SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) LXXV (69) • STEV. (N°) 13
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 28 de abril - 28. aprila 2016
KLOFUTA PRAVNI DRŽAVI
Kultura in grobišča
NOVA SLOVENSKA ZAVEZA
Protest proti ravnanju poslancev koalicije na 17. nujni seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti
Dne 15. 4. 2016 je potekala 17. nujna seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Pri edini točki dnevnega reda je bilo opravljeno tudi glasovanje o predlogih sklepov. V zvezi z glasovanjem poslancev strank SMC, SD ter DeSUS, ki tvorijo vladno koalicijo, izražamo najostrejši protest ter zahtevamo pojasnilo predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika največje stranke vladne koalicije glede stališča vlade in stranke ter njega osebno do nastale situacije.
Komisija je glasovala o šestih predlogih sklepov, a ključna dva sklepa se glasita:
(2. predlog sklepa): Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlaga Vladi, da pozove vse pravosodne organe k poročanju o razlogih za neiz-vedbo preiskovalnih dejanj za vsako morišče, za katero bo komisija, v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ) pričela postopek prekopa.
(3. predlog sklepa): Komisija za peticije ter za človekove pravicejn enake možnosti predlaga Vladi, da se 13. člen ZPVGPŽ dopolni z uvedbo rednega poročanja pravosodnih organov (policije, tožilstva in sodišč) o poteku preiskav glede najdenih žrtev.
Prisotni poslanci koalicije so enoglasno zavrnili oba predlagana sklepa, kar po našem mnenju predstavlja nezaslišano klofuto pravni državi, ki jo vsaj največja stranka koalicije in njen predsednik uvrščata v osrednjo programsko načelo svojega delovanja.
Sramotno dejanje koalicijskih poslancev, ki niti z besedo niso pojasnili svojega nasprotovanja predlaganim sklepom, dokazuje, da sta ta vlada in njen predsednik za zaprtimi koalicijskimi vrati sprejela načelo, da dejanja revolucionarnega nasilja, umorov, likvidacij in grozodejstev, ki se nam izkazujejo v Hudi jami ter drugih moriščih po Sloveniji, nameravajo politično zaščititi in se izogniti terjanju kakršnekoli odgovornosti posameznikov ali ustanov za pomanjkljivo preiskavo ali pregon storilcev.
Poenostavljeno povedano: dr. Miro Cerar, če ravnanja poslancev koalicije, ki so se zoperstavili predlogu za najbolj blago obliko transparentnosti dela pravosodnih organov - poročanje o svojem delu - ne obsodite in ne prevzamete odgovornosti za izvedbo take odgovornosti na ravni vladne koalicije, ste prevzeli na svoja pleča odgovornost pred evropsko in svetovno javnostjo, da vaša vlada in politična večina aktivno ščiti zločine storjene v imenu totalitarnega komunističnega režima, ki je bil obsojen tako z resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kot tudi z resolucijo Evropskega parlamenta.
To škandalozno dejanje zavračanja kakršnekoli vzpostavitve odgovornosti pravosodnih organov, nam daje vedeti, da ni slučaj, da v 25. letih od naše samostojnosti in preloma s totalitarnim režimom v preko 600 prikritih grobiščih in morščih leži na desettisoče trupel, a niti en sam krivec za njihov umor ni bil nikoli obsojen. Dejanje poslancev SMC, SD in DeSuS dokazuje, da ta koalicija sploh ne prepoznava potrebe, da bi se človekove pravice in pravna država srečali na polju etike, pravičnosti in morale. Ob tem nas vzvišena in ohola lahkotnost poslancev, ki ne čuti potrebe, da bi javnosti in sorodnikom umorjenih jasno povedala svoje stališče in tako razblinila upanje, da bi zločin kdaj res postal prepoznan kot zločin in ne »napaka«, ki je imela za posledice Hudo jamo, Krimsko jamo, Kočevski rog, ... navdaja z gnusom. Upamo, da so ponosni na svojo poslansko nedotakljivost, na svoje pravice in na svoj položaj. V naših očeh so zgolj politični prevaranti, ki ščitijo zločine in zločince: spoštovanja nevredni in v običajnih demokracijah obsojeni na politični propad.
Prejšnji teden smo na tem mestu pisali o zapletih okoli ministrice za kulturo. Julijana Bizjak Mlakar se je končno odločila in odstopila, a hkrati je izkoristila nastop pred poslankami in poslanci za ostro kritiko vlade in premiera Mira Cerarja.
Gospa Bizjak Mlakar se sedaj vrača v poslansko skupino DeSUS, kjer je bila, po besedah strankinega predsednika Karla Erjavca, toplo sprejeta in se tudi veselijo njenega prispevka v državnem zboru. Ona je ponovila, da bo kot poslanka delala v smer, zaradi katere je šla v politiko, in to je, da prisluhnejo ljudem, delajo v javnem interesu in dobro prebivalstva. Ob vprašanju, ali se še čuti del koalicije, pa je pojasnila, da predsedniku vlade ne zaupa več.
Premier Cerar je razrešitev ministrice Bizjak Mlakarjeve predlagal, ker je ocenil, da ne izkazuje zadostne osebne odgovornosti za skupno delo vlade. Nič manj ostra pa ni bila Bizjak Mlakarjeva, ki je dejala, da je verjetno edina ministrica, ki jo razrešuje zato, ker ni brezpogojno poslušna njegovim zahtevam, ki bi pomenile ravnanje v nasprotju z zakonskimi predpisi.
Sejo državnega zbora so tako prekinili, državni zbor pa se je nato seznanil s pismom o odstopu, s čimer funkcija uradno preneha. Ministrica je že v uvodu svojega govora omenila lobistična omrežja, ki vplivajo na delo vlade. Premier Miro Cerar, ki na seji ni prišel več do
besede, je medijem nato pojasnil, da sam nima nič z lobiji. Na novinarsko vprašanje, ali bo vlada izboru novega ministra oziroma ministrice za kulturo dala večjo težo, glede na to, da je Cerar v svojem govoru poudaril pomen kulture, je premier odgovoril, da bo na mestu temeljit premislek, saj je treba izbrati kompetentno osebo. Cerar pričakuje najprej predloge s strani Desusa.
Na popolnoma drugem področju pa je predsednik republike Borut Pahor sprejel člane komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom Jožeta Dežmana. Pahor meni, da je država odgovorna poskrbeti za civilizacijski pokop vseh žrtev vojne in povojnih pobojev ter za vsa druga ravnanja, povezana s pieteto do umrlih. »Od prvega sestanka smo tako stvarno kot simbolno, počasi, brez velikega hrupa premikali meje mogočega, kar se morda prej ni zdelo verjetno. Tako smo prišli do pomembnih sklepov, ki zadevajo simbolne geste, kot je nedaleč od tu spomenik sprave, kot tudi stvarne geste, kot je ureditev Hude jame.«
Predsednik komisije Jože Dežman se je predsedniku zahvalil za podporo pri aktivnostih urejanja odprtih vprašanj, povezanih s pieteto do umrlih v vseh vojnah. Sogovorniki so se dogovorili tudi o konkretnih nadaljnjih korakih, vključno s skorajšnjo ureditvijo mesta pokopa žrtev iz Hude jame v Spominskem parku Dobrava v Mariboru.
Dobrodošla, gospa Ljudmila Novak!
Ta petek, 29. aprila, bo prišla na obisk slovenske skupnosti v Argentini gospa Ljudmila Novak. Naša obiskovalka je splošno znana in je kot predsednica stranke Nova Slovenija ena glavnih osebnosti na slovenskem političnem odru. Je tudi poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Posebej pa je znano tudi njeno zanimanje za Slovence po svetu, saj je bila za časa zadnje vlade predsednika Janeza Janše
ministrica na tem področju. Danes pa je tudi članica komisije DZ za Slovence po svetu.
Gospa Ljudmila Novak je nameravala obiskati Argentino in rojake že pred časom, ko je vodila zadevno ministrstvo. Takrat ji ni bilo dano. Zato jo še bolj veselo sprejemamo. Želimo ji uspešnih srečanj in pozitivnih razgovorov, predvsem pa, da bi se med nami dobro počutila in ob vrnitvi odnesla najlepše vtise.
Zakon o partnerski zvezi
Državni zbor je 21. aprila zvečer, s 54 glasovi za in 15 proti sprejel zakon o partnerski zvezi. Za isto-spolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Zakon pa odpira tudi druge ustavno pravne poti, ki so jih volivci na referendumu že zavrnili. Podporo so mu odrekli le v NSi in SDS.
V NSi menijo, da je treba pravice istospolnih urediti v posebnem zakonu, kar so izrazili tudi državljani na referendumu. Tudi v SDS so opozorili, da sprejetje zakona pomeni teptanje volje volivcev. Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v 25. členu namreč govori o tem, da eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu Državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. In ravno to je sinoči storil. Poleg tega je vodja koalicije Za otroke gre Aleš Primc že na obravnavi na pristojnem odboru pojasnil, da je zakon o partnerski zvezi zelo nedoločen, saj posega kar v 61 zakonov, na kar zakonodajno pravna služba državnega zbora ni opozorila. Poleg tega je eno od vprašanj,
ki se postavlja, kako bo država ljudi pripravljala na družinsko življenje, kot to določa zakon. »Se pravi mene sedaj zanima ali to določilo pomeni, da bodo organizacije homoseksualnih aktivistov hodile po šolah in naše otroke učile, kako naj si spreminjajo spol, kako naj spreminjajo svojo spolno usmerjenost in tako naprej ali bodo te stvari prišle v naše šolske učbenike. Jaz vam bom povedal primer, kako je z učbenikom za biologijo iz 4. razreda. V učbeniku, ki se je prodajal leta 2014 je bilo zapisano, da je za spočetje človeškega življenja potreben moški in ženska. A po sprejemu zakona, ki ga je predlagala Združena levica je bilo v učbeniku, ki se je prodajal leta 2015 to spremenjeno. Potrebna je samo še moška in ženska spolna celica«.
Zakon, ki je bil sprejet, tudi pravi, da zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Obenem pa tudi, da ima istospolna zveza na vseh pravnih področjih enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. »Se pravi zdaj vas jaz vprašam, kako bosta zakonca, se pravi istospolna partnerja v primeru tega, da velja ta zakon v vseh določilih tudi za ljudi, ki živijo v istospolnih primerih, svobodno odlo-
čali o rojstvu otrok. To vas sprašujem, ker vsi vemo, da dva moška ali dve ženski o rojstvu otrok ne moreta svobodno odločati, morata vprašati še koga in mora pri tem še kdo pomagati.«
Ob predstavitvi zakonskega predloga v državnem zboru je Jani Moderndorfer izpostavil, da zakon ni povsem tak, kot bi si ga želel, a po njegovem družba po rezultatih referenduma še ni zrela za sprejem takega zakona in da bo »treba te stvari urejati postopoma«. V ozadju je torej veliko več, kot pa nam prinaša zakon na prvi pogled. Po mnenju različnih poznavalcev gre za jasen politični namen, da bo levica po zamenjavi članov ustavnega sodišča po sodni poti dokazovala, da je omenjeni zakon do istospolnih zvez diskriminatoren in tako po ovinku prišla do istega cilja.
Še tretja težava omenjenega zakona pa je v tem, da povsem prezre ponujeno roko tistih, ki so na referendumu zmagali, da bi skupaj oblikovali predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse. Koalicija Za otroke gre je namreč takšen predlog že pripravila in ga dala v možnost usklajevanja.
Svobodna 2016 nro 13.indd 1	26/04/16 17:10
Stran 2
28. aprila 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Vsečasnost v svetem mestu
TONE MIZERIT
Romati v sveto mesto, v svetem letu Božjega usmiljenja, pusti v človeku vrsto vtisov. Vsekakor morajo biti kar precej drugačni od onih, ki naj bi jih doživel ovčar
Jok, ki ga je Janez Jalen v knjigi Ovčar Marko poslal v Ko m po -stelo. Časi so različni, vzrok pa naj bi bil kar isti.
Kljub množicam, ki so nekdaj, pa tudi danes, romale, bi se Jok zelo začudil, ko bi videl mimo kakšnih posto p kov moraš danes, da prideš do konca romarske
poti. Da smo mogli/smeli priti v katero izmed pape-ških bazilik ali pa čez trg v samo baziliko svetega Petra,
smo morali mimo takega pregleda, kot smo ga deležni na letališčih, predno se vkrcamo na letalo. Skeniranje torb, prehod skozi elektronski okvir, kjer (skoraj) vedno iz kakega razloga nekaj piska - šele potem je odprta pot do svetih vrat. Ko se je to zgodilo prvič, drugič, sem bil precej jezen na povzročitelje tega početja, na islamske džihadiste, s čemer se mi je kredit, ki naj bi si ga pridobil z romanjem, moral kar močno zmanjšati. Potem, ... potem se človek navadi, sprijazni, vdano in potrpežljivo sprejme čakanje kot enega izmed pogojev za prejem odpustka; ni kaj, tako pač je.
V baziliki Marije Snežne ali Marije Velike je naša skupina romarjev doživela dogodek, ki je združil tri obdobja, tri mašne obrede. V tej cerkvi je leta 867, za božič, papež Hadrijan II. z vsemi častmi sprejel solunska brata sv. Cirila in sv. Metoda ter slovesno potrdil bogo-služne knjige v slovanskem jeziku. Mašo sta sveta brata darovala v slovanskem obrednem jeziku!
Po 1149 letih sem se znašel med romarji, ki so v Sikstovi kapeli bili prisotni v isti cerkvi pri maši v pokon-cilski obliki, darovano v enem izmed slovanskih jezikov, v slovenščini. Ker pa oltar ni prilagojen pokoncilskemu obredu, mašnika nista bila obrnjena proti ljudstvu, ampak po starem, po predkoncilsko. Se kdo še spomni?
Vsečasnost v enem trenutku. Dvanajst stoletij v enem hipu!
GB
70 let slovenskega šolstva v Italiji
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je v torek, 19. aprila 2016, udeležil
slovesnosti ob 70-letnici slovenskih šol v Italiji.
Ob tej priložnosti je kot najvišji predstavnik Republike Slovenije nagovoril zbrano občinstvo v polni dvorani Kulturnega doma v Trstu, ki je dala veličino k pomembnemu dogodku. Pozdravil je vse navzoče in izpostavil ravnatelje, učitelje, predvsem pa otroke, šolarje in dijake slovenskih šol v Italiji.
»Šole se morajo na nove življenjske razmere in poklicne izzive, s katerimi se danes srečujejo mladi, ustrezno odzivati. Šole morajo ponujati tako izobraževanje za nove
poklice, kot vzpodbujati v mladih vedno nove želje po odkrivanju novega, po učenju in iskanju rešitev. Prav tako morajo šole že s samim vključevanjem v družbeno okolje vzpostavljati ustrezen komunikacijski model, ki gradi na medgeneracij-skem povezovanju in vzpodbujanju družbe h krepitvi vrednot,« je izpostavil minister.
V nadaljevanju pa je minister poudaril, da bodo slovenske šole v Italiji obstale, če bodo slovenski jezik
zaščitile ne le z njegovo uporabo tudi izven šolskih učilnic, ampak predvsem s prenosom narodnega zavedanja na mlajše generacije. Mladi, ki se bodo zavedali svojega s l ove n stva, bodo že znali poskrbeti za to, da slovenski jezik ne zamre.
_ Ob koncu
se je zahvalil vsem, ki so zaslužni za to, da so slovenske šole v Italiji ostale in da lahko praznujemo ta visoki jubilej.
Prireditev so pripravili ravnatelji slovenskih šol v Italiji. Popoldanski del Velike zabave je potekal v dveh delih in na različnih prizoriščih v poslopju Kulturnega doma v Trstu: protagonisti so bili učenci zamejskih osnovnih in srednjih šol. Občinstvo so vodili preko tako imenovane instalacije po stavbi Slovenskega stalnega gledališča. Vsaka šola je imela določen prostor in dodala svoj kamenček pri ustvarjanju velikega mozaika Velike zabave. V dobri uri trajajočem potovanju po Kulturnem domu je občinstvo spoznalo številne poznane in nepoznane kotičke poslopja ter še zraven uživalo ob utrinkih naše zgodovine, kot se prikazuje v očeh najmlajših šolarjev.
Večerni del Velike zabave je začel ob
zbor učencev srednje šole glasbene smeri pri Sv. Ivanu.
Prisotne so nagovorili generalni direktor deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine Pietro Biasiol, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije Gorazd Žmavc, šolnici iz Benečije Živa Gruden in Antonella Bukavac, dijak goriškega klasičnega liceja Primož Trubar Cristian Visintin ter gledališki igralec SSG Romeo Grebenšek s sinčkom Lanom.
Zamisel je nastala že pred časom v okviru razmišljanj za spomin na obletnico slovenskega liceja v Trstu. Po prizadevanju Deželnega šolskega urada je pobuda zajela celotno šolstvo Slovencev v Italiji. Leto 2015, ki je dejansko leto, v katerem je
20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Sodelovali so dijaki višjih srednjih šol, izbrani govorniki iz vseh treh pokrajin in pevski
slovensko šolstvo doseglo sedemdeset let delovanja, so stekle operativne priprave. Skupno prepričanje koordinacijskega odbora slovenskih ravnateljev je bilo, da mora biti večer zazrt v prihodnost in ne sme le obnavljati spomina na pretekle čase.
RAZMIŠLJANJA OR 7MFDI
Da je politika »umazan posel« oznanjajo navadno tisti, ki sami za čistočo niso najbolj vneti, a nočejo, da bi pošteni državljani prevzeli skrb za skupno dobro.
MK
Stvari se zapletajo. Ne vem, kaj in kako si je Macri predstavljal okoliščine. Vsekakor, položaj ni rožnat in težave se vrstijo druga za drugo. Kot smo že zapisali: izredno uspešen je na zunanji fronti, domača politika pa šepa in drsi.
Po plačilu dolgov. Po štirinajstih letih lahko država mirno zadiha. Se spomnite? Bilo je 23. decembra 2001, v srcu zadnje velike krize, ko je takratni začasni predsednik Adolfo Rodríguez Saá (v par tednih je bilo pet začasnih predsednikov), pred zbranim parlamentom napovedal, da »ne bomo plačali zunanjega dolga«. Poslanci in senatorji so stoje ploskali, nas so pa »položili«, kot tukaj rečejo. Predsedniku to ni veliko pomagalo. Še pred koncem leta je zapustil položaj, in pustil za sabo težko stanje. Iz krize smo se začeli počasi izvijati, ko je predsedni-štvo prevzel Duhalde in je kot gospodarski minister nastopil Lavagna. On je bil pravi krmar v viharju in nas počasi zapeljal v mirne vode. Imel je to srečo, da je zunanji svet potreboval argentinskih poljskih pridelkov in je bila cena soje še enkrat večja kot danes. Po dveh letih je država upnikom ponudila dogovor o plačevanju dolga a s popustom. V dveh sklicih je pogoje sprejelo skoraj 90% upnikov. Tisti, ki niso sprejeli (holdouts ali jastrebi), so na newyor-škem sodišču sprožili sodni postopek, ki jim je (tudi po nerodnosti, nespretnosti in oholem zadržanju prejšnje vlade) priznal pravico. Tako smo prejšnji petek plačali 9.352 milijonov dolarjev. Še nekaj manjših upnikov nas preganja, a lahko rečemo, da smo problem rešili. Obtožbo prejšnje predsednice in njenega ministra, češ, da smo »prodali domovino« ni vzeti resno. Oni so nameravali storiti isto in plačati še več, dokler niso spoznali politične koristi, da zanetijo gesla nacionalizma. Nekaj časa se je obneslo, končno pa so se ljudje naveličali in - volili Macrija.
Pravi pralni stroj. Seveda, ne za pranje perila, temveč za pranje denarja. Ne verjamem, da bodo kdaj točno ugotovili, koliko denarja je iz državne blagajne odnesla korupcija prejšnje vlade. Vsak dan se pojavljajo novi primeri in postavljajo nove obtožbe. Ljudje pa se umestno sprašujejo, če bodo krivci kdaj sojeni in obsojeni. Vzemimo znani primer, ko je »valijero« Leonardo Fariña skesano povedal vse podrobnosti, kako je Lazaro Baez, eden od vpletenih, nabiral denar, ga spravljal v domače blagajne in ga
preko bank in finančnih ustanov pošiljal v davčne oaze. Celo natanko je povedal, na katerih posestvih so še danes zakladnice. Sodnik Casanello, ki je dve leti spal, namesto da bi postopal, je objavil celotno izpoved Fariñe in potem čakal, ne da bi takoj začel iskati omenjene zakladnice. Z vsakim dnem se veča možnost, da krivci zbrišejo dokaze krivde in zabrišejo sled za pokradenim denarjem. Stvarno se je začelo premišljevati, kakšno oklopno mrežo si je gospa Cristina stkala na sodiščih, da se je krogle ne dotikajo. Bodo res padli samo nižji člani te mafije, samo »služinčad«, medtem, ko se bodo »botri« končno izmazali? A mreža zapletenih se širi. Sedaj je bil konkretno imenovan in obtožen tudi »prestolonaslednik« Máximo. In kradlo se ni samo na jugu, v rodni provinci Kirch-nerjev, temveč povsod, tudi na severu, o čemer jasno dokazuje primer Milagro Sala.
Sindikati že rovarijo.
Trdijo, da so se v sindikalnih vrstah domenili, da bodo Macriju »podarili« sto dni miru za izvedbo načrtov. Rok je potekel in sindikalisti so se začeli gibati. Sklenila se je neke vrste povezava med »kirch-nerističnim« peronizmom in sindikati, nad čemer je bila gospa Cristina navdušena. Tudi Massa je spočetka podpiral gibanje, katerega rezultat naj bi bil nov zakon o prepovedi odpusta delavcev za dve leti in dvojni odškodnini. To je postajalo nevarno, ker bi bila prva povezava vse opozicije in hud vladni poraz. Macri je tej pobudi takoj nasprotoval. Trdil je, da bo prinesla ravno nasprotni učinek: podjetniki ne bodo investirali in ne bodo zaposlovali novih delavcev. Namignil je, da bo v primeru potrditve vložil svoj veto. Politična cena za to bi bila zelo velika. Pa mu je prišel na pomoč najmanj pričakovani podpornik: bivši minister Lavagna, ki vodi Massovo ekonomsko ekipo. Soglašal je, da bo učinek tega zakona ravno nasproten. Med obema pa sta predlagala zakon o prvem delu, ki naj reši predvsem težak položaj mladih, saj se ne morejo vključiti v delovni trg. Zakon, ki ga bodo poslali parlamentu v obravnavo, bo nudil ugodnosti tudi malim in srednjim podjetjem, ki zaposlujejo največ delovne sile. In še zanimiv podatek: počasi se zboljšuje stanje živinoreje. Po dolgih letih nazadovanja se je v zadnjem času število govedi povečalo kar za 1,2 milijona glav.
CimhnHno OÍ11S nm i *3 inHH O	Oß/il/IHR 17-1Í1
SVOBODNA SLOVENIJA • 28. aprila 2016
Stran 3
HOSTAL HANŽELIČ
Vtisi in, če dovolite, tudi malce nostalgije
Spomenik slovenski materi
Pred mnogimi leti, preteklo je že več kot polovica stoletja, sem bil, v dveh zaporednih poletjih, nekaj dni »pri Hanželiču« na počitnicah. Se razume, kot otrok. Z družino. Neka nostalgija je ostala, spomini so ostali, čeprav ne številni: osel, petje (je bila Milena Jerebič tista, ki je prepevala ob večerih pred cerkvico? Mislim da ... Komaj pred kratkim je prišla v Argentino, leta 1957), neke
tri kilometre lahke hoje; spremljalo me je sveže jutro.
Občutek je bil zanimiv in lep. Drugačen, kot tistikrat, ko sem bil vmes tudi tam. Srečal sem se s tistim »Doloresom« starih, otroških dni. A očitni
hruške, male kakor tepke, na poti mimo visoke »Eifflove« veternice, mogočne, v tistih časih, v očeh otroka, seveda še višje.
Spomin na mater, očeta, malo sestrico, strica, kibicanje pri taroku ... Spomin na cerkvico, vrbe, kuharice, sobo, žuboreči potoček, jedilnico, sprehode po stari cesti, dež, dvojno mavrico po dežju, ena pred prvo verigo hribov, druga za tem ... Da, tudi nekaj slik je ostalo, črno-belih.
Bil sem tam potem še dvakrat, trikrat. A vedno nekako oddaljeno od občutkov in spominov na tiste prve dve priložnosti. Nekako čudno, nič povezano s tistimi preteklimi lepimi dnevi. S prijatelji, drugačno vzdušje, vpliv družbe. Tudi nisem bil preveč pozoren na spremembe. Drugačno. Lepo, itak.
A letos sem se vrnil; sam. Februarja sem si zamislil: dela je malo, potrebujem kratkega oddiha ... koliko me bo stalo? Pisal sem na facebooku, dobil hiter odziv, se odločil, razer-viral, nabavil karto za avtobus (seveda, ne bi sam vozil, saj grem na dopust!), in prispel lepo peš domenjeno jutro iz San Estebana, kjer sem izstopil z avtobusa, ker voznik ni hotel ustaviti prav v Doloresu. Neke
so napredki: hostel urejen, lepo oskrbovan, sobe v redu, dvorana s televizorjem, miza za namizni tenis, igre ... Mize tudi zunaj, igre za otroke, lepo pokošena trava, drevesa, rože, isti potoček, pa ... BAZEN! In »ligaštuli« za martinčkanje na soncu; dobra hrana in, kot vedno, zrak in ozračje in čudovito podnebje.
Seveda, je tudi Dolores sam po sebi zanimiv, izgleda kot da bi v daljnih časih bil zamišljen kot bolj pomembno naselje; omenjena veternica, delo samega Eiffla, hiša »Flor de Durazno«, kjer je bil posnet film z Gardelom, naslov tudi knjige zagrizenega nacionalista Martínez Zuvirije (sicer pod psevdonimom Hugo Wast); tudi, po tej isti knjigi zložena opera Francisca de Madina Igarzábala. Se kak drug pomemben objekt in, čez glavno ulico, regionalko iz prestolnice do tam in naprej v Cruz del Eje, pa pokopališče, kjer počiva tudi nekaj rojakov, med njimi sam Rudolf Hanželič.
Uritorco, Los Terrones. Mástil. Capilla del Monte je lepa, urejena. Lep sprehod (peš, seveda) od Hanželiča do tam. Tudi lep sprehod do San Estebana.
A v glavnen: Hanželič, domač občutek, srečaš ljudi, ki govorijo tvoj jezik, morda koga do takrat nepoznanega, koga, ki ga »že stoletja« nisi srečal, dober zajtrk, potem kosilo, zvečer tudi obed . Klepet. Karte. Nočni sprehodi. Pozabiš lahko na vse. Odbor očitno dobro ureja hostel.
Želel sem deliti to izkušnjo z bralci tednika. Lepo je tam. Priporočam!
Se kdaj vidimo?
Rok Fink
V parku Rožmanovega doma v Buenos Airesu stoji na vidnem prostoru spomenik slovenski
materi. Izklesan je iz belega kamna in na bleščeči kovinski plošči pa je vtisnjen napis: »V spomin slovenski materi, ki je velikodušno darovala svoje najdražje Bogu in domovini. 3.12.89 Z.S.M.Ž.«
Spomenik so postavile članice Zveze slovenskih mater in žena v letu 1989 -takrat, ko so na ljubljanskih Žalah zasadili lipo sprave. Ob blagoslovitvi kipa so ga obkrožale članice zveznega odbora, od katerih sem danes
kotičku revije Duhovno Življenje zamislile ustanovo, ki naj bi bila primerna našim razmeram in potrebam.
Pod vodstvom dr. Jureta Rodeta smo ustanovile organizacijo, ki naj bi združevala vse slovenske matere in žene, ki so iz istega razloga morale zapustiti svoje domove, da so rešile življenje sebi in svoji družini.
Gibalne sile tega pokreta so bile:
1)	vzgajati svoje otroke, da so ponosni na svoje slovensko poreklo;
2)	doprinašati jim slovenščino, slovenske navade in običaje;
3)	pomagati potrebnemu rojaku v stiski;
4)	ostati zveste načelom zaradi katerih smo morali zapustiti domovino.
Neizmerno je delo, ki so ga naše žene in matere tiho vršile v tem pol stoletju. Skoraj neopazno so skrbele za naše potrebne, tako
živa samo še jaz ...
Letos bo Zveza praznovala 50-letnico svojega obstoja. Ustanovile smo jo leta 1966 v dobi težkega prisiljenega zdomstva. Mnoge žene so bile že v domovini članice raznih ženskih organizacij in so pogrešale skupna srečanja. Zato smo v družinskem
moralno in tudi materialno. Poleg družinskega dela so velikodušno žrtvovale svoj čas, ne da bi o tem veliko govorile. Veliko od njih že počiva pri Bogu. Zvezo sedaj vodi mlajši rod. Vse žene in matere izredno občudujem in sem jim neizmerno hvaležna za vse delovanje.
Beli kip slovenske matere z rožnim vencem v roki je obdan s svežim zelenjem in lepim cvetjem in opominja mladi rod, da naj ne pozabi na slovenstvo. V potrebi pa naj se zateka v pomoč k naši Nebeški Materi, kakor so se nekdaj zatekale njihove matere in stare matere.
Pavlina Ulrich Dobovšek
SREDNJESOLSKI TEČAJ
Slovenska skupnost v Argentini ima, med drugimi posebnostmi, dopolnilni tečaj slovenskega jezika in kulture na srednješolski ravni. Težko bi v kaki drugi slovenski skupnosti po svetu našli ustanovo, vsaj podobno našemu Slovenskemu srednješolskemu tečaju ravnatelja Marka Bajuka, ki je lani dopolnil 55 let nepretrganega delovanja.
Dejavnost ob 55. obletnici je bila izredna in leto smo zaključili nadvse uspešno. A še pred koncem decembra se je profesorski zbor zbral na redni seji, kjer je pregledal opravljeno delo in utrdil tudi pogled naprej. Med drugim so bile običajne volitve ravnatelja, ki potekajo vsaki dve leti. Tokrat je bil za novega ravnatelja izvoljen dr. Štefan Godec, podravnateljica pa je Tatjana Modic Kržišnik. Ob tem je ravnateljstvo zapustila prof. Neda Vesel Dolenc, ki je na tem mestu vodila tečaj zadnjih dvajset let. Dopolnila je tudi štirideset let poučevanja. Gotovo edinstven primer
Šolsko leto je v polnem teku
v našem izseljenskem šolstvu. A seveda poučuje na tečaju še naprej.
Pred začetkom pouka so se profesorji zbrali na seji, kjer so pripravili načrt za novo šolsko obdobje in določili datume učnih sobot. Pogovorili so se tudi o potrebi, da bi v zbor povabili nove, mlajše učne moči.
Leto pa se je delavno začelo s sprejemnim izpitom za vstop v prvi letnik. Potekal je v soboto, 5. marca. Predstavilo se je 16 kandidatov, ki so lani zaključili osnovno šolo na katerem izmed naših krajevnih tečajev. Izpit so vsi pozitivno opravili.
Uradni začetek šolskega leta pa je potekal v soboto 12. marca. Najprej so bili popravni in dopolnilni izpiti za dijake, ki lani niso dosegli potrebnih pozitivnih redov. Sledilo je vpisovanje v letošnje letnike. Osrednja točka pa je bila začetna sveta maša, ki jo je daroval katehet g.
župnik Franci Cukjati. Tam je tudi prvič naslovil sprejemne besede dijakom novi ravnatelj.
Letos obiskuje tečaj 116 dijakov. Opažamo, da zadnja leta število postopoma upada. Ta pojav je popolnoma razumljiv in je posledica dveh dejavnikov. Število otrok se tudi v slovenskih družina manjša. Potem pa vpliva dejstvo, da se slovenščina v družinah izgublja. Ker ves pouk na tečaju poteka v slovenskem jeziku, je pogoj za vpis, da ga dijak vsaj delno obvlada. Ne smemo pozabiti, da govorimo o tretjem in celo že četrtem rodu naše izseljenske skupnosti. Tudi v tem ni primera na svetovni ravni slovenskih emigracij.
Šolsko leto je v polnem teku. Prosimo zavetnika slovenskih šol, blaženega Antona Martina Slomška, da bi bilo uspešno in prijazno.
-e. -t.
Svobodna_2016_nro_13.indd 3
26/04/16 17:10
Stran 4
28 de abril de 2016 • N° 13
Okvirni program obiska ge. Ljudmile Novak
Mir se je vrnil na Bled
Predsednica Nove Slovenije, poslanka Državnega zbora in tudi članica parlamentarne komisije za Slovence po svetu, gospa Ljudmila Novak, bo v desetih dneh obiska v Argentini izvedla zelo natrpan program, ki ga bomo na kratko orisali.
Že na dan prihoda, ta petek, 29. aprila zvečer, bo obiskala Slovensko hišo za prijateljsko srečanje s predstavniki stranke; ob osmih zvečer pa se bo sestala z Medorganizacijskim svetom.
V	soboto bo obiskala dve slovenski šoli, imela intervju na radiu, šla na Srednješolski tečaj RMB in bila na poslovilnem večeru Mladike v San Justu.
V	nedeljo se bo udeležila obletnice v Slovenskem domu v Carapachayu.
Ponedeljek bo namenjen obisku Slovenske vasi v Lanusu in tamkajšnjih ustanov, Rožmano-vega doma v San Justu in fare g. Himmelreicha.
Med ponedeljkom zvečer in sredo bo imela
razgovore z vidnimi člani slovenske skupnosti: pevovodji in glasbeniki, ekonomisti, izobraženci, inženirji, raziskovalci, člani oboroženih sil, zdravniki, umetniki in juristi. Srečala se bo tudi z voditelji slovenskih šol. Med obiskom si bo ogledala vrhunska slovenska podjetja.
Četrtek in petek bi preživela pri Slovencih v Mendozi.
Po povratku, v soboto, 8. aprila, bo imela predavanje pri Slovenski kulturni akciji.
V	nedeljo se bo udeležila vseslovenskega romanja v Lujan, kjer se bo po maši srečala na parkirnem prostoru za cerkvijo z Moravčani, saj je bila županja v Moravčah.
V	ponedeljek popoldan se bo vrnila v Slovenijo.
Seveda bo imela priložnost tudi, da si ogleda znamenite točke mesta Buenos Aires.
Iz srca ji izražamo dobrodošlico in želimo, da bi se lepo počutila med nami.
Elan brez smuči, pa tudi brez plovil
Elan je najbolj znan slovenski in svetovni proizvajalec smuči. V podjetju, ki ima od lani poleti novega lastnika, so se odločili, da bodo izločili program proizvodnje skakalnih smuči, zanj pa si želijo poiskati prevzemnika, so sporočili iz družbe. V sindikatu so nad odločitvijo šokirani, prav tako v raznih odborih za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Začudeni so predvsem nad tem, da niso znali povezati izjemne zgodbe letošnje Planice ter Petra Prevca in Japonke Sare Takanshi, skupnih zmagovalcev minule zime. Skupina Elan je sicer lani ustvarila dobrih 71 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček pa je dosegel 3,8 milijona evrov.
Sicer pa se je nakazala rešitev. Za nakup se poteguje
Peter Slatnar, ki med drugim izdeluje okovje za Petra Prevca in za skoraj 90 odstotkov skakalcev v svetovnem pokalu. Ocenil je, da bo dogovor sklenjen v prihodnjih dneh in da bi skoraj takoj že stekla proizvodnja.
S tem pa še ni konec novic iz Elana. Ker proizvo-
dnja plovil ne prinaša želenih rezultatov, hkrati pa so za njihov razvoj potrebna visoka vlaganja, naj bi po ukinitvi izdelave skakalnih smuči v Elanu načrtovali še odprodajo navtične divizije. Kot možen kupec se je omenjala turška družba, ki na tamkajšnjem trgu trži Elanova plovila.
V Buenos Airesu smo navajeni na vse mogoče vrste stavk in prometnih zapletov. Niti v glavo pa nam ne bi padla možnost stavke na Blejskem otoku. Pa je do tega prišlo. Vzrok: nezadovoljstvo blejskega župnika, ker čolnarji (»pletnjarji«) po svoje urejajo prevoz in odločajo, koliko časa lahko obiskovalci ostanejo na otoku. Začel je prevažati ljudi z električno ladjico in predvidel reden urnik, obiskovalci pa so lahko ostali na otoku po želji. Posledica: stavka.
Pletnjarji so v torek, 12 aprila, po 10-dnevnem protestu znova začeli voziti turiste na Blejski otok. S predstavniki občine in svetniki so se namreč le dogovorili o novem režimu plovbe. Blejski župnik Janez Ferkolj pa je povedal, da je ladjico Sinaj, s katero je želel vzposta-
V osnutku novega odloka o plovbi po Blejskem jezeru je po dogovoru zapisana osnovna zahteva pletnjarjev, naj njihova
viti reden in predvidljiv vozni red, umaknil že 2. aprila, torej takrat, ko so pletnjarji prekinili dejavnost in tradicionalna plovila potegnili na suho.
dejavnost ostane takšna, kot je bila pred davnimi leti, kar pomeni, da ni prostora za konkurenco, predvsem ne za električna plovila, kot je ladjica Sinaj.
A predstavniki občine in svetniki so upoštevali tudi velik del Ferko-Ijevih opozoril. Med drugim bo na Blejski otok vozil redni vodni avtobus, ki ga bodo upravljali pletnjarji. Blejski župnik je povedal, da ga veseli, da bo vzpostavljena redna linija in da bodo imeli obiskovalci Blejskega otoka možnost brez dogovora s posameznim prevoznikom sami odločiti, kako dolgo bodo tam ostali. Kot je dodal, je blejska župnija na to opozarjala že vrsto let. Pojasnil je še, da je župnijska ladjica na električni pogon namenjena le še oskrbi Blejskega otoka in nemotenemu opravljanju dejavnosti na njem.
BLAŽENI CURA BROCHERO (13)
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit-
ISKANJE SREDSTEV
Teliček s padalom
Neko jutro, ko so delavci začeli z delom na stavbišču, so duhovniku Brocheru sporočili, da ga kličejo k težkemu bolniku, da bi ga spovedal in mu podeli sveto maziljenje. Brez odlašanja je zajahal svojo mulo in se podal na pot v hribe. Vendar je odšel zaskrbljen; zmanjkalo mu je sredstev, ni mogel preskrbeti delavcem kosila. Bal se je, da bodo nejevoljni odšli in se ne bodo več vrnili. Med potjo je molil rožni venec in se živo priporočal svojemu zavetniku svetemu Jožefu.
Pozno popoldne se je vračal zaskrbljen misleč, da bo našel stavbišče zapuščeno in samotno; vendar je našel delavce vesele in zadovoljne kot nikoli. Zahvaljevali so se mu za dober asado.
Duhovnik je bil prizadet in nemiren; prosil je svojega oskrbnika, naj mu razloži, kaj se je zgodilo. Oskrbnik Ireneo Altamirano mu je povedal, da je sredi dopoldneva prišel neki starček z malim dečkom in prignal telička ter rekel, da so mu naročili, naj ga žene k Brocheru; delavci morajo imeti kosilo. Oskrbnik je hotel vedeti, kdo je darovalec, ampak starček je izginil brez sledu.
Brochero ni nikoli podvomil; skrivnostni darovalec je bil njegov patron sveti Jožef. Od takrat naprej se mu je vsak dan priporočal in tudi zahvalil z očenašem.
Ko je Brochero to pripovedoval, je še dodal: »Če ne bi imel vere, bi izdal Božjo Previdnost; če ne bi zaupal, bi grešil proti Gospodu.«
Bogati kmetje z dežele so pri gradnji Hiše duhovnih vaj prispevali živino. Brochero je naročil prijateljem, da so jo zbrali in prignali v San Juan in Mendozo, kjer se je živina dobro prodala. Izkupiček je šel za zidavo. Večkrat se je zgodilo, da je zmanjkalo sredstev in bila je nevar-
nost, da bodo morali ustaviti delo. Oskrbnik se je o tem pogovarjal z duhovnikom, vendar se je ta, namesto da bi delil skrb smejal, da je odmevalo po trgu. : »Kaj se to pravi; to bi pomenilo igrati se z vragom. Čeprav mu ni všeč, bomo delo dovršili.«
Skrb ljudi in duhovnikovo zaupanje je prišlo na ušesa José María Soriju, bogatemu gospodu, ki je uvidel pomembnost Hiše duhovnih vaj in skrbi, da stavbe ne bi mogli dokončati zaradi pomanjkanja denarja. Čeprav ni imel z Brocherom nobenega poznanja, je prišel v vas Tránsito in ponudil posojilo več tisoč pesov, kolikor bi potrebovali pri gradnji. Ponudba ni bila samo lepa ampak predvsem spodbudna. Duhovnik je mogel nadaljevati z zidavo, ker je imel denar tudi za nujne primere, ki jih nikoli ne manjka pri tako velikem delu. Brochero je bil s svojo vero in zaupanjem v Boga ter s pomočjo prijateljev in s svojo praktično bistroumnostjo zmožen, da bo dosegel svoj cilj.
Socialna pravičnost duhovnika Jožeta Gabrijela Brochera
Dr. Cárcano, guverner Córdobe, je bil že od mladih let Gabrijelov prijatelj, vendar je bil ob vsem prijateljstvu večkrat presenečen.
Ob nekem svojem potovanju v Córdobo je Jože Gabrijel povabil dr. Cárcana in njegovo družino na počitnice v Villa del Tránsito, da bi lahko izkoristili skaraj čudodelno vodo v Mina Clavero.
Sam duhovnik jih je šel iskat s svojo staro kočijo, ki sta jo vlekli dve muli, v kraj Soto. Prijatelju je ponudil gostoljubje župnišča. Preden je šel iskat svojega prijatelja in njegovo družino, je opozoril sosede: »Pripeljal bom bogatega gospoda in njegovo družino. Hitro se zaljubijo v kakšen pončo (tipično argentinsko ogrinjalo) in zanj plačajo kolikor hočete. Računajte jim kolikor hočete; vi
ste ubogi, oni pa imajo vsega preveč. To ni greh.«
Nekega lepega jutra je Brochero v svoji sobi molil brevir. Mimo je na suhem oslu prijahal reven kmet, ki je prodajal sir in sadje. V sosednji sobi je bil dr. Cárcano, ki je slišal tale razgovor:
»Od kod prihajaš?«
»Iz soteske Pantanio, gospod«.
»Imate pri hiši kaj kokoši?«
»Nekaj jih je na dvorišču pri koči.«
»Prinesi jih sem. Računaj vsako po dva pesa (vredne so bile trideset centov). Vse boš prodal, nobena ti ne bo ostala. Moji gostje so kot lisice na kokoši.«
V hribih so takrat jedli le trdo meso starih volov. Perutnina je bila za praznike. Hribovci so izkoristili priložnost brez pomislekov: »Niti ene buče nismo mogli kupiti, ne da bi jo drago plačali. Trideset dni v Villa del Tránsito nas je stalo kot štiri tedne v Londonu,« je pripovedoval dr. Cárcano.
Strojček za izdelovanje denarja
Dr. Cárcano pripoveduje:
Brochero je imel mulo, svojo najljubšo jezdno žival. Ker je bila duhovnikova, je bila nedotakljiva. Ko je potreboval denar za zidavo, je sklenil, da jo bo žrebal med turisti, ki so prišli v Villa del Tránsito in Mina Clavero. Hitro so pokupili vse številke in zadel jo je dr. Cárcano, ki je nagrado, mulo, podaril župniku. Ko je ta videl, da 'trgovina' uspeva, jo je še petkrat dal na žreb. Navzoči so videli, da jim Brochero prazni žepe, zato so prijateljsko ugovarjali. Dr. Cárcano je razložil, da je duhovnik iznašel strojček za preprosto kovanje denarja. Jože Gabrijel je bil prepričan, da imajo bogati dolžnost pomagati ubogim in da je bogastvo nepravilno razdeljeno ter, da je to proti Evangeliju.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_13.indd 4	26/04/16 17:10
SVOBODNA SLOVENIJA • 28. aprila 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
JUBLJANA, VINORODNO MESTO
V vinogradu na južnem pobočju Grajskega hriba v prestolnici so zasadili še zadnjih pet trt, s čimer je dobil končno podobo. Petindvajset let po zasaditvi potomke stare trte z Lenta na grajskem dvorišču je tako tudi Ljubljana dobila svoj grajski vinograd, s katerim še utrjuje svoj 30 let star naziv »mesto trte in vina«.
VODA V ARABSKE ROKE
Predstavniki družbe s sedežem v Združenih arabskih emiratih so podpisali sporazume za končanje nakupa 100-odstotnega lastniškega deleža v kostelski družbi Costella, ki polni vodo s to blagovno znamko. Kupec je plačal kupnino in poravnal celoten dolg te družbe, vključno z njenimi obveznostmi do lizinških družb in države.
NOV ZAPOR V BIZOVIKU
Gradnja novega zapora v Bizoviku se bo po sedanjih načrtih začela leta 2018, vseljiv pa bo leta 2020, je ob predstavitvi letnega poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij povedal generalni direktor uprave Jože Podržaj. Zapor bo sestavljen iz dveh delov, moškega in ženskega.
Lani je v slovenskih zaporih kazen prestajalo 2817 ljudi, kar je 45 več kot leto prej. Na dan je bilo povprečno zaprtih 1463 oseb, kar je manj kot predlani in kaže na umirjanje težnje naraščanja števila zaprtih.
ZA SVETOVNI DAN KNJIGE
Na predvečer svetovnega dneva knjige, ko je tudi 400-obletnica smrti znamenitega dramatika Williama Shakespeara, je v Sloveniji tretjič potekala Noč knjige. Letos se je projektu priključilo več kot 20 organizatorjev, več kot 400 prirediteljev pa je s knjigo povezalo okrog 110.000 bralcev po Sloveniji in v zamejstvu.
NE HODI V HRIBE Z GOOGLOM
Trije državljani Savdske Arabije so se z avtomobilom podali na Veliko Planino, a so zaradi snega in neustrezne opreme obtičali na poti, nato pa na pomoč poklicali gorsko reševalno službo. Pričakali so jih s kuhanim čajem, član reševalne službe pa je pojasnil, da so Savdijci sledili navodilom aplikacije Google Zemlja, ki pa jih ni opozorila na sneg.
PO SVETU
NABIRKA ZA UKRAJINO
Po vseh katoliških cerkvah v Evropi, tudi v Sloveniji, je bila preteklo nedeljo nabirka, na papeževo pobudo namenjena za Ukrajino. Kot poročajo tamkajšnji škofje, so ljudje zaradi vojne že povsem izčrpani. V državi primanjkuje zdravil, inzulina za diabetike, anestetikov za ljudi, ki potrebujejo operacije. Zelo veliko je brezdomcev, pojavljajo se velike duševne travme. Ukrajino je zapustilo pol milijona ljudi, dva milijona je notranje razseljenih. Najmanj milijon ljudi trpi zaradi lakote. Zaradi položaja v Siriji in Iraku je vsa pozornost usmerjena v Bližnji Vzhod in ljudje so prepričani, da je vojne v Ukrajini že konec, da ruske zasedbe ni več. Toda ta se nadaljuje, opozarjajo škofje. Vsak dan se slišijo streli, skoraj vsak dan umirajo ljudje.
VOLITVE V SRBIJI
Srbska napredna stranka premierja Aleksandra Vučica je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah osvojila dobrih 48 odstotkov glasov. To pomeni, da bo imela več kot 126 poslanskih sedežev v 250 članskem parlamentu. Na drugo mesto so se z nekaj več kot 11 odstotki uvrstili socialisti zunanjega ministra Ivice Dačica. Sledijo Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja z dobrih 8 odstotkov podpore, lista okrog Demokratske stranke je zbrala nekaj čez šest odstotkov glasov, gibanje Dovolj je bilo pa slabih šest odstotkov. S petimi odstotki sta v parlament prišli še dve koaliciji v katerih so združene manjše stranke. Volilna udeležba je bila približno 56 odstotna in je bila nekaj višja kot na volitvah pred dvema letoma.
100-LETNICA IRSKE VSTAJE
Irci so se 24. aprila spominjali 100. obletnice dokončne poti k neodvisnosti. Na velikonočni ponedeljek, 24. aprila 1916, so pripadniki tako imenovanega republikanskega bratstva zasedli ključne dublinske točke, med njimi glavno mestno pošto in razglasili Irsko republiko. Vstaja je bila krvavo zatrta. Sledila je vojna za neodvisnost, ki so jo Irci dosegli leta 1922. Irsko veleposlaništvo v Sloveniji bo ob jubileju organiziralo v Cankarjevem domu projekcijo dokumentarnega filma 1916: irska vstaja. Irci so si od anglonormandijskega vpada na otok v 12. stoletju prizadevali za osvoboditev. Osem-
PISALI SMO PRED 50 LETI
ZAVESTNA IN DELUJOČA SKUPNOST
»Slovenski dan ima predvsem svoj notranji smisel. Ime dneva hoče poudariti potrebo, da je vsak naš dan slovenski dan. Ne imelo bi posebnega pomena, če se enkrat na leto sestanemo na družabni prireditvi, vse druge dni pa živimo sami zase in za svoje potrebe, brez stika s skupno problematiko in skupnim delovanjem. Zato si danes voščimo, naj bi slovensko občestvo v emigraciji bilo vedno bolj zavestna in delujoča skupnost.«
Božidar Fink na Slovenskem dnevu
SLOVENCI V ARGENTINI
XI. Slovenski dan. Bil je na Belo nedeljo, 17. aprila na Slovenski Pristavi v Moronu. Vreme tudi letošnjemu ni bilo naklonjeno, kot tudi prejšnjima dvema ne. Deževje iz prejšnjega tedna se je raztegnilo tudi na nedeljo. Zato so slovenski ljudje v oddaljenih slovenskih naseljih bili prepričani, da prireditve zaradi deževja sploh ne bo. Toda kljub temu jih je vseeno prišlo na Pristavo kar precej. ...
Krožek SDO San Martin je imel v nedeljo, 17. aprila t.l. svoj redni občni zbor. ... Na volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Saša Hartman, podpredsednica Milka Dimnik, tajnica Marija Zorec, blagajničarka Jelka Potočnik, delegatinja Martina Lah, gospodinja Alenka Grom, športna referentka Anica Šabec, kulturna referentka Meta Rožanec. ...
Uspeh Frida Beznika. Slovensko občinstvo pozna igralca Frida Beznika iz večjega števila vlog, ki jih je imel na naših odrih, posebno pa še iz mladinskih akademij. A poleg tega se udejstvuje še v tukajšnjem gledališču La Pausa, ki ga je on pomagal ustanoviti in ki ga sedaj tudi vodi. Ta skupina ima sicer svoje središče v Caserosu, sedaj pa je prišla s svojo igro Javni tožilec tudi v središče Buenos Aires. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Tineta Bohinca in njegove žene ge. Brigite roj. Kuhar v San Justu se je rodil sin, ki je pri krstu dobil ime Daniel.
Poroka. V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejii sta se poročila v torek, 12. aprila t.l. Jože Škraba in gdč. Anica Janežič.
(Svobodna Slovenija, 21. aprila 1966 - Št. 16)
krat so se neuspešno uprli tujim zavojevalcem, dokler ni»Republikansko bratstvo« dan po veliki noči leta 1916 oklicalo samostojno Irsko republiko.
VRH V NEMČIJI
Nemška kanclerka Angela Merkel je v ponedeljek gostila predsednika ZDA in Francije Baracka Obamo in Francoisa Hollanda ter premierja Velike Britanije in Italije Davida Camerona in Mattea Renzija. Peterica voditeljev naj bi govorila o begunski krizi, sirskem konfliktu, nemirni Libiji, razmerah v Ukrajini in odnosih z Rusijo. Obama in Merklova sta o omenjenih temah sama govorila že dan prej, ko sta se zavzela tudi za pospešitev pogajanj o čeza-tlantskem prostotrgovinskem sporazumu, ki bo po njunih besedah poskrbel za gospodarsko rast in nova delovna mesta.
ZADNJI ŠPANSKI POIZKUS
Španski kralj Felipe šesti je začel nova posvetovanja z voditelji političnih strank, in sicer v upanju, da bodo lahko oblikovali koalicijsko vlado ter se s tem izognili že drugim splošnim volitvam v zadnjih šestih mesecih. Doslej vladajoča Ljudska stranka pod vodstvom sedanjega premiera Mariana Rajoya je na parlamentarnih volitvah 20. decembra lani sicer dobila največ glasov, a premalo za samostojno vladanje. Sestavljanje vladne koalicije pa na nobeni strani političnega spektra doslej ni obrodilo sadov.
RESUMEN DE ESTA EDICION
NOVEDADES EN ESLOVENIA
Esta semana se cerró en Eslovenia otra crisis del gobierno. Resulta que el premier Miro Cerar le pidió la renuncia a la ministra de cultura, Julijana Bizjak Mlakar. El presidente del gobierno aducía que la ministra no actuaba en sintonía con el resto del gabinete y no cumplía las decisiones tomadas en conjunto. Ella se negó, por lo cual Cerar propuso su retiro al parlamento. Antes de que éste votara, la señora Bizjak Mlakar renunció y volvió a su puesto de diputada en la Asamblea. Por otra parte el presidente de la República Borut Pahor recibió a Jože Dežman, encargado de los trabajos en las fosas comunes, resultadas de las matanzas de la posguerra. Le agradeció la buena voluntad en solucionar, de la manera más piadosa y humana, las dificultades que se presentan, al tratar de reparar las ofensas y bridar a los restos de los muertos una digna sepultura y un merecido homenaje. (Pág. 1)
NOS VISITA LJUDMILA NOVAK
Durante diez días estará entre nosotros la señora Ljudmila Novak, una de las personalidades más destacadas de la política eslovena. Es presidenta del partido Nueva Eslovenia y diputada del parlamento. Es conocida su preocupación por las comunidades eslovenas, diseminadas en los distintos países del mundo. Durante el gobierno anterior fue precisamente Ministra para los Eslovenos por el Mundo. Actualmente como diputada es miembro de la Comisión Parlamentaria para los Eslovenos por el Mundo. Durante su estadía visitará nuestras comunidades, se interiorizará de los cursos de esloveno, debatirá con miembros prominentes de la comunidad y participará de la tradicional peregrinación eslovena a Luján. También visitará la provincia de Mendoza y su centro esloveno. Desde estas páginas le damos una cordial bienvenida. (Págs. 1 y 4)
MONUMENTO A LA MADRE
En el jardín del hogar "Rožmanov dom", en la localidad de San Justo, se levanta un monumento a la madre eslovena. Tallado en mármol blanco, fue erigido en 1989 a iniciativa de la Liga de Madres y Esposas Eslovenas. Es ésta una institución, que nació hace 50 años, para reunir a tantas mujeres que tuvieron que elegir la condición de refugiadas, para escapa de la muerte y del régimen comunista. La señora Pavlina Ulrcich de Dobovšek, una de las fundadoras y por años presidenta de la Liga, recuerda los comienzos y los objetivos que estas mujeres se han impuesto, para trasmitir a sus hijos los valores eslovenos y ayudar a los más necesitados. (Pág. 3)
HOSTAL HANŽELIČ
Impresiones y nostalgias de un visitante del Hostal Hanželič, institución eslovena que se encuentra en San Esteban, cercano a Capilla del Monte en el valle cordobés de La Punilla. El autor recuerda sus primeras visitas, hace casi medio siglo, y señala los cambios que nota en las instalaciones y la atención. Nombra los puntos destacados del lugar y los atractivos turísticos de la región. Admirado de las características eslovenas del Hostal y de sus visitantes, se alegra de los días transcurridos allí y recomienda calurosamente una visita al lugar. ¿Nos veremos? (Pág 3)
LOS CURSOS SECUNDARIOS
Una de las características que distinguen a la comunidad eslovena en la Argentina, frente a similares en otros países del mundo, es el curso de idioma y cultura eslovena a nivel secundario. La institución cumplió el año pasado su 55 aniversario de ininterrumpida labor. Durante los últimos 20 años la condujo la Prof. Inés Vesel de Dolenc, quien enseña desde hace ya 40 años. Ahora es su director el Dr. Esteban Godec. Este año se han incorporado 16 estudiantes al primer año, siendo el número total de asistentes 116. (Pág. 3)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com
Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Pavlina Dobovšek in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_16.indd 5	17/05/16 16:17
Stran 8
23 de junio de 2016 • N° 13-21
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellane. da 450,
ztLthtR a m °s
Mejía, Buenos Aires.
Najgloblje jezero v Sloveniji
Enoznačnega odgovora na vprašanje, katero je najgloblje jezero na Slovenskem, ni mogoče dati brez pojasnila o njegovem nastanku. Vzrok za nastanek umetnega Družmirskega ali Šoštanjskega jezera je velenjski rudnik oziroma kopanje lignita pod vasjo Družmirje. Globina jezera se stalno povečuje, po zadnjih podatkih naj bi globlja kotanja merila kar 87 metrov. Če pa se sprehodimo do skrivnostnega Divjega jezera pri Idriji, ki je že od leta 1972 urejeno za obisk kot prvi slovenski muzej v naravi, nas ne prevzame le njegova divja narava, temveč tudi podatek, ki nam ga prišepnejo pogumni potapljači. Ti so leta 2001 dosegli globino 160 metrov.
Divje jezero je pravzaprav kraški izvir vokliškega tipa, kar pomeni, da voda vanj iz velikih globin priteka na površje po strmih kanalih. Končne globine smaragdno zelenega jezera, ki je nastalo ob izraziti idrijski prelomnici, tako še ne poznamo, saj gre v bistvu za strm potopljen sifonski rov, ki se šele v veliki globini obrne navzgor. Ena največjih skrivnosti kraškega podzemlja pri nas priteguje raziskovalce v temine in nevarne globine: žal so v njem doslej izgubili življenje že trije potapljači. Jezero je sicer na zunaj idilično spokojno, podivja le po dolgotrajnejšem deževju, ko voda dobesedno bruha iz njega in se gladina jezera v obliki vodne gobe lahko dvigne tudi za tri metre. Če torej glavni sifon razumemo kot del jezera, lahko rečemo, da je Divje jezero naše najgloblje jezero.
SLOVENCI IN SPORT
OBVESTILA
c%
sabor europeo
Planika catering - Ani Rode
Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PETEK, 29. aprila: Občni zbor zadruge Sloga ob 18,30 na 9 de Julio 135, Ramos Mejia. SOBOTA, 30. aprila: Občni zbor Društva Zedinjena Slovenija.
Poslovilni večer Mladike ob 20.30 v Našem domu San Justu.
S.K.A. predstavlja knjigo »Prareka«, ob 19. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 1. maja: Obletnica Slovenskega doma v Carapachaju. SOBOTA, 7. maja: Predavanje ge. Ljudmile Novak pri SKA v Slovenski hiši, ob 20. uri. NEDELJA, 8. maja: Vseslovensko romanje v Lujan.
NEDELJA, 15. maja: Obletnica Slovenskega
doma v San Martinu. ČETRTEK, 19. maja: ZSMZ San Martin vabi na sestanek v Domu ob
16h. Govorila bo dr. Susana Urbančič »Otroška zdravnica v Delti San Fernando«.
OSEBNE NOVICE
»Kakor jelen hrepeni po studencu, tako hrepeni moja duša po Tebi, o Bog.«
Z žalostjo sporočamo, da je dne 22. aprila, v zgodnjih jutranjih urah, po dolgi in hudi bolezni, v 84. letu starosti zaspal v Gospodu naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Anton Žužek
Zahvaljujemo se č.g. Juretu Rodetu za pogrebno sv. mašo in obred na pokopališču, č.g. Francu Cukjatiju in g. Francu Zurcu za molitve ob krsti, ter patru Claudiu za podelitev sv. zakramentov.
Iskrena hvala dr. Petru Hafnerju za zdravniško oskrbo v bolezni, in vsem, ki ste ga kropili in zanj molili ob slovesu.
Žalujoči: žena Cirila;
sinova: Tomaž z ženo Mariso in Boris z ženo Luciano; hčerka Helena z možem Nativom; vnuki: Sasha, Vili, Marco, Zofija, Emma in Luka; brata: Stane in Andrej z družinama; sestri: s. Silva in s. Rezka (redovnici); svakinje: Marta, Leonor in Shirley; nečaki in ostalo sorodstvo.
Argentina, Anglija, Brazilija USA, Slovenija
JUDO: DVE MEDALJI
Slovenija se veseli dveh novih medalj z evropskega prvenstva v judu. Nov prepričljiv dan je imela vodilna tekmovalka s svetovne lestvice Tina Trste-
Nova diplomantka
Na institutu EPSA v Mar del Plata je 13. 12. 2015 dokončala študije Julieta Carea Trpin in prejela naslov »Técnica superior en salud con especialidad en instrumentación quirúrgica«. Čestitamo in želimo veliko uspehov!
Smrt
V San Martinu je umrl dr. Tone Žužek (83); in v Ramos Mejíi Maks Nose (86). Naj počivata v miru!
Tina Trstenjak
njakova, ki se je po lanskem naslovu svetovne prvakinje letos okitila še z nazivom najboljše Evropejke v kategoriji do 63 kg. Slovenija pa je z dvema predstavnikoma v boju za bron na medsebojni tekmi doživela zgodovinski judoistični trenutek. V kategoriji do 73 kilogramov je Rok Drakšič po hudem boju ugnal mladega 18-letnega Martina Hojaka. Tik pred koncem je Drakšič, ki
je na EP osvojil medaljo že petič po vrsti, skupaj pa že šestič v karieri, zmagal z iponom.
SLOVENIJA BO GOSTILA
Ob robu letošnjega prvenstva v Kazanu so izbrali Slovenijo kot gostiteljico evropskega prvenstva v judu do 21 let. Prvenstvo bo septembra 2017 v Mariboru.
Slovenija bo tudi leta 2017 gostila namiznoteniško evropsko prvenstvo za športnike invalide. Tako je določil Mednarodni komite za namizni tenis športnikov invalidov. Organizator bo Zveza za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite (ZŠIS - POK), tekmovanje pa bo potekalo v mesecu oktobru v Laškem.
PRIJATELJSKI TEKMI
Slovenska članska nogometna reprezentanca bo pred septembrskim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2018 igrala dve prijateljski tekmi. Ob obračunu s Švedsko 30. maja v Malmoju bo 5. junija v Ljubljani igrala še proti Turčiji, je povedal predsednik NZS Aleksander Čeferin.
SPET DOMA
Pilot Matevž Lenarčič je s pristankom na Letališču Portorož v Sečovljah sklenil dobrih 42.000 kilometrov dolgo pot okrog sveta. Na poti s 13. etapami in 186. urami leta so bili tudi težki trenutki, na splošno pa je Lenarčič potek poti opisal kot sanjski. Med potjo je zbral tudi pomembne podatke o onesnaženosti s črnim ogljikom.
Naročnina Svobodne Slovenije za 2016
Naši naročniki dobro vedo, kako se v Argentini cene nenehno spreminjajo. Nemogoče je postaviti stvarno ceno, dokler vsaj okvirno ne poznamo vseh podrobnosti. Zato ne moremo nastaviti naročnine, dokler ne vemo kaj bo zahteval grafični sindikat, kako se bo spremenila cena papirja, itd. Za to potrebujemo vsaj nekaj mesecev.
Medtem pa lepo prosimo naročnike, da po svoji možnosti plačajo znatno vsoto »na račun«; ko bo pa znana dokončna naročnina, doplačajo zadevni znesek.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje
ge. Ljudmile Novak,
predsednico Nove Slovenije, na temo
»Slovenija danes in jutri«
V dvorani dr. Tineta Debeljaka, v soboto, 7. maja ob 20. uri.
Prisrčno vabljeni!
- Dra. Cecilia Grierson 3867 - Carapachay - Bs.As. - Argentina
Qw^h^Hno OI~HR	i Q	R	Oßlil/IHC iT in