Pospeševanje proizvodnje v smederevski industriji
Težnja po izikariščainju jootraittjiii re-aesrvt dobira v smederevsikih ja.dujs.trij-skih podijetjih čedalje bolj kanikretno vsebuio. Hkrati jo tudi uresničujejo. Po-sefoaa pomeu ima t teia pogflediu usta-na.vljanje posebnah služb po podjetjjh, kateriii naloga je proučevati vse prvine proi'z.vadnje in njene ekonomičnosti.
PazitiTen vipliv tefo na novo uvedenih sluižlb je dal že doslej, eepraTr so še pre-cej nerazviie Ln šele v začetni faizi dela, reznltate, ki odipiraijo perapektiro veli-kih niožnosti za pcevečamje proizvodmje in njene ekonomičnosti. Zato ni pretiraoo reči, da pomeniijo rezultati presaneeeiijc tudn za števi.lne finitelje v sajnih pod-jetjih.
Z detovanjem raziskovalnib. slnižib so v mnagih podjetjiih »uaitao znižailj lastno ceino. Dosegli so velike prihramke v raa-terialu m eusu izdolave. V tovamii gcad-bemih strojev so na primer čas za izde-lavo stroja idrobjlnika« skrajišali letos za 34 ut v priraerjaTi z lauskim leloni, pri »mešaljiikut pa za. 64 ur.
V tem pod'jetju opravljajo sedaj po~ skuse, ki naj priipomare/o do znatuih pri-hrankov v zmanjžanju normativov ma-teriala, ki je potrefoeu za izdelavo posa-rnezmih s.trojcv.
Podobne razultate so dosegrli tudi v drugih indiustrijs.kih podjetjih. V železar-ni, kjer so izvedlli satno delno revizijo normativov mateTiiala, so povečali dobi-ček za 300 inilijonov na Ieto.
Odsev naiporov za povečanje proiz^vod-nje in njene ekonomiičnosti se je pokazal tudi t rezult-atih ijKktstrijske proizivodnie v celoti. V primerjavii z lanskim letom se je p-roduktivnost v letošinjem letu po-vrtala za 8,9 adstotika na posamezoega delavca.
Delo razi«»kovailne siužbe j« poziitrvno vT>LivaIo tndi na odkrivanje možnosti za noro proiizivodiajo. Posebno dobre rezul-tate so dosejrli pri opozarjanju na možno-sti za i/koriščanje odpadkov v lokoči pro-izTodnji. Ta služba je dala pobudo. da se maiterialn« ;n finan-6no po^lovanje v pod-ietjvh prilagodi po<rebam po O'pravljaniu bolj vs&stranskili analiz posloranja. Da bi bilo mo^oče opravlja.t: fe analize, so namre<5 potreibui tudrt določen.i pokaza-telji materialno finam^n&g-a  poslovanja.
Fosebno /e Ircba pouda^riti prispeve-k razis-kovalne službe v podjetjih frlede usjneritve in izobraževam ja kadrov. Pred ustanovitviio te službe so se lotevalij ip.ro-blema kadrov brez načrtov. Odločilen vpliv na šola.nie so imele želje samih de-h-vcev. iV-i se dovoli računalo s koukret-Tiimi potrebarai podjetij. Kaikor je bila težnja delavcev po šolaajiu pogosto re-znltat spl<KŠne t-ežnje po -višji izabra^bn ali pa posledica treiiiuttne konjunkture za do-ločeno rr-sto kadrov, se je dofrajalo. da podjefia niso Tedela, kaj hi s tistimi de-lavci. ki so »i ipridobili višjo kTalifjika-eijo. podjetje pa nd imelo potrebe pa ta-
kih delaTcih. Hkrati pa je proizvodinja trrpela, k&r so mamjikali kadri s kvalifi-kacijami, kj so potreibne za neko proiz-vodnjo. Na podlagi teh ngotovitev po-krenjajo prve korake, da i»i na temelju analize gospodairske strukture iu gospo darsJtega razivoja v celoti ter posameznih podjotjah postopao f>rešli k siisteinafcične-iiiiu šolanju in usposaibljanj.u strckoviiih kadrov.
Delovanje raziiskoratee službe ima po-sehno inesfco tu-di v delu org^anov delav-skega samoupraTljainja. Nudi jini zel« dragHKiene podatke in analize, po katerih apraimi odibori iin delavski sveti uprav-ijajo podjetje, pri čemer ne npoštevajo sarno trenuitnih potreb, i&jnveč tu<Li pri-hodnji razvoj. S sodelovainjem z delov-nimi kolektivi in na temclju predlogov za pcspeševanje proizvodnje, kit j'ik iščejo pri vseh članih. kafcor tuda z redinim cb-veščajijem. zakaj so hili predlog-i sprejeti adi zavrnjeni, prispeva ta služiba tudi k večjeiniu amgažiranju članor kolektiva in k njihovii skpbi 2a podijetje. Ta>ko pomaga
tudi  krepiti  delavsko samouiprav.ljamje s tem, da ga prt-naša na širši kro^ Ijudi.
Ustvaritev ugodnih pojojev v proiz-vodajd je podjetjem omo^o&ila, da jain-čijo kuipcein za kakovost svojiih izdelkor. V vseh. veejih imdustrijskdh podjetjLh v Smedereru so nslnžnostne shr/lie, ki so vedmo priipravljene, da tta poziT in upra-vičene priipoirube kupcev jjihovega blaga naipmviijo potrebna papravdJa iin zameai-jarve. Kakšen potnen pripisujejo podjetja vadrže-vainju kukovosti s-vojih izdelkov, je najbolj razvicino iz naslfKLnjega primera.
Podjetj«; za izcfelovanje š^fediiltiikov >Milain Blagojeviči je doblo nedaTno do-pis iz Doboja, da njihov šiedilniik, ki je bil kuipljen t tamikajšnji irgovimi, ne pe-če dobro. UHltižnostna služba je fakoj po-sredovala im ugotovila, di. nd šlo za po-škodbo. ki bi jo bilo mo.goLe pripisati proizvajalcu. ker je šamot. s katerim je š-ted'ilnik obložen, poškodova'] kupec med prf^vozom. Služba je kljn'b temai brez-plačno popravila Stedilniik. Zaradi takega solidnesa de-la, kakoTosrti :u cen izdelkov je tnd>us.trija jSmedereva konkiuirenčna drugiim indii^trijskim podi»tj<?m v državi, kj  izdelaj-ejo enako bla^go.
Ni mogoče reči, da so vsa industrijsJca podjetja t SmederevTi dosegla enak us-peh v iakoriščaTijn >notraiijlh rezerv*. To pa je tudi razunvlj'ivo. Nekaj pa je, kar j.im je skupno — to je pravil.na usmeri-tev. Pri tem je treba poudanti, da so do-slej Joseženi rezultati dobra spodbuda, da bodo t-o pot še nadaljerala.
V. Rajković