevni junaški borbi definitivno sadržale prodiranje Japoncev južno od letališke postaje Sahe. Japonci ao ae uTrmlrrrni in so pustni na bojišču nad 1000 mrtvih. Na severni obali Jangceja ao se Japonei mriaknili od Huangmeja v smeri Vangsana. Kitajske čete jih preganjajo. ■ssataj 1. sept e. Manjši oddelek kitajskih četnikov je včeraj vdrl v sanghaj in porušil s minami most, 4 milje od mednarodne cone. Včeraj je blizu ^ftjft kitajski faihiisji jrrfltfak. nizko progo pred prihodom japonskega vojnega vlaka. Vlak ae je prevrnil po nasipu in se je ubilo mnogo japonskih vojakov. b „ Beograd, 1. sept. e. V prilogi >Sluzberrih Novin« je bila objavljena uredba z zakonsko veljavo o ustanovitvi in ureditvi akademije znanosti in umetnosti v LJubljani. Uredba ima 20 členov. Nadalje je bila objavljena določba finančnega ministra, s katero se na prošnjo Ljubljanskega vel esej- ma etvori carinski oddelek pri ljubljanskem velesejmu kot odsek glavne carinarnice v Ljubljani z enakim delokrogom. Carinski oddelek pri ljubljanskem velesejmu bo vriil samo carinsko ekspedicijo blaga, poslanega na razstavo. Nadalje je bilo v prilogah »Službenih novin« objavljeno tudi načelno tolmačenje tarifne št. 101 zakona o taksah, ki se nanaša na podjetja, ki prevažajo les z lastnim železnicami. Končno so bile objavljene spremembe in dopolnitve pravilnika o povračilu stroškov monopol-skemu delavstvu za službena potovanja. MAJ/ POLOŽI DAM DOMU NA %*5 angleški veleposlanik v Berlinu, ki je 0sMi delikatno nalogo, obvestiti Hitlerja o sklepih angleške vlade glede obrambe in /iščite neodvisnosti in nedotakljivosti Češkoslovaške Motorni vlaki na progi Zagreb-Beograd Beograd, 1. sept. e. Včeraj je prispel v Beograd motorni vlak, ki bo v septembru, zlasti za časa beograjskega velesejma, vozil na progi Beograd—Zagreb. Vozili bosta dve kompoziciji italijanske firme Breda. Zdaj gre »amo za poskusne vožnje, najbrž bodo v soboto že uvedene redne vožnje. Vožnja od Beograda do Zagreba traja samo štiri in pol ure. Motorni vlak lahko do* seže največjo brzino 140 do 150 km na uro. Povprečna hitrost pri čemer so upoštevani vsi postanki, pa bo znašala 100 do 110 km na uro. Samomor pomočnika direktorja šipada ZENICA, 1. sept. e. Včeraj ob 16.30 fid je končal življenje pomočnik direktorja 61 pada, 40 letni Bogdan Slevković. Vzrok samomora je najbrž poslovnega značaja. Kralj Boris v Rimu Rim. 1. septembra. AA. Kralj Boris, ki je prišel semkaj iz San Roaora, je včeraj obiskal duceja v Benežtj palači in imel z njim dok? in prijateljski razgovor. Borba za 40-urni delovnik v Franciji Pariz, 1. sept. e. Albert Serol pise v »Po-pulaireu« kot bivši minister dela in komentira zakon o 40-urnem delavniku, Serol trdi v svojem članku, da je delavski razred pripravljen dati vse potrebne koncesije, čc bi bila v nevarnosti država. Postavlja pa kot pogoj samo to, da je potrebna stroga disciplina ne samo pri delavskem razredu, temveč tudi pri delodajalcih. Iz tega članka bivšega ministra dela in tudi iz izjav Bluma v današnjem »PapuLaireu«, ki v glavnem zahteva zasiguranje in spoštovanje socialnih zakonov, se lahko zaključuje stališče socialistov napram novi ureditvi 40-urnega delovnika. Skupina socialistične republikanske unije, zbrana oJcrog ministrov, ki sta podala ostavko, se drži rezervira-no in ugotavlja samo, da bi vlada storila lahko kaj boljšega, kot je storila. Korrnmisti ki sindikalne organizacije protestirajo proti uredbi in je za petek napovedano veliko protestno zborovanje. S00 listov bo prenehalo izhajati na Madžarskem Budimpešta, 1. septembra, e. Dane*, je potekel rok za izrofrtev prošenj za dovolje* nje za nadaljnje izhajanje vseh listov iri časopisov, ki ne izhajajo kot dnevniki. Lahko se reče da 400 do 500 obstoječih listov ni vložilo te prošnje v clavnem zaradi tega, ker si lastniki m uredniiki teh listov niso moeli pravočasno nabaviti potrebo* doka-ztl, zle*ti ?lede diritt vi jamstva. Zaradi tesa bodo vsi ti listi 1. Januarja prenehali izhajati. Seveda bo imelo to hude posledice ne samo za sotrudnike Iti nameščence, ki bodo ostali brez zaslužka, temveč tudi sa tiskarne. Povodnji na Japonskem TOKIO, 1. sept AA. Reke povsod silno naraščajo in so Številne hise porušene. V raznih pokrajinah je se ustavljen ves promet- Borzna poročila. CUKTH. Beograd 10. — Parte 11.9425. London 21-2060, N>ew Torte 438.3750 serj 7S-0760, MIlan 2S.OO50, ArasU 238.70. Bertin 175.TO, Dunaj ». — Mtf* Vf --™ - Stran 2 »8LOTIN8KI NAROD«, četrtek, 1. septembra 1988. fitev. 196 (potitični o&§o\nl(k Za stanovsko družbo so boro Andrej Križman nadaljuje v svojem »Slovenskem delavcu*, ki je obenem tudi glasilo slovenskega dela J ugor as a. borbo za preosnovo naše družbe in s tem tudi drža ve na stanovski podlagi. V najnovejši številki objavlja članek, ki mu je da! naslov »Nosilci stanovske družbe*. V njem raz vija te-le tvoje nazore: *Naš organizacij ski vzor je organlčno zglajena stanovska družba, ki raste iz svobodnih stanov na katoliški osnovi. To Je cilj bodočnosti, za katerega gremo v boj s prepričanjem, da bomo zmagali. Naš program zato ni kakšno popravljanje preteklosti in kompromis z njenimi zmotami in zablodami. Saš pokret je v svojih osnovah hotenja in po smotru udejstvovanja daleko boi j radikalen od vseh nasprotnih strokovnih gibanj v Sloveniji. Vsi nasprotniki grade namreč in zidajo na tisti miselnosti, ki je vzrok sedanji nesrečni družbi. Vsem gre le za prevoz dobrin iz ene v drugo shrambo in za zameno vodilnih funkcij nad množicami, na račun katerih te ta prevoz In prevalit ev vrli. Vrhovi vteh pokre tov to osebno zainteresirani na zmagi svojih programov. (Andrej Krizman pr ne? Op. ured.) Mi smo edini duhovni revolucionarji, ki prelamljamo 100*1 o s staro miselnostjo, pa tudi s starimi metodami... Kot bojna organizacija za novo družbo bomo z njeno zmago tudi doslužili. Mi se zavedamo, da bodo stanovi zgrajeni drugače, kakor so sedanje strokovne organizacije. Sebe smatramo zato le za prehodno obliko branitelja katoliškega Javnega življenja, mi smo možje dovolj, da bomo ključe izročili startu, dediču, kadar tudi z našo pomočjo do-raste v pravno organizirano obliko... Mi lomimo staro miselnost, mi gradimo novo družbo. Po katoliškem tdealizmu zrevolu-cionirarti podiramo barikade razredov in terorja, pripravljamo svobodo (?!). Pri tem pa ne pozabljamo, da smo na vseh straneh v boju s teroristi in na/ nam nikar ni-kdo ne zameri, če v borbi za svobodo stanov ne bomo rabili lesenih pušk in papirnatih vojakov...« — Kakor se vidi, je Andrej Križman zelo bojevit, »lomeč staro miselnost in zidajoč novo družbo in s tem tudi državo na stanovski podlagi.« Očivid-no mu je vzor bivša Dolliuss-Schuschnig-gova Avstrija, ki pa je propadla prav zato, ker je bila zgrajena po takšnih načelih in na takšni podlagi, kakor bi želel Andrej Križman. da bi bila preurejena naša družba in naša država. Pri vsem tem pa je še ena velika zavora, da naša dtža\>a po svoji veliki večini ni katoliška in da imajo v nrej vplivno besedo tudi pra\*osla\>ni in muslimani. Kako bo te častiti Andrej Križman »po katoliškem idealizmu zrevolucio-niral«, da bodo »podirali barikade razredov in terorja in pripravljali svobodo«, namreč tako, kakršno si on zamišlja?! Rešimo naše ljudstvo v Halozah! Mikal Maribor, i. Dne 11. septembra bo v Ptuju pomemben praznik, ki naj zbere veo narlntinlnri »Neželeno umiranje" Pod tem naslovom priobčuje sarajevska »Jugoslovenska pošta« zelo črnogledo sliko gospodarskega življenja v Zagrebu in pravi: »Zdi se, da beli Zagreb polagoma vene, gine pred živimi očmi. Polagoma ali konstantno se plazi gospodarsko mrtvilo v metropolo, ki je do nedavnega še z ogromnim elanom korakata naprej. Velike industrije se pomičejo proti vzhodu, a tuje agencije ne najdejo več tukaj oni teren, ki so ga imele še pred nekaj leti. Poslovni ljudje opažajo to že od davna in zaskrbljeno gledajo v velike patriote, da se zganejo in jim pomagajo v tej stiskt, razen ako ni to »rezultat razmer okrog nas.« Vprašanje gospodarske poiiščenosti v Zagrebu povzroča velike skrbi vsem onim, ki ljubijo Zagreb, kakor tudi vse one, ki so do včeraj verovali, da bo Zagreb v gospodarskem pogledu center dela in življenja za vse novo osvobojene pokrajine.ee — No, takšno gospodarsko mrtvilo pa ipak še ne vlada v Zagrebu, kakor ga slika pesimistično razpoloženi dopisnik sarajevskega lista! Glasilo JRZ napada »Trgovski list" »Samouprava«, katere urednik je tudi senator Fran S mode j, je objavila to-le notica: »Organ ljubljanske trgovske zbornice »Trgovski list« često izpada iz svoje vloge gospodarskega tista in sluzi političnim spletkam s\'ojih JNSovskih inspiratorjev. V svo~ ji zadnji številki je »Trgovski list« zopet »informiral« slovenske gospodarstvenike, — da je železarna v Zenici zgrajena z nemškim kapitalom, da fe dobila nemška firma Siemens »koncesijo« za polaganje pod* zemskih kablov na progi Beograd—Sofija in Beograd—Atene in da je v zadnjem času v naši državi osnovanih deset novih delniških društev s 100 milijoni kapitala —• po mišljenju lista — nemškega. Pred vsem: Zenico je zgradita naša država s svojim kapitalom, kar je znano vsej naši javnosti. Pri kablih ne gre za nobeno »koncesijo*, marveč samo za posel na račun naše države, ki pa še vobče ni nikomur izročen, torej tudi ne Siemensu, a v novih 10 delniških podjetjih vidi samo »Trgovski list« nemški kapital. Slovenski gospodarstveniki, v kolikor se naslanjajo na »informacije« »Trgovskega lista«, so zares dobro poučenu A »Trgovski lisi« bi bil vsaj posten, ako bi v svoje zaglavje natisnil, da je organ JNS. No, samo da se ve.,.« Vsa javnost ve, da ni ime! in nima »Trgovski list« nobenih »JNS inspiratorjev« in ni bil tn ni glasilo JNS. Sicer pa bo »Samoupravi«: povedal svoje sam »Trgovski list«! Nase gledališče OPERA Sobota, S. septembra: G i oc onda. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove. Izven. Nedelja, 4. septembra: Oejša. Premiera. Izven. Ponedeljek, 5. septembra! Ero s onega sveta. Slavnostna predstava v proeiavo rojstnega dne X*j. Vel. kralja Petra H. Izven. Torek. 6. septembra: zaprto. Sreda, 7. septembra; Boris Godunov. Izven. Znižane pene. Četrtek, g. atpkfntrn: Osjia. zavedni živelj ob meji. Ta jubilejni zbor ob 301etnici znanih ptujskih dogodkov naj bi bil predvsem nacionalno msrdfsstačno ga značaja in naj bi v nas razvnel ponos in samozavest Obenem naj bi bil pravi narodnoobrambni parlament, kl naj raz-pravlje o vseh podrobnih* konkrstnifa vprašanjih, Id nas tarejo in stiskajo, nadalje o metodi vršmamjn teh problemov, ki se jih moramo lotiti po JO letih bolj platoničnega presojanja, ter o čisto podrobnih ukrepih, ki jih je treba izvršiti v določenem roku. Edino z etapnim, sestavnim delom bo namreč mogoče uspešno reagirati na razne sugestije, ki se po raznih skrivnih, pa tudi dobro znanih kanalih prelivajo med naš obmejni živelj, zlasti socialno nižje sloje, predvsem viničar-je, dninarje in poljedelske delavce. Ta pojav je povsem jasnega dušeslov-nega izvora. Človek, ki slabo živi, si žeH nečesa boljšega. Zato rad prisluhne vsemu, kar mu pride na uho, če je Se tako nerealno, celo naivno. Po stari ?tatistiki je bilo pred vojno na področju bivše mariborske oblasti 25.000 kmečkih poslov, vi-ničarjev pa 10.000. Po vojni se je število vinicarjev silno dvignilo. Prav to plast na- I se krvne skupnosti pa sosa, kar 1 priznati, pri narodno prosvetnem delu precej zanemarjali. C s vedi Ima važno vlogo tudi precejšnja fospodersko-socialna odvisnost dninarjev, oferjev in zlasti viličarjev od tuje gospode, ki Ima še danes v svoji lasti pretežni kompleks vinogradov ob meji, zlasti v Halozah. In prav tragika prelepih Haloz ms je spodbudila za te vrstica ob bližnjem Jubilejnem zboru v Ptuja. Kako pomagati Hakram, da zbudimo In poglobimo v tem bednem, ubogem ljudstvu ljubezen do naroda in države. Zavedati se moramo, da ni uspešne naeional-no-kulturne propagande, kjer ni doma kruha, kjer so človeška bivališča bolj podobna hlevu kakor pa stanovanju, kjer presptjo siromašni ljudje vso zimo na bednih ležiščih, ker ni v njih zaradi pomanjkanja tečne hrane dovolj kalorične sile, ki bi jih usposabljala za hojo, gibanje, da o težjem delu sploh ne govorimo. Ta tragika vpije po pomoči. Krika, ki prihaja iz naših revnih, žalostnih Haloz ne smemo preslišati. Nujno pereče socialno vprašanje naših Haloz sega danes ob znani situaciji s taksno železno nujnostjo na torišče narodnoobrambnega dela, kakor menda še nikoli prej. Pomoč je mogoča le v dvigu življenj- Kako je bilo na velesejmti včeraj Pripravljeno |c vse, vrata oo um široko odprta, Ljubi} v jeseni pričakuje goste Ljubljana, 1. septembra Na vele sejni u je bilo včeraj kakor ta dan pred ustvarjanjem sveta, a prav to je najzanimivejše. Sedaj, ko so vsa velele jonska, vrata o<±prta aaste*aj, vidite sicer nešteto zanimivosti v vseh paviljonih in vam nikjer nič ne prikrivajo, med tem smo se pa včeraj morali marsikam vtihotapiti, da smo 2 razkrinkali«; prireditelje in aranžer je pri njihovih nakanah. Č!e upoštevate, kako ob takšnih prilikah narašča ner-voznost med ljudmi, ki ustvarjajo z zavU hanimi rokavi, pač sprevtdite, da mora reporter nekaj žrtvovati v splošnih prizadevanjih za velesejem. Včeraj ae je začelo pravo ljubljansko jesensko vreme, kakršnega smo najbolj vajeni in kakršno ustvarja tako značilno razpoloženje med ljubljanskim velesejmom. Ne, dež ne more nikdar ohladiti optimizma na velesejmu, temveč je celo obvezen tradicionalen blagoslov. Zato je bil začetek dober, že kar se tiče samega vremena in veselo razpoloženje je vladalo po vsem velesejriaišcu. V resnici prireditelji niso bili včeraj tako nervozni, kakor bi se spodobilo pred slovesnimi trenutki ... V pavirktou J, ki se je spremenil v velik razstavni salon fotografske umetnosti, je bila včeraj že tišina, prireditelji pač niso odlagali vse delo do zadnjega, dne. V prvem oddelku so že nekaj dni stene krasile v skupnem okviru izbrane fotografije. Z draperijami so skrili stene in ostrešje, da se je paviljon v resnici spremenil v okusen salon. Težko bi našli primernejšo dvorano v Ljubljani za to razstavo. Prireditelji pa včeraj seveda še niso ^pokazali vseh kart«; se pozno v noč so imeli polne roke dela z razvrščanjem in nameščanjem slik in končno so prostore okrasili, da iz vse ureditve diha vprav rafinirani okus. Toda sodbo prepuščamo vam. Razstava fotografije je zavzela tudi paviljona M In N. že včeraj, ko je še iz pisanega kaosa nastajala danes tako on. čudovana razstava, smo opazili, da tu ne bodo edino presenečenje fotografije. V pa-viljomi M so uredili zgodovinsko razstavo, ki je še tem zanimivejša, saj naši muzeji še ne upoštevajo fotografske stroke in ker med izumitelje fotografije prištevamo — Slovenca. Ali nismo bili že zaradi tega upravičeni prirediti fotografske rasstsnre? Vendar paviljon M ni posvečen samo zgo- dovini fotografije. Tu se boste poučili, kako izrednega pomena je uporahnostna fotografija in kako čudovito h po fotografija pokaže naravne lepote krajev ter tako služi tujskemu prometu. In v tem paviljonu ima še svoj kotiček ljubljanski Foto klub. v sosednem paviljonu (N) ima besedo tennika. Fotografski pristroji, naprave, novosti — prav za prav same novosti za nas, ki poznamo samo fotograf, sko kamaro. V paviljonu H, kjer ae vselej najraje ustavljate, m bilo včeraj nič skrivnostnega, samo številni podjetni prodajalci, ki prodajajo vse od rajskega napoja do Al-lahovih copat, so tekmovali, kdo bo naredil lepćo kojo. Ropot je bil taksen kakor v železarni. — Paviljon G je bil najbolj skrivnosten; Zaklenjeni so bili vsi vhodi, razen enega, kjer so pa aranzer-ji odganjali radovedneže, češ, da ni prehoda. Seveda, tla so bila skrbno pomita in paviljon se je spremenil v nekakšno svetišče, saj so bile slike skrbno že razobe-šene. razen pri > neodvisnih«, ki hočejo pokazati res v vsakem pogledu neodvisno ali samostojno razstavo. čJcoda, za in ter-vjuve je bilo prezgodaj, sploh pa umetnika ne smeš motiti pri ustvarjanju. Rado. v dneži so odhajali po prstih v svetem strahu. <— Pri gospodinjah v paviljonu K je bilo na tleh med mizami kupe mahu, zelenja, smrečja. — Kaj boste počeli s tem? so vprašan radovedneži. — Naredile bomo vrt, vidite, tam v kotu — so odgovarjale priredlterjice. — In v tej koji bo piknik, da pokažemo tudi, kako je treba pogrinjati v naravi ter da opomnimo meščane, naj ne zapuščajo na izletih za seboj smetišč. — Tako torej ustvarjajo gospodinje s sOo idej, brez denarja, kakor so potožile. Sicer pa gospodinje, organizirano sli ne, itak vedno tožijo, da ni denarja. V paviljonih F in E so se skoraj povsod zevale prazne koje, kajti razstavljale! v teh prostorih imajo že taksno prakso, da jih ne napade nikdar razstavna vročica. Mizarji so samo čakali, da bi nebo končalo svoj bi^goslnvitveni obred; sicer so pa že zdavnaj resili ne posebno lahek problem: kako prepeljati na velesejem pohištvo, da ne bo mokro. Radovedneži — poklicni in nepoklicni — so se tudi ustavljali ter sitnarili v paviljonu O na ^berlinski razstavi«, ki pa služi posebno poglavje. Sadna letina je pri nas srednje dobra Ljubljana, t. septembra Nekateri so napovedovali, da bo letošnja sadna letina pri nas prav dobra, čeprav je slana spomladi napravila veliko škodo na sadnem drevju. Sedaj, ko so zgodnje vrste hrušk, jabolk, breskev itd, že zrele, se nam nudi jasnejša slika o letošnji sadni letini. Kljub temu ni mogoče točno oceniti sadnega pridelka, ker pri nas nimamo organizirane dobre statistične službe. Statistika o sadnem pridelku bi bila izrednega pome-za naše sadjarje, sadno trgovino pa tudi konzumente, zlasti v sadni sezoni, ko se začenja trgovina s sadjem. Sedaj skuša našo pomanjkljivo statistično službo izpopolniti Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki ima zelo gosto razpredeno organizacijsko mrežo po vsej banovini, ker pa nima avtoritete oblasti, je navezano na zbiranje podatkov zasebnikov, Id pač ne morejo opraviti tega dela povsem zadovoljivo. Kmetijski oddelek banske uprave, Id tudi zbira podatke o. sadni letini, je odvisen od podatkov okrajnih kmetijskih referentov, ki so tako zaposleni s svojim delom, da je težko zahtevati od njih, naj bi vodili povsem točno statistiko o sadnem pridelku. Zato lahko letošnjo sadno letino ocenimo le približno. Z vso zanesljivostjo pa lahko trdimo, da bo letošnja sadna letina, kar se Uče jabolk, v Sloveniji srednje dobra. Nikakor ne drži, da bi bOa letošnja sadna letina zelo dobra, kakor nekateri se vedno mislijo. Navajamo podatke Sadjarskega in vrt. društva o sadnem pridelku v posameznih okrajih. Zelo malo jabolk bo v brežiškem okraju, kjer je napravila toča veliko škodo. Prav tako je zelo slaba letina v okraju Šmarje pri Jelšah. Slaba letina je, kar se tiče jabolk, v naslednjih okrajih: Celje, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Novo mesto In Skofja Loka. Srednje dobro kažejo jabolka v okraju: Dol. Lendava. Konjice, Laško, Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Ljutomer, Mari-bor-deani breg, Ptuj in Slovenjgradec. Dober pridelek jabolk bo samo v dravograjskem, radovljiškem okraju in okraju Mari-bor-levi breg. Zelo dobro kažejo jabolka samo v gornjegrajsksm okraju. Po teh podatkih, ki so še najbolj sanesijivi, bo torej le- tošnja sadna letina za jabolka srednje dobra. Na kongresu trgovcev s sadjem in sadjarjev so ugotovili v Banji Koviljači, da je letošnja sadna letina v naši državi za pozno sadje dobra, zelo dobro pa so obrodili vuiogradi. Nekoliko bolje so obrodile jablane razen v Sloveniji samo v Bosni in Srbiji, Za Izvoz bomo imeH letos okrog 3.600 do 3.700 vagonov jabolk, od česar odpade na Slovenijo okrog 2.000 vagonov jabolk. V državah, ki uvažajo sadje iz naše države, predvsem v Nemčiji, je letos slaba sadna letina. Kaže, da bo Nemčija prevzela, večjo koMčino našega pridelka. Nadalje je že določen kontingent 1890 ton sliv in 1400 ton srosdja za izvoz v Nemčijo. Tudi Češkoslovaška bo letos uvozila večje količine jabolk, razen sliv in grozdja, pač pa ne prihaja v poštev Francija sa uvoz večjih količin sadja. Po teh podatkih si lahko napravimo precej točno sliko o razmerah na svetovnih trfnseih in o cenah na domačem trgu. Ker se obeta večji izvoz jabolk in ker je sadna letina le srednje dobra, konzumenti ne smejo pričakovati posebno niisrfh cen. Iz Podnarta — Oev* priljubljenega y»tajsssi»lsBr* Podnart zapušča ck*yoletm tukajšnji posta-jenačemlk s Bofič, ki je premeščen v Novo mesto. Bil je v nafti sredi 13 k*t m si Is pridobil simpatije vsega preb+vafctva. G. Boffč se Je popolnoma vtivel v naše življenje in naše razmere, bfl je «al « nami. Kakor je bila vsa njegova dkrb posvečena službi, prav tako vneto »e Je krtil deša v mladem domačem eokoIsJeem društva, tel mu je Ml v vsakem pogledu zvesta opora. Želimo g. Božicu in družini ei v Novem me* stu vse najboljše v trdnem priesfcovsnfu, da se pred sli slej zopet snidemo na skupnem torišču v Podnarta! — Bližnjic* od dobravskih njiv v Lfpni-Sko dobno do Koeija»č*i^eve domašlje je potrebna popravila. Zlasti stopnišče ob vstopu in os koncu poti koče no pridni roki. Pot uporabljajo stotine Ijndi, m je zato nujno potrebno, da se poklicani zganejo se pred zima h aloški h vinicarjev, bajtarjev, žalarjev, dninarjev. Ta problematika zahteva specialnega uveljavljenja gospodarsko-socialnega sistema, ki si ga brez pobude in dobre volje odločilnih čini tel jev v centru našega držav nega in narodnega življenja ne moremo misliti, dotlej pa revnemu haioškemu prebivalstvu lahko pomagamo in o tem naj bi tudi razpravljali ob priliki manifestačnega in jubilejnega zbora 11. septembra v Ptuju. Temu haioškemu bedniku in siromaku je treba pokazati, da nekdo nanj misli, da je še nekdo na svetu, ki mu hoče pomagati. Ta, ki mu hoče pomagati, je njegov krvni, rodni brat, ki mu je usoda naklonila višji življenjski standard, ki dopuSČa, da lahko pomaga. Dih bratske toplote, srčne dobrote naj prevzame Halotana, ki mu bo pomoč rodnega brata utirala pot do spoznanja, da pripada tudi on, čeprav revež in ubog, narodni celoti ter državi, kjer se najdejo ljudje, ki mislijo tudi nanj — siromaka in trpina. Kako pomagati? Vsaj nekoliko. Akcija pomoči Halozam bi se lahko razvijala v dvojni smeri: 1. Rešnjmo obogo haloško deeo. 2. Podprimo najbednejše haloške rodbine v njihovi teški borbi za obstanek. Rešujmo zdravje, življenja telesno in zanemarjene baletke dece. V to svrho naj se ustanovi poseben odbor za haloški deci. Naloga tega odbora bi pomoč bila, d da zbere imena dobrih, plemenitih sto venskih src, ki bi bila pripravljena, dq vzamejo vsaj za par mesecev v letu (preko počitnic) na hrano vsaj enega otroka revnih haloški h vinicarjev. Obenem bi bilo potrebno napraviti seznam takšnega parmesečnega okrepčila ln razvedrila najpotrebnejše haloške dece. Sožitje v nacionalno zavednem krogu bi pustilo v trajnem ipominu vtise, ki bi v zanemarjeni ded izoblikovali duševno podobo in obraz. Sporedna naj bo akcija za zimsko pomoč aajsiroma&aejšim haloškim rodbinam. Poseben odbor naj bi na podlagi ogleda na mestu zbral naslove najpotrebnejših rodbin, ki bi bile pred pričetkom zime po izvršeni vsakoletni nabiralni akciji pod geslom »Resujmo naše Haloze!« deležne primerne pomoči v živilih in blagu (perilu,, obutvi, kurjavi itd), ki bi se razdelil po posebnih odposlancih tega odbora. Zasnova in vznik taksne plemenite akcije ob 201etnici Jugoslavije in 301etnid ptujskih dogodkov bi ne bil samo izraz našega dobrega, bratsko utripajočega srca, človekoljubja in socialnosti, ampak predvsem narodnoobrambne zavesti, ki terja od nas v današnji dobi in situaciji vse večje važnosti ter plemenite iniciativnosti. darufmn še %a pol stoletja! Ilirija : Jadran 55:54 Split, 1. septembra SnoČi je bil pred razmeroma precejšnjim številom gledalcev, okoli 800, revanžni plavalni dvoboj Ilirija : Jadran. Čeprav je Ilirija nastopila brez Wilfana in Mihaleka. je vendar zmagala z eno točko razlike. Rezultati so bili naslednji: 400 m prosto gospodje: 1. Puhar (J) 5.17, 2. Scarpa (I) 5:34, 3. Petrone (J), 4. Lenart (I). 100 m hrbtno dame: 1. Beara (J) 1:27.3, 2. Fine (I) 1.33.8, 3. Bradač (I), 4. Sti-panovič (J). 200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 2:49, 2. Matošić (J) 3:02, 3. Hribar (I) 3:03, 4. Bavšić (J). lOO m dame prosto: 1. Beara (J) 1:14.9, 2. Fine (I) 1:20.2. 3. Keržan (I), 4. Sidar (J). 100 m prosto gospodje: 1. Petrone (J) 1:03.9, 2. Ziherl (I) 1:05.4, 3. Demonte (I), 4. E>rezga (J). 100 m prsno dame: 1. Werner (I) 1:38, 2. Binder (I) 1:42, 3. Stipanovič, 4. Ha-jek (obe J). 100 m hrbtno gospodje: 1. Bakačun (J) 1:18.4, 2. Schen (I) 1:18.5. 3. Pestevsek, (I), 4. Berfeta (J). 4X100 m prosto dame: 1. IHrija 2:20.4, 2. Jadran 2:20.7. Štafeta 4 X 200 m gospodje: 1. Jadran, 2. IHrija . V skokih je zjuagal Ziherl, waterpolo tekma se je pa končala s 7:0 (3:0) za Jadran. Sredi tekme je močno deževalo in so jo morali prekiniti asa lO minut. Vodovod v Kropi ICnona, 31. avgusta Akcija za zgraditev vodovoda v Kropi in njeni sosesemi se razvija v zadnjem času pospešeno. Kakor stvari artoje, bi zajeli vodo v tako zvanem >Dmi<. v enem izmed stranskih izvirkov Kroparice. ki da>e 9 sek. litrov vode in bi ta količina odgovarjala za približno 8000 ljudi. Ta množina bi za Kropo docela zadoščala, prav zato pa se bodo kroparskemu vodovodu priiključile vasi Brezovica. Lipniea. vsa Dobrava in Ovsiše, tja do Podnarta in morda tudi Kamna gorica. Za primer, oe bi vode vendarle pri* manjkovalo. mislijo na zajetje izvirka pri Črnem potoku. Vod oh ram bo na Vrečah, odkoder ne bi bik> težko speljati cevi do vseh vasi. Vodo, ki k> nameravajo porabiti za vodovod, so poslali v Ljubljano v svrho kemične analize. Načrti za vodovod se izdelujejo, vprašanje denarja pa je, katera varianta bo sprejeta, ah* vodovod za Kropo z vsemi vasmi skupno, ali vec ločenih w>-dovodov, ki bi oskrtovari z vodo le odmerjeno skupino naselij. Prfze*ieva-njem Kro* parjev gre na roko zlasti higienski zavod v Ljubljani. ki uvideva, da >e asanaeija Krope in ofeoKce res potrebna. Omenimo naj, da bi bfl vodovod izredno dobro sprejet tud5 v sosednjih vaseh, kjer imajo va-eoani v vročih poietjih mnogo težav s preskrbo vode. Da bo ustvarjen z vodovodom lep napredek v naših krajih, menda ni t*s» ha še posebej nag lagati. Iz Kranja — Deta pri novem ledenem mostu. Pri lesenem kokrakem mostu urejajo sedaj dohod med Škofijo in župmščem. Mestni delavci so odkopali za četrt metra zemlje, da bodo napravili temelje iz skal m kamenja, površina ceste pa bo baje betonirana. TudU portal na obeh straneh mostu je napravljen. Zgrajen je iz dveti stebrov iz rezanega kamna; donod k soteski je ograjen z Hono betonsko ograjo, na vsaki strani pa je klop. Med oba stebra pride Se lesena pregraja, na njo pa grb mesta Kranja. Ko so delavci podjetnika Kavke odstranili odvisne deske to tramove z mosta, se je takoj pričel vozni promet. Zlasti so to izkoristili kmetje, ki ob ponedeljkih m petkih prihajajo na trg. _ Steza na Katvarljo, ki s- pri nadvoza nad železniško progo odcepi od moder-HiriuMu, «fc |pm ceste, je sedaj dovršena, široka je skoro dva metra, je zelo položna m je z n> prav lep raagted na Kranj. Konouje *e ravni pri treh križih. ČJe bi biki strazUsca obema prispevala primerno vsoto, hi Se l*Mo> napravila vozna pot. Nova pot, ki naooroesča prejšnjo ozko in strmo stezo, je zelo dobro dosla vsem last-irikom hJi m Kalvariji m pod fcnarjetoo goro, ki sedaj v času gradnje državne ceste mso trasa pravega dohoda v tovarne in v Kranj, pa tudi tassrmkl, ki obiskujejo itnarjstno goro, bodo zadovoljni z njo. Prav tsfco bodo ▼ kratkem dovršene stopnice, ki omogočajo m državne ceste najkrajšo pot v Strs*sce. Tsfco bodo po-časi 6V>lcopčana vsa dala, U so v »vezi s preureditvijo državne ceste na Osstel- t4* m KOLEDAR Dane«: Četrtek, 1. septembra katoličani: Egridij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Junaki ulice Kino Union: Hordubalovi Kino Sloga: Neapol, mesto ljubezni Kino Šiška.: Tajna Charlie Chana CMD šentjakobsko-trnovska podr. občni zbor ob 20. v gostilni češnovar, Dolenjska cesta DEŽURNE I, K K K N k Danes: Kmet, Tvrševa. cesta. 43; Trn ko-czy. Mestni trg 4; TJstar, Šelcnburerova ulica 7. * — Opozarjamo na raspis s;ieiia|i#kega abonmaja. Prijave se sprejemajo od pone-deljJca 5. septembra dalj*- v veži iirani>k< _u gledališča. Stare abonente se prav posebno opozarjamo, da bo v opernem parterju nov razpored sedežev. — Dnevna blagajna > operi posluje v-,a!< dan od 10. do pol 13. in od 15. do 17. Zidanje poslopja Kemičnega instituta Ljubljen:!, 1. sooton Banska uprava razpisuje licitacijo ta oddajo stavbnih del poslopja keaiifoeffa institute v Ljubljani. Javna pismena poiiu-llums licitacija bo 9. t. m. ob 11. na le!) n ivu m oddelku banske uprave v sobi St. 33. Po proračunu zna^ijo otroški *ta\1 t del: težaška, betonska in zidarska dela v surovem 666.930.70 din; pilotlranje in £ i leaobetonska dela 1,019.795.10 din: tesai i dela 47.965.70 din; krovska Ln U! m ■ dola 217.560.40 din. Proračun razpisan5h J»il znaša torei 1. 942.261.20 din. Predpisana kavcija je za vsa deln skupaj 148.000 din, za posamezne vr.^te del pa: /a teža&ka betonska in zidarska deln t 0 din; za pilotiranje in železoboti 101.000 din; za tesarska deb 5.000 din; za krovska in klepa^ka dela 22.000 d m. Sedaj, ko so dela za poslopje kemirn^ja instituta ljubljanske univerze koneiu) raz-pisana, ie menda konec zavlačevanja. Boj za kemični institut v Ljublfani traja is, dolga leta. Kakor skoraj pri vseh. javn.h poslopjih je bilo treba tudi za kemični institut več načrtov, ki so jih spreminjali, reducirali obsec poslopja itd. Poslopje M bik> lahko zdaj že sezidano. Poslopje kemičnega instituta bodo prisi-dali poslopju tehnike ob .\iurnm;Sloveneki Narod* BI. avgusta, j z-javljajo pečarsk i mojertri; Na »estrmku v Delavski zbornici so pe-Čarski pomočniki predložili mojstrom osnutek kolektivne pogodbe, po kateri bi i odi •] zaslužek pomočnika, če dela v krnju podjetja, za režijska d^la na teden 540 din. ako pa dela najmanj 5 km od s€vi«=sža podjetja, na se 240 din več aH 780 din skupno. Sezonski pomočniki hi zaslužili po tem osntit ku na teden 720 din, 5 km od sedeža podjetja pa 960 din. Pri akordnem dehi bi znašal minimalni tedenski zaslužek 540 din. izvftn sadeža podjetja pa 780 dinarjev. Za višek preko m '-nimalnc tedenske storitve zahtevajo pomočniki 505£ poviSka. kar bi rnHo 7n srednje dobrega pomočnika na ted^n pole^ 540 din 5e 315 din, skupno torej 855 Afo izven sedeža podjetja ne 1.095 din. Ha te zahteve pečaraki mojstri razumliivo niso mogli pristati kakor tnd1 ne t odo ni koti pristali na took© 1. člena 2. pTedlože-neaa. osniT*^i1, PO kateri bi pečarski mojstri ne bih" več sami gospodarji v svojih pod je u iih, ker ne bi imeli pravice sami sprejemati im odpuščati svojega osebja, pač pa «*o pečarski mojstri ponudili svojim pomočnikom iste delovne pogoje in iste mezde, kakor jih jrnaio ustali stavbinsk! delavci. SBnrpno tdnrifrnije obrtnikov v Ljubljani Posebni vlaki za delavske izletnike Mod novotami, ki jih je uvedla prva Blu-mova vlada v okviru socialnih reform, so dosegle na francoskem poseben uepah plačane počitnice. To se kaže od leta do leta boli. Tako je bil pretekli četrtek prvi dan počitnic posebno es delavre kovinarske stw>* ke. In tega dne so samo v Psnsn odpravili 215 posebnih vlakov, ki so 150.000 kovinar, jev o*frnf||«iH qa ikSfSil k morji al v go» 196 »6LOVKNSKI H A BOD«. Ljubljanski velesejem zopet odprt Dopoldne je bHa ob Ni. ta ktmmi Ljubljana, 1. septembra Dopoldne so se zbrali pred Trlnsejnaillin macom Številni zastopniki našega Javnega življenja in oblasti ob lepi slovesnosti otvoritve jesenskega ljubljanskega velesejma. Tudi sedanja velesejmska prireditev zasluži, da ji vsa naša javnost posveti največjo pozornost kot eni največjih in najlepših gospodarskih in kulturnih manifestacij našega življenja. Ob prihodu kraljevega zastopnika, brt-gadnega generala Dušana Dodiea je vojaška godba zaigrala pozdrav, nakar je pristopil k mikrofonu predsednik ljubljanskega velesejma Fran Bonač, ki je v svojem govoru pozdravil številne zastopnike našega javnega življenja, oblasti in konzularni zbor, predvsem kraljevega zastopnika bri-gadnega generala D. Dodiča, bana dr. Marka Natlačena, župana naših samoupravnih mest Ljubljane, Maribora in Ptuja, člane konzularnega zbora, predvsem francoskega konzula Remeranda. češkoslovaškega konzula inž. S. Mmovskega in zastopnika italijanskega konzulata Santoochija, odpravnika poslov belgijskega poslaništva L. F\ Goffarta, podpredsednika beograjskega velesejma inž. Vasica, ravnatelja mariborske Tujsko-prometne zveze Loosa kot zastopnika »Mariborskega tedna« in številne zastopnike nas in kulturnih, gospodarskih usta nov rn druStev. Nagovor predsednika Frana Bonača Predsednik uprave velesajma je v svojem govoru med drugim izjavil: Večerni hlad, ki ga prav blagodejno občutimo po srečno prestani poletni vročini, in rahle jutranje meglice nam oznanjajo, da se bliža zlata jesen. V to letno dobo, ko se naš kmetovalec pripravlja, da z božjo pomočjo napolni svoje kašče e plodovi truda in znoja dolgih letnih dni, pade naša druga letna prireditev, ki ima v glavnem kultumo-propagandni značaj ter je namenjena najširšim plastem našega naroda, zlasti pa našemu kmetskemu prebivalstvu. Na naših jesenskih razstavah, ki jih prirejamo pod geslom »Ljubljana v jeseni«, prikazujemo uspehe in napredek, ki smo ga dosegli v našem kulturnem življenju, pa tudi v posameznih specialnih panogah našega gospodarstva, ki so posebno značilne za življenje našega naroda. S tem hočemo dvigniti našo narodno zavest in ljubezen do vsega, kar je domaČega, kar je našega. Zaradi višje sile smo morali delno spremeniti naš prvotno zasnovani in že pripravljeni razstavni načrt. Nevarnost razširjenja živinske bolezni nas je prisilila, da smo mo- ške Živine, kos, ovac, kuncev, rasne divtja-dL V tem raU omejiti na državu mh psov, ki jo prireja ter bo Jedro letošnje faposf .irT_,______________foto in fBm- Po svojem obsegu in svoji pestrosti nadkriljuje ta razstava, gotovo vse dosedanje slične prl-redl tve v vzhodni Evropi. Ta razstava nam bo predočila tesno povezanost fotografije z vsakdanjim življenjem, z znanostjo in umetnostjo, pa tudi z gospodarstvom in politiko. Pokazala nam bo. da Slovenci v razvoju fotografije, ki je tudi eno izmed meril za kulturno stopnjo naroda, uspešno tekmujemo z najnaprednejšimi narodi sveta, Kot posebno zanimivost naj omenim razstavo izdelkov slovenskih obrtnikov, ki so MH razstavljeni na letošnji mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu ter so bffi deležni vsestranskega priznanja To razstavo prireja obrtno-pospesevalni urad zbornice za trgovino, obrt in industrijo v zborničnem paviljonu. V imenu uprave Ljubljanskega velesejma izrekam zbornici sa njeno pozornost iskreno zahvalo. Med kulturnimi razstavami letošnje jesenske prireditve zavzema prav odlično mesto raoštava slovenske likovne umetnosti, ki je po svojem obsegu in raznovrstnosti ter glede na število razstavljenih umetnikov letos posebno pomembna. Nadalje naj opozorim na razstavo, ki jo prireja neumorna Zveza gospodinj pod geslom »Nači gostje« in ki bo dala obiskovalcem gotovo koristne pobude za poglobitev domačnosti v rodbinskem in družabnem življenju. Agilni Aeroklub pa nam bo v soboto prikazal v velikem šotoru motorna in brezmotorna jadralna letala, ki so izdelana po domačih načrtih in po domačih konstruktorjih, širokim slojem prebivalstva se bo s tem nudila prilika, da se seznanijo z osnovami jadralnega letalstva, ki je danes po vsem svetu predmet vsestranskega zanimanja. Ostale razstavne prostore zavzema kakor običajno naša domača obrt in industrija. Posebno omembo zasluži zlasti razstava pohištva in staaovanj&ke opreme, ki nam prikazuje vsestransko dovršenost in okusnost naših domačih izdelkov. Vsem društvom in organizacijam pa tudi posameznikom, ki so sodelovali pri prireditvi letošnje jesenske razstave, izrekam na tem mestu iskreno priznanje in zahvalo. Predvsem imam prijetno dolžnost, da se zahvalim za vso izdatno pomoč oblastem in korporacijam, zlasti banski upravi in mestni obetal ljuMjanstd. smo dottni tudi naseim kakor vedno po vseh se tos podpiralo delo ta prirediteljev. Predsednik Fran Bona* £ ob svojega govora naadravil Itj. kraljevskem*i doma, nafcss* j* la državno himno. dr. Del Cott je v imenu Fotosduba in ovgsniztrcuriti slovenskih amaterjev izrekel nato zahve vsem, ki so pripomogli k veliki razstavi fotografije in filma. Pri tem je opozora, da je fotografska razstava plod sodelovanja mnogih činiteijev, s katerimi se je slovensko f o t oa m atensko gnSanje pod vodstvom ljubljanskega fotokluba dvigalo iz majhnih začetkov do sedanje moralne moči. Slovenski fotoamaterji so hoteli v prvi vrsti pokazati, da smo daleč od tega, ds bi vse naše sile razmetavali le v kakšno manj pomembno knipsarjenje, copra v pod omotni-Šktm hnonotn. Združiti so najrazličnejše panoge znanosti, umetnosti, gospodarstva in kulture, da pokažejo, kako je fotografija združena z njkm in kako je tudi nase delo združeno z njihovim delom. Končno je spregovoril še ban dr. Marko Natlačen ki je proglasil, da je velesejem otvorjen. V svojem govoru je poudaril predvsem, da se moramo velesejmski ustanovi v veliki meri zahvaliti, da je prišlo pri nas vsaj med nekaterimi gospodarskimi strokami do smo-trenega in plemenitega medsebojnega tekmovanja, ki je na pr. v mizarski obrti že rodilo hvalevredne uspehe. Propagandno delo velesejma je pridobilo naši proizvodnji mnogo novih odjemalcev in ji odprlo mnogo tržišč, razen tega je pa velesejem pripomogel v izdatni meri, da je postalo ime Ljubljane in Slovenije znano v Širšem svetu. čestitka kraljevega zastopnika Veles jmski ustanovi je čestital v imenu Nj. Vel. kralja, kneza namestnika Pavla in kraljevskega doma k lepi prireditvi Scraljev namestnik brigadni general Dušan E>odič. Po slovesnosti otvoritve so si gostje ogledali velesejmske razstave ter o izražali občudovanje in zadovoljstvo nad njimi KlVn cr £%C* A otvarja danes novo sezono z duhovitim in dovršenim delom francoske filmske umetnosti POZOR! NEAPELJ, MESTO LJUBEZNI Sodelujejo: TINO ROSSI in prvaki francoskega filma, — Sezonske cene. — Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. DNEVNE VESTI Pred 30 leti »Slov. Narod« 1. sept, 1908 V 111. kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Za kongres vlada v vseh slovanskih deželah veliko zanimanje. Kolikor se da po prijavah soditi, se kongresa udeleži okrog 120 do 150 slovanskih časnikarje\> in politikov. Včeraj je prijavil s\*ojo udeležbo urednik »Kurjer a Warszavvskega« Kazimirz Pollack. Srbsko časnikarsko društvo v Belgradu bodo zastopali: Brani slav Nušič. znameniti srbski pisatelj in žurnalist, Jovan G jaja. bivši minister D. Ribnikar, urednik »Politike«, J. ila. če se letalo pri ioianju kaj polomi. Tudi izdelava takega šolskega letala je cenejša kakor pri visokosposobnih jadralih. Trup je Čim bolj enostaven, krila pa so pritrjena nanj z okovi in žicami, ki preidejo na koncu v gumast trak. Pri trdih pristankih omili ta gumi prehud sunek. Tudi višinsko m smemo krmilo je zelo enostavno ter ga fe mogoče v slučaju pokvare htrro popraviti. Konstrukcija jadral visokih sposobnosti je seveda bolj komplicirana. Drugo jadralo, ki bo razstavljeno, aparat »Grunau Baby 11«, je posebno primerno kot vadni-ško letalo za visokosposobno letenje. Ta aparat je bil izdelan v Ljubljani v delavnici jadralne skupine Pionir in je prestal že več uspešnih letov. S tem aparatom je bil dosežen jugoslovenski časovni rekord z našim priznanim jadralnim letalcem in učiteljem letenja na Blokah g. Stankom Raznožnikom in sicer 1. 1936. Ostal je v zraku 10 ur 47 min. m sicer brez motorja. S tam aparatom je bil dosežen še drug uspeh; največja visina za Jugoslavijo. Žal i a uspeh ni bil uradno priznan, ker pilot tedaj ni vzel s seboj barografa, priprave, ki avtomatsko beleži doseženo višino. Po vtšinomeru pa je dosegel visino čez 3000 m nad startno točko. Ta aparat je zgrajen že bolj komplicirano kakor zgoraj omenjeno Šolsko letalo. Ima oglat presek, krila so podprta r dvema opornicama, dolžina krit znaš s po 6 m, tako da meri vsa razpetina 12 m. Z letalom se morejo izvajati tudi akrobacije, ki smo jih že večkrat občudovali nad našo belo Ljubljano. — Tretje jadralno letalo je tip »Rohn-Bussard«. Tudi to letalo so zgradili v delavnici skupine Pionir naši študentje v svojem navdušenju treba je še lakirati les in prevleči ga s platnom. Aparat ima mnogo finejšo Unijo od gornjih dveh in je tudi aerodinamično mnogo boljši od »Grunav Babya*. Trup ima ovalen presek, s čimer nudi zraku najmanjši odpor, krila pa so prosionosna. Ker nima opornic, je to zopet nova pridobitev glede aerodinamike. ★ —Ij Vojaška proslava & septembra. Komanda mesta objavlja; 6. september se bo kot rojstni dan Nj. VeL kralja Petra U. in kot dan poklonitve novih zastav jugoslovenski vojski proslavil v ljubljanski garmziji na naslednji način: v starokato-liskl cerkvi bo služba božja Ob 8.90, v evangeljski ob 10, v pravoslavni ob 9. in v rimsko-katoliški stolnici Sv. Nikolaja ob 10. Vsi gg. oficirji in vojaški uradniki, aktivni kakor rezervni v otomočju ljubljanske garnizije, morajo prisostvovati službi božji najprej v pravoslavni cerkvi in potem v stolnici Sv. Nikolaja. Rezervni oficirji morajo biti za službo božjo oblečeni v uniformi, v civilu pa oni, ki nimajo uniforme. —Ij Planinski tabor priredi Stovenefeo planinsko društvo v nedeljo 4. septembra na Okrešlju ob priliki 30 letnice proslav« Frisehaurovega doma. Podružnice SPT> bodo priredile fadete svojih članov na zbor planincev. Osrednje SPD priredi avtobus-ni izlet v Logarsko dolino. Avtobus bo odpeljal v nedeljo 4. t, m. ob tričetrt na pet Zjutraj in ne of> 4. iz Tavčarjeve afice. Prijave za avtobusni izlet sprejema pisarna SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 I. nadstropje najkasneje do petka 2. septembra do 19. ure. Rasen tega bo prirejen izlet že v soboto do Kamniške Bistrice ter takoj naprej do koce na Jermane-vih vratih (Kamniško sedlo), kjer bodo izletniki prenočevali. Drugo jutro poset Okrešlja ter udeležba na manifestacijskem zb^ru planincev. Planinci, udeležite se svojega planinskega tabora v čim večjem številu! —Ij Združenje trgoveer v LjzMjmi jsvlja: Po Twre 14., naknadni završni izpiti 5. septembra ob isti url Začetek šoto dne 12. septembra —Ij Udruženje Jagosio^en^ih mmjer-jev In arhitektov v LJubljani vabi Člane k ogledu železobetonskih stropov po načinu ing. Uaneka na zgradbi >Salus« v Cigale-tovi uncL Sestanek v petek 2. septembra ob 4. popoldne na kraju samem, —Ij Bež%rajci! Edinstvena proslava kraljevega rojstnega dne bo akademija v priredbi »Slovenske scene mladih« in sicer v nedeljo 4. sept. ob 20.30 v dvorani bežigrajske narodne šole. Imena sodelujočih kot so: gg. Ferdo Lupsa, bas; Mirko Dolničar, bariton; Prek Stanko, mojstrski kitarist; Emil Frelih, Bežigrajski pevski zbor in igralna skupina SSM so nam odločen porok za odlično in umetniško dovršen spored. Bežigrajci pokažite mladim igralcem SSM svojo naklonjenost za trud, ki ga imajo z akademijo in posetite jih v obilnem številu. —Ij Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice prične redne vaje drevi ob 20 Vpisovanje novih pevcev s prav ok)brimi klasovi in glasbeno naobrazbo bo drevi od 18. do 20. v sobi št. 6 v Vegovi urici. Med letom vstop v ztor ne bo mogoč. Neodložljivo zadržani dosedanji člani naj se pismeno prijavijo odboru PRI KMETU na Gosposvetski cesti zopet redno velika izbira svežih morskih rib! Jak. Kajfež, Ljubljana, Gosposvetska c. 8. —rj Slavje 40letnega službovanja. Ravnatelj tvrdke Krieper v Ljubljani g. Filip Turk praznuje danes 40-letnico svojega službovanja pri tej tvrdki. STavljenec je doma iz Novega kota pri Prezidu in potomec znane slovenske rodbine. G. Filrp Turk je ugleden trgovski strokovnjak ln vse svoje sposobnosti je posvetil tvrdki, ki si je v stoletjai svojega otetoj a pridobila lep sloves in je :mela v tej dobi že lepo vrsto zve-etfli sotrudnLkov, ki so pri njej služtovali od mladih let do visoke starosti. G. Turk je pri njej ie četrti slavljenec, ki slavi 40 letnico svojega službovanja. V vsakem ozira so taki jubileji častni ne samo za uslužbenca temveč tudi za podjetje. —i\ Petruškove prijatelje *n znance opozarjamo, da je njegova soba urejena (Tržaška cesta, 4). Na razpolago je tudi spominska knjiga, ki bo prej ali slej velikega pomena za biografijo tega popularnega moža. Nato opozarjamo posebno one. ki todo došli v času od 1. do & septembra t L na ljub' ljanski velesejem- —Ij Tino Rossi poje đ»ues v kinu Slogi. Z izredno lepim francoskim fiknom >Nea-porj, mesto ljubezni«, v katerem poje znameniti tenorist Tino Rossi, stopa kino Sloga v novo sezono. V tem francoskem filmu bo naše občinstvo občudovalo poleg lepega petja hi prekra^rrlh pokrajin dovršeno Igro vseh sodelujočih. Vsebina filma je zabavna m bo nudila tako mostom kakor ženskam prijetno razvedrilo. Tino Rossi je danes velika moda po vs?h velemestih, njegov g"las poslušajo ljudje na neštetfh gramofonskih ploščah, zrastl njegovo >Marinello<, pa tudi šlagerji iz današnjega Sloginega filma bodo takoj po premieri prešli občinstvu v uho. _11 Kino TJ ni on »tvar ja danes novo filmsko sezono. Z najreprezentatrvnejšim letošnjim češkim filmom »Hordobalovi«, napravljenim po romanu slovitega pisatelja Karla Čapka, otvarja danes kino Union novo tTVffF^^ sezono. Fihn vHordu-balovic je bil predvajan na letošnjem bi-enata v Benetkah in je tam zbudil splošno otJčMdovanje. Režiser Mak Frtč je topot ustvaril res nekaj rzrednega, kar rmi je tudi priznala Ubrana mednarodna žirija umetnikov na bienaki. V Ljubljani bo jugoslovenska krstna predstava tega filma, kar pomeni, da fOm ** nfltjer v nas* državi ni bil predvajan. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to piemiero in priporočamo fTtra v ogled vsem JjuMtefjem filmske umetnosti. —Ij Sestane* rediteljev za sprevod v pro slamo kraljevoga rojstnega dne sirneuje mestno poglavarstvo na soboto, 3. septembra ob 10. v veliko dvorano mestnega poglavarstva. Vsa drafetva in organizacije, ki se udeleže sprevoda, naj na sestanek ss-nesljivo pošljejo ssojfe zastopnike, najbolje reditelje same, ki naj imajo že pripis vi je* ne sezname imen vseh roditeljev svojih društev m organizacij. Društva in organizacije, ki do sedaj se miso prijavne svojo udeležbe, naj to ssore dO pedca dtopoidne, da bo mogoče pravočasno pripis*KI eeiotul iazpoiodL^^^^^ ki^iefc JJeJkac MMh Hani (salon gostilne Usenik Borštnikov trg) poziva svoje elsnsfeno, naj se udeleži oVevi ob 20. rednega sastanka. Obenem se sprejemajo tudi novi člani (ke). ki imajo veselje do igranja. Hov! cland se lahko prijavijo rudi pismeno na zgoraj navedem naslov. —Ij Tatvine ▼ mesta. Iz stanovanja Marije Krasot j v IlJrssri uBts je Mflsob odnesel dunAo aro, mam bodUko in nekaj dragih predmetov, v mfchajsfi okrog 000 dm. — Frarai Ikstežarjo je ukradel tat iz stanovanja v Suneti uftcf 200 din gotovine. — V Povšotovi ufiei 55 je dr» zen zfikopse uŽiadMl iz gostflne ssarale Rozman vež efgasot, 6 sfeeajense konjska, nekaj sorovofla mnsnv, ndef pat m nekaj drugih predmetov. TUhuuums je cakodosa. i za okrog 300 dm. — Indvflm BoSkarja v Flor janski ulk* 13 je bOo ifeadenega m 910 dm perua, v pfeamo A)stpa Enmia v JaneCfBevi uBđ pa Je nekdo • se ara m Besm —I4J Prostovoljna socialna Ljubljani je namenjena pomoči srromamnim brezposelnim delavcem Čim vež dohodkov bo donašaki, tem več brezposelnih delavcev in njih družin bo vsaj v glavnem rešenih obupa. Dohodek davščine se porabija le za zaposlitev brezposelnih. Vsakdo naj ee odkv ci prispevati v»sak meeec po s^oji moči. Co \seik vsa i malo da in če damo wi, bo Hspeh velik in beda zmanjšana. Izročajte mesečne prispevke le pravim mestnim pooblaščen. oem ki imajo službene izkaznice in no dajte denarja, ne da bi dobiti potrdilo. Obra* čim dohodkov te davseine to mestna občana no uporabi denarja objavila. —Ij Cešplje za rkn nanje dobfte po 4 do 5 din za kg, breskve od 5 do 12 din v Gra-•dteču Št 7, trgovina sadja. Telefon 36—30. —Ij Redno vpisovanje v trgovsko uiili* šee >Christefov učni zavod« Ljubljana, r><>-mobranska cesta 15. je sedaj vsak dan. Čitajte današnji Šolski oglas ravnateljstva med dnevnimi vestmi, ad teater TRGOVSKO UCILIŠČE ChristoSov učni zavod LJUBLJANA, DOMOBRANSKA C. 15. organiziran kot enoletna trgovska šola 1. Namen zavoda. Učence (-nke) izobražuje za raznovrstne pisarniške službe v trgovskih, obrtniških, industrijskih, odvetniških in sličnih pisarnah glasom zakona o sred. trg. šolah. 2. Odobritev zavoda, Zavod je državno priznan, potrjen od šolskih oblasti kr. banske uprave in ministrstva trgovine in industrije. 5. Veljavnost IzprttSevaL Izpričevala služijo kot dokaz izobrazbe za nastop navedenih služb, in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugeg'a leta trgovske pomočniške prakse. Za otvoritev lastnega podjetja je ob Izpolnitvi ostalih predpisov potrebna le še šestmesečna praksa. 4. Vpisovanje In sprejem. Vpisovanje je sedaj vsak dan do priče tka šole. Pouk prične 12. septembra. Vpisnina 50 din. Sprejemajo se učenci meščanskih, srednjih in strokovnih šol tudi s nižjo izobrazbo, ako imajo resno voljo do učenja, zlasti otroci trgovcev in obrtnikov. Ker ima zavod lastno poslopje in ne plačuje najemnine, je šolnina na tem zavodu najnižja 130 dm mesečna 5. Šolsko poslopje. Tukajšnji zavod je edini te vrata, ki ima lastno novo dozidano poslopje. Učilnice ao higijenično urejene. Učenci imajo na ras-polag-o vrt. Zavod leži v mirnem zračnem kraju, pouk je nemoten od mestnega tro-sca, nahaja se v enem najlepšem obesa Ljubljane. 6. Posebnost zavoda. Zavod je urejen po vzoru nekaterih stičnih inozemskih šol, v tem oairu je edinstven v naši državi. Učenci vadijo resnične pisarniške posle. Urejena je posebna učilnica za praktične pisarniške, knjigovodske vaja, nemako konverzacijo. Posebnost je največja strojepianica s 40 pisaJnimi in računskimi »troji. 7. Praktičnost zavoda. Marsikdo nima prilike, niti časa, niti sred. ste v, da bi študiral na državnih trgovskih šolah, ker traja tam šolanje več let. Na tukajšnjem zavodu traja učna doba eno leto, obdela se v glavnem tvanna dvoraz-rednih sol po predpisanem načrta, Ves pouk je praktičen in na našem zavodu izpopolnjen a praktičnimi pisarniškimi vajami. Vodstvo zavoda posije na željo brezplačno šolsko izvest je in pccLrobna pojasnila s slikami. Največji in najmodernejša zavod te vrste. Iz Celja taJski mjjtmg celjskega Aerokiuba, ki je nO ikJiootsi za nedeljo 4. t. m-, je zaradi neggrrtnaga vremena ki z njim združecdh ssabJh terenskih prftfk preložen na nede-ljo 18. t. m_ Mttmj bo na letališča v Lev- —c DGa dr*, reafcri gfcnoazrs. s klasični, mi vzporedniceinl v Cetjn bo otvoritvena stažba božja v sredo *4. t- m. —e Nastop ■ibSSJh pevov v Oefjo. Mo-Ski zbor pevskega drostva >Bimčkk Iz Leekovca v vardarski banovini bo priredil na svoji tornejL po Skvvezdjl v torek 6, t. m, ot> 20. koncert v dvorani kina >Metropoi< v Oetjn. Opozarjamo na kon- tega priznanega pevskega 1 TJsoden padec. V torek je padla 14 letna hčeztea dntnarice Anica Krumpako. v« te Trnovelj pri Celja na cesti s kole-zn si tspnlmfla levo nogo v oieriku. Po nesrečenko so prepeljali v ceristeo bolnico. V ocsjm4 bolnici je umrl v torek 30 letni posestnikov sin MThittn Zarfte* iz Mb-krarija pri Negotinu, v sredo pa je umrla 51 letna Ladja Rata jeva, tajinartua bres poročali, se bo pes-čela v nedeljo 4. t m, ot) 1630 na GBazijl med SK GOrjem m SK Amaterjem « Trboverj, na tn AOatUd, Ob m dnpottzt pa ea bo Stran 4 >8LOVEN8KI N A ROD«, četrtek, 1. septembra 1935. Stev. 195 Iz ljubljanske policijske kronike Racija pred velesejmom Ljubljana, 1. septembra Prav za vsako velesejonsko prireditev v Ljubljani se natepe v mesto mnogo sumljivih individujev. Policija izvrši ob takih prilikah temeljite racije, vendar pa uspeh ni vedno popoln, kajti z racijo računajo tudi tatovi, lahkoživke, zlasti pa žeparji, kj ne prilezejo na dan prav tedaj, kadar je policija na delu, marveč šele, ko menijo, da je zrak bolj čist. Snoči je policija obšla razne sumljive lokale v mestu kakor tudi na periferiji. Pretaknila je nekaj dalmatinskih vinotočev. kjer je naletela na pol ducata znanih krošnjarjcv, ki pa svojo krošnjarsko obrt izrabljajo le kot pretvezo, ker se v glavnem zanimajo za druge posle, ki niso v skladu z zakonom in policijskimi predpisi. Te vrste ljudje prihajajo na vsako velesejmsko prireditev, s seboj pa imajo navadno tudi več sumljivih žensk, s katerimi love lahkomiselne žrtve. Navadno se izkažejo kot zelo spretni in brezvestni kockarji, ki oberejo svoje žrtve do zadnje pare- V raznih lokalih in drugih skrivališčih je policija polovi la tudi nekaj boljših damic, ki so nameravale razkazovati svoje čare na vele-sejmu, in jih predstavila zdravniku. Nekatere izmed aretirank so ostale v zaporu, dočim jih je moralo nekaj naravnost v bolnico, ker so okužene. Jankoletova afera se razvija dalje O sleparstvu ravnatelja Slovenske banke Mira Jankoleta s hranilnimi knjižicami prihajajo na dan nove podrobnosti. Policijski upravi je bilo doslej izročenih nad 50 ovadb osleparjencev, ki so nasedli bodisi Jankoletu samemu ali njegovim agentom. Te žrtve so prijavile doslej policiji nad milijon dinarjev škode, več oškodovancev pa se je javilo direktno državnemu tožilstvu, zato bo škode še precej več. Pri vsem tem je verjetno, da vsi oškodovanci sploh še niso bili opozorjeni na Jartkole-tove si'parije, kajti s svojimi pomagači je delal tudi po hribovskih vaseh, kamor le počasi prodre glas o takih in drugih dogodkih. Policija je sedaj vse obtežilno gradivo predložila državnemu tožilstvu oziroma okrožnemu sodišču, ki vodi preiskavo proti Jankoletu in tovarišem. Zlato sta prodajala V Ilirski ulici je detektiv včeraj dopoldne ustavil 26 letnega Nikola Duvujaka ter njegovega tovariša 28 letnega Djoko Mamica, ki sta doma iz okolice Lavna v Bosni, sicer pa brez stalnega bivališča. Detektiv je namreč ugotovil, da sta malo prej prodala v rafineriji dragih kovin v Ilirski ulici veliko zlato verižico in nekaj zlatih kovancev za 970 din, kar se mu je zazdelo precej sumljivo. Oba are-tiranca je odvede 1 s s:boj v pisarno omenjenega podjetja, kjer sta izpovedala najprej, da sta prodano zlato hranila že leta doma v Livnu, kasneje pa sta zagovor iz-premenila in izjavila, da jima ga je prodal neznanec na potu v Slovenijo. Policijski agent je prodano zlato zaplenil, Duvan jaka ter Mamica pa odvedel v zapor, ker ni dvoma, da sta zlato nekje ukradla. Policija jima je zaplenila tudi okrog 5000 din gotovine. Dolgi prsti povsod Iz stanovanja delavca Danila čuka na Viču je bilo ukradeno za okrog 1500 din obleke ter parila. Policija je nekaj ukradene obleke izsledila pri delavcih v mestnem kamnolomu v Kamni gorici pri Podutiku. Delavci so se izgovarjali, da jim je obl-ko dan prej prodal neki okrog 30 letni moški visoke postave in sicer prav poceni. Obleko, ki jo je črnk ocenil na €00 dinarjev, je tujec prodal za 70 din, čevlje vredne 150 din, je prodal aa 25 din. Prav tako pod ceno je razdelil tudi perilo. Tudi v stanovanje Frančiške zumer v Majat rovi ulici 10 se je splazil predvčerajšnjim popoldne, ko je ni bilo doma, vlomilec ki je vse prebrskal, končno pa odnesel 200 din gotovine, novo motko obleko črne barve, kompletno rjavo obleko in sive modne hlače, v skupni vrednosti 3500 din. Izpred hiše št. 3 v Igriški ulici je nekdo odpeljal 1300 din vredno skoro novo kolo, znamke >Tajrun<, ki je bilo opremljeno s svetilko na dinamo. Ukradeno kolo je last v h*** stanujočega BrajkovSča. Drugo kolo je bilo ukradeno izpred Rozmanove gostilne v Povšetovi ulici ter je last Franca Mokrica. Mokričevo kolo je znamke >Ox-ford« in vredno 500 din. Planinski tabor na Mrzlici Trbovlje, 31. avgusta Jeseni bo 10 let, odkar se je v naši dolini zbrala peščica idealnih, za lepote naših planin vnetih mož in fantov, da *d ustanove svojo planinsko bratovščino. Prvo leto so se lotili markacije poti na okoliške planine, ž° drugo leto pa so pok remi i akcijo za gradnjo novega doma na Mrzlici. Zanimanje za to akcijo je vedno bolj naraščajo in že v četrtem letu je bil dom na Mrzlici pod streho. Danes pos-ča to planino staro in mlado, zlasti, odkar je napeljana v dom dobra planinska pitna voda. Sedaj grade na Mrzlico že dva meseca novo cesto, ki jo je dovršene že nad 2 kilometra. Od vrha pelje nova cesta po severnem pobočju, na sedlu pod vrhom preide na južno stran in bo po tej strani šla dalje po grebenu do križa v Podmeji, kjer se bo združila z banovinsko cesto Trbovlje—Savinjska dolina. Ta cesta bo tako široka, da se bosta lahko povsod križala dva avtomobila ali drugi vprežni vozili, čim bo gotova, kar je pričakovati že v letošnji jeseni, se bo tujski promet pri nas še bolj dvignil, ker bodo lahko vozili avtomobil isti tako iz Savinjske strani kakor iz trboveljske naravnost do vrha Mrzlice do planinskega doma. V nedeljo 4. t. m. bo prcalavila tukajšnja podružnica SPD 10 letnico svojega plodnega d"la obenem pa tudi 100 letnico rojstva velikega prijatelja naše Mrzlice in velikega planinca Hausenbichlerja, ki je bil odličen organizator hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Bil j- prvi. ki je odkril lepote Mrzlice, in so 'm en o v Mi staro kočo na Mrzlici tudi po njem. Zato bo nedeljska slavno9i na Mrzlici v veliki meri posvečena tudi njegovemu spominu. Ravnatelj inž. Biskupski 25 let v rud. službi Trbovlje, 31. avgusta Malokate ri stan se ima pri svojem delu boriti s tolikimi nevarnostmi in težko-čami kakor rudarski. V starih časih, ko je bilo pridobivanje podzemeljskega črnega bogastva še primitivno urejeno, je rudar naravnim silam pogosto podlegel, ker so mu manjkali tehnični pripomočki, s katerimi bi se jim uspešno uprl, danes pa so varnostne naprave tudi v naših jamah že tako izpopolnjene, da je nevarnost za življenje naših rudarjev v veliki meri omiljena. Kljub temu velja še vedno izrek: >Ne veš ne ure ne dneva, ko utegne postati nevidno gibanje podzemeljskih naravnih sil za rudarja usodno.« Prav zato pomeni v rudarstvu tudi že 25 let alusbe lep jubilej. Proslavil ga bo te dni ravnatelji tukajšnjega rudnika g. inž. Vitold Rlrirupakl Kot mlad rudarski inženjer je prišel 1. septembra 1913 v Trbovlje. BO je dodeljen cbratovodstvu na dnevnem kopu Dobrni, zaradi izrednih spo sobnosti pa je bil 1*7^*11 imenovan za ob-ratovodjo. Ko je izbruhnila svetovna vej. nm so ga avstrijske oblasti kot rojenega Ukrajinca osumile slovanofilstva In a* je moral zagovarjati celo pred vojaškim sodiščem v Grazu. Po vojni je hitro napredoval, ze 1. 1919 je bil imenovan za ravnatelja rudnika v Kočevju, kjer je zastavil vso svoje strokovno znanje in organi-zatorne sposobnosti za razmah rudnika. L. 1932 ga je družba imenovala za ravnatelja rudnika v Zagorju.. V najtežjih letih rudarske krize, ko je Zagorju grozila gospodarska propast z ustavitvijo rudnika, je g, ravnatelj ini.. Biskupski največ pri-poancgčl, da je bila ta nevarnost odvrnjena in je dosegel « tem normalizacijo raz. mer v dolini. Za zasluge ga je občina Zagorje imenovala za svojega častnega občana. Tudi v Trbovljah, kamor je priš'1 sredi 1. 1936 kot ravnatelj rudnika, je v potni meri pokazal svoje odlične strokovne sposobnosti, saj. vodi rudnik po načelih pravičnosti in stroge nepristranosti, edinole za čim uspešnejši "tehnični, gospodarski in socialni razmah naše rudarske industrije. Ko praznuje g. ravnatelj inž. Biskupski te dni jubilej svoje odgovornosti polne službe, mu želimo tudi mi, da bi svoje velike strokovne in organizatorne sposobnosti še dolga leta z največjimi uspehi uporabljal za procvit našega rudarstva Iz Llutotnera Sokolska tombola, Malonedel jska sokolska tombola bo 4 septembra ob 15 Ta znana tombola ima tudi letos lepe glavne dobitke, poleg tega pa še nad 5(M) drugih dobitkov v vrednosti nad 12.000 din. Po tomboli bo veliko narodno veselje s plesom brez vstopnine. Ugodna žetev. Letošnji pridelek pšenice in žjta na Murskem polju je bil izredno lep in bogat. Zdaj. ko je zmlatil že sleherni naš kmetovalec, se vidi, da je pridelka mnogo več kakor prejšnja leta Letos je tudi zrnje mnogo lepše, polno (n zdravo, ne kakor Lani. ko je pšenica bila polegla za- radi obilnega deževja. Cena pšenici je 1.5 din za kg, žitu pa 130 din. Dirke. Konjske in galopske dirke Kola jahače v in vozačev v Ljutomeru bodo 4. septembra nt dirkališču na Cvenu. Na sporedu je 7 dirk. Letos bo nastopilo mnogo mlajših konj, ki jih na dirkališču še nismo videli, poleg mnogih drugih nam Že znanih dirkačev. Brezposelni, javite se na delo. Delo pri nov : i Petanjskem mostu čez Muro se je pričelo. Podjetje Slograd je že poslalo dva inženirja, dva pa banska uprava, ki so začeli z zakoličenjem profilov. V kratkem prispe tudi gradbeno orodje in material. V začetku bo sprejetih okoli 200 delavcev, pozimi pa še več. Delavci, ki žele tu delati, naj se prijavijo mž. Skabernetu, ki je na terenu. Vsak delavec bo na poskušnji en mesec s plačo 2.75 dm na uro. V času poskusne dobe se lahko delavec brez odpovedi odpusti. Po enomesečni poskušnji se bo plača zvišala na 3 din na uro, v tej dobi pride v poštev 14 dnevna odpoved. Delalo se bo 10 ur na dan. Stavbeno podjetje bo vse delavce najelo pri nas. Vode naraščajo. Ker že ves teden dežuje, so začele vode naraščati, zlasti ščavnica fn Mura. Če bo deževalo dalje, bomo lahko doživeli letos drugo povodenj. čeprav še dolgo ne bodo zaceljene rane. ki jih je globoko zarezala spomladanska povodenj. Cigani. V naše kraje prihaja že zopet mnogo ciganov. Ker so cigani moški precej zaposleni v naših vaseh ob Muri s kopanjem korit, jim sledijo tudi njihove družine s številno deco. Seveda imajo ženske mnogo taca, da si podnevi marsikaj ogledajo, kar potem ponoči izgine, ko je družba še večja. Razume se. ca imata koruza in krompir na polju stalne obiske. Zadnje dneve so se nastanili cigani celo v Ljutomeru v Seršenovem logu, odkoder pa so jo morali hitro pobrisati. — Tatovi, ki so stalno na poslu v naši okolici, so se v preteklih mesecih preskrbeli z vsem potrebnim, le meda jim je še manjkalo. Zato so se sedaj spravili na čebele ter jim odnesli iz medišč vse satovje pri nekaterih čebelarjih v Pristavi in Stroč-ji vasi. — Imenovanje pri cestnem odboru. Za tehnika pri cestnem odboru v Ljutomeru je imenovan unodniški pripravnik Alojzij Krulc Šolstvo — Mefteanska čela t Kranju. Do S. septembra je vpisovanje v prvi razred meščanske šole v stari ljudski šoli v Kranju. Ker se je od več strani izrazila Želja, da naj bi se otvoril tudi drugi razred me&čanske Šolo, naj se v teh dneh vpišejo tudi vsi učenci, ki so doslej posečali prvi razred meščansko šole v drugih krajih. Za otvoritev drugega razreda bo mogoče dobiti dovoljene 1p. če se vpiše najmanj 30 učencev. Vsa ostala pojasnila *»e dobe pri ravnatelju meščanske šole v dneh vpisovanja. — Starše oposarjamo. da se že sprejemajo cojenci v šolo Glasbene Matice in tudi v drž. konzervatorij. Vpisovanje je vsak dan v zavodovi pisarni v Gosposki ulici St. 8/1. šola Glasbene Matice sprejema cojence danes, iutri in v soboto, državni konservs* torij do prihodnje srede. Glasba je vsakemu izobražencu danes tolj kakor kdaj prej potrebna ne glede na to. da si marsikdo sluzi lahko z glasbo polten in razmeroma dobro plačan kruh. Predvsem opozarjamo na pouk orkestralnih instrumentov. Sem spadajo v*a godala, pihala Ln trobila. Ob« zavoda imata za vse te instrumente izvrstne učitelje i doleotraino vzgojo in praktično prakso. — Slogi na glasbena šola sprejema aojen« ce za so!o-petje. vse instrum^me. razen bar. monike in orgel, teoretične predmete, mladinsko petje orkestralne in komorne vaje. Vpisovanje je vsak delavnik od 9. io 12. in 15. do 18 ure v Šolski pisarni v Pražakovj ulici št. 19. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj ln obilo zanimivega ftrtva dobite v tedniku za radio, gledališče bi film »N AA VAJL«, Ljubljana, Knafl jeva ulica 6. Četrtek. 1. septembra 12 45: Poročila. — 13: Napov** di- — 13.20: Opoldanski koncert Radi)^k«*ga orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napoved i. poročila. — 19.30: X*e. ura. - 1950 Deset minut zabave. — 20: Heller- Cv>ka bt»»eda (ork. H. Dostala. plošče) - 2^10: Sloves sčina za Slovence (g dr Ruioif Kolarič) -Pev?k: zbori (plošče) — 21 10 Koncert komorne clashe. SodMueio: | Anton Trost, g. Bogomir Leakovir jr|j* Ksentia Kusejeva. — 22: Napovedi poroč la — 2*2.15: Koncert lahk« jla^be tRaliiski orkester). — Konec ob 23. uri ♦MIHIIIIIIHIIIMUHM MALI OGLASI Beseda 50 par. davek" posebej PreKlico, izjave beseda Dud L—t laveh poseoe). Za pismene odgovore gieoe malin oglasov je treba priložiti jMMMJgk — Popustov za male oglase ne priznamo. aMMBMBBMBMsaMSSMia^^ DOMAČO HRANO zelo dobro, nudim po nizki ceni tik opere. Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2111 POLK Uesena SO oa> isvsk posenej - Najmanjši znesek a Din ss Strojepisni potok Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izve*bance.>Poseb> ni tečaji aa starejše same in gospode. Pouk traja 1 de 4 mesece. Največja strojepisnica, najrazličnejši pisalni stroji. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Priče tek pouka 2. septembra. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 2085 RAZflO 80 par, Najmanjši 8 Din KLIŠEJE veGajvne lUGOGBAHKA SVPETCANASIP73 PRODAM DEŽNE FLASCB balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo i.t.d si nabavite najbolje in naje« nej e pri PRESKER J TJ, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. FEI>UiEK SPECIJALIST Kdor želi boljšega pediker j a, ga dobi v kopališču Okrožnega urada. Pedikiram v vase popolno zadovoljstvo. Din 10.—. Pe-dikirarn od 8. zjutraj do 7. ure zvečer. Stranke sprejemam nepretrgoma, tudi v opoldanskih urah. Pediker Avbelj. 2115 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek H Din AVTO FIAT LIMUZINO petsedežno, pripravno za taksi, prodam. Vzamem tudi hranilne knjižice v račun. Gre gori. Gozd, Kranjska gora._2079 PARKETNI ODPADKI suha drva, premog, poceni pri Fr. Vertacnik, Masarykova 23. 2.112 ROZINE na zalogi. — »Veletrgovina jui-aega sadja«, Ljubljana, Tvrševa cesta 48. 2106 STOLE od 18 din dalje, otroške postelj-ce in kavče izdeluje po najnižji ceni Josip Zorman, Breg 14. 2110 STAVBA 40 m dolga, 11 in pol m široka, na Vrhniki ob državni cesti v bližini kolodvora ležeča, ugodno naprodaj. Stavba je solidno zidana, sposobna za industrijo, ona močne zidove, ki omogočajo vsako nadzidavo. Prostorna delavnica, 6 sob, remiza. Vprašati pri: Rupert Jelovšek, Vrhnika 2109 SLUŽBE 8es*vii» 4ti poj 1sven oosetie^ Najmanjši tssmm$a i ljit MIZARSKEGA POMOTMK i za stavbna in pohištvena dola takoj sprejmem. Mizarske podjetje Kolarič, Tezno pri Mariboru št 187. 15 M. PRVOVRSTEN VARIETE na Ljublfcnskein velesejmu PAV1UON »K« (OR DREVOREDU) Otvoritvena predstava v četrtek 1. septembra ob 1 2fJ. z-ve-cer. Dnevno dve predstavi: ob 4. uri popoldne in ob