222. številka. Ljubljana, v sredo 29. septembra. XIX. leto, 188« I haja vsak dan ivcfcr« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti preje:nan za a v s tr i j s ko-o tje ruk a dežel« za vse leto 15 *trt let.k 3 gld. 30 kr., za jpden niesee, 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. a.i cuesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kaKur poštnina znaša. Za o zc an ila plačuje M od četirist.pue pet;t-\ rsre po H kr., če se osnatiifip iedmkiat tisku, po 5 kr., če se dvakfatj iti po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so livole frankirati. - Rokopisi s - ne vračajo. Uretltii Stvn iu u p r a vn i št v o j« v Kudoiia KirbiAa hiši, .Gledališka stolba". Upravni < t \ u naj se blagovolijo pošiljati naročnine. r«jklaujac.je, oznanila, tij.Vtfl administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto....... . 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ Četrt leta........ 3 ,, 30 ,, „ jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: 15 gld. — kr. 8 „ »» 4 „ 1 n 40 „ Za vse leto Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravni&tvo „Slov. JSarada^. Državnozborske stranke na razpotji. (Koneo.) Nemški liberalci v avstrijskem državnem zboru so torej drugi glavni uzrok, da se bo nagodba z Madjari ponovila neugodno za tostransko polo vico. Ako bi se desnica protivila vladnim predlogam glede na nagodbo, bi se državni zbor, kakor žugajo, razpustil. In kaj potem ? Možno je, da bi bila voljena jednako krepka desnica, ali pa tudi, da zmagajo levičarji. Kakor se kaže Taaffejeva vlada, ni ne-možno, da bi ne prodrla zmagovito levica. V tem Blučaji bi nastopila zopet ona doba, kakor pred Taaffejem. V gospodarskem pogledu bi nastopila zopet zlata doba za kapitaliste in spekulante; narodi bi dobili za svoje žrtve samo toliko, kolikor bi se ujemalo z interesi velikega podjetništva. V narodnem oziru bi levica podirala, kar se je polovičarsko sezidalo v poslednjih letih. Vender bi bil pa tudi dobiček zlasti za Slovane, katerih dosedanja skušnja ni še dovolj izučila. Ker bi Čehi ne delali več paBivne politike, bi tudi ne bilo tako hud \ ka kor do 1879. Ako bi Poljaki pritegnili z levico, bi začelo nekoliko bolj šumeti tudi mej poljskimi kmeti, še bolj pa mej gališkimi Rusi. Poslednji bi prišli laže do primernišega zastopništva iz lastne srede. Levica bi ne mogla ustave spremeniti, ker desnica bi bila že toliko močna, da bi ne dobila levica dveh tretjin glasov, kakor jih ne more dobiti sedanja desnica. Ćehi bi bili moralno na velikem dobičku. Prvič bi spoznali, da je bilo nevredno truditi se toliko za dar vseučilišča s takim i-omejitvam i. Spoznali bi, da vladne naredbe so dvomljive veljave. Spoznali bi, da so brezuspešno bratili se z Madjari, kateri ravno sedaj še posebno zaničljivo pišejo o čeških zahtevah v pogledu na ponovitev nagodbe. Spoznali bi nadalje, da je nedostojno brate Slovake puščati brez moralne iu dejanske pomoči. Spoznali bi, da Poljaki neso vredni one podpore, katero so uživali doslej od češke strani. Spoznali bi naposled, da deželna avtonomija ne vodi do varne bodočnosti ne Čehov, ne galiških Rusov, ne južnih Slovanov. Spoznali bi ob jednem, dani nobene vlade podpirati, dokler ne izvrši poprej narodne je dnakopravnos t i na podstavi narodnih, ne pa deželnih skupin. Nemški konservativci bi se ovedeli, da je na desni vender več konservativnih življev, nego jih oni hočejo pripoznati, ravno oni bi se preverili, da brez slovanske pomoči ne dosežejo ničesar, da pa Slovani ne morejo podpirati drugih teženj, dokler se jim ne zavaruje lastna narodnost. Nemška liberalna stranka, ki je toliko hinavski razsajala doslej, kakor bi se godile Nemcem gorostasne krivice, bi tudi ne imela v „Reicbu" toliko veljave več, ker gospoduj očim strankam se vender ne gode krivice. Nasprotno bi pa prišla vrsta na slovanske narode, da bi oni v resnici povedali svetu, kako se jim je godilo za Taatteja in kako se jim godi še posehe za novega gospodstva liberalne nemške stranke. Ta dobiček bi bil neizmerne veljave, morda še veče, nego je bilo sedanje hinavsko kričanje liberalnih Nemcev. Dalo bi se navesti še mnogo posledic, ki bi nikakor ne bile preneugodne za slovansko narodnost. Pomisliti je samo tudi to. Nemški klub, ki je izvoljen od nemškega naroda ne samo, da bi branil nemško narodnost, ampak da bi v resnici pospeševal tudi gmotno blagostanje, bi dobil kmalu nezaupnice od volilcev, ko bi se preveč družil s kapitalistično stranko. Nemški klub ima mej seboj omahljiva' in polovičarje, katere bi potem odstranil. In tako bi moral z manjšino na desni glasovati tudi nemški klub pri vseh predlogah, ki bi kazale dejansko pospeševanje blagostanja narodov in državnih interesov. Česar ne sprevidijo nekatere stranke sedaj, sprevidile bi poslej; po vsem tem je neugodno naj • bolj to, da vsled terorizma madjarskega in neugodnih razmer mej našimi državnozborskimi strankami bo dobila Ogerska na škodo Cislitavije vse, kar zahteva madjarska liberalna stranka, in da bo ta škoda trpela skozi celih deset let. Nerazmerno veliki od stotki, katere daje tostranska polovica za skupne stroške, spravljajo narode v vedno veče dolgove, in vse to, da gospoduje translitavska polovica ne v prid iste polovice, ampak na dobiček tamošnji madjarsko-židovsko-liberalni stranki, ali prav za prav kliki Tiszove vlade. Tej kliki, ki spravlja državo na zunaj v onemoglost in na znotraj v propad, bi se morale vse stranke naše polovice upreti z vso močjo. Čas bi bil, da bi na Ogerskem nastopila druga vlada, kateri bi ne očitali previdni Madjari sami, da ne zna drugega kakor delati neznansko velike državne dolgove. Dolžnost opozarjati na razkritja ogerske gnilobe je tudi na strani vsega pravega zastopništva v našem državnem zboru. Ako je zares oBoda tostranske polovice sedaj taka, da se mora upogniti brez milosti madjarskim terjatvam, potem naj se ne zgodi, da bi tostranski zastopniki molčali. Potem naj Madjari slišijo, kar jim gre! Desnica vidi, da ni tako na slabem, če se vladi postavi po robu; tudi ko bi bil državni zbor razpušČen, in tudi ko bi desnica podlegla, tako hudega se (Slovanom ni več bati; za narodnost ne. ker se oborožijo boljše za bodočnost, za gmotno stran pa tudi ne, ker najveće žrtve zahteva Ogerska, in teh ne morejo odreči ne oni, ne liberalci, če bodo njim sledili. Stvari so bile doslej v držav- LISTEK. Brata steklarja. Češki spisala G. Preissova, preložil Franjo T. (Dalje.) A sredi pesnice sname bilko s klobuka in jo vrže daleč proč. Na to povzdigne glavo, da je precej večji videti in pravi očitaje samemu sebi: „Jaz se tukaj mudim in premišljujem neumne reči, Joško pa vleče v takej vročini sam voziček." Iu naglo začne koračiti. V pol ure dohiti brata. Počival je v senci košate lipe in imel oči vse ru-deče od joka in bedenja. »Počij si, brate, počij!" kliče Matej že od daleč; „bora pa jaz malo potegnil." Ali Joško vstane in molče se z nova upreže k vozu. Dolgo sta šla tako tiho. Matej ni vedel, kako bi bilo najbolje z Joškom se pogovoriti. Nazadnje pa začne: „Danes sem ti pa zaspal! A ti si moral jako zgodaj vstati — kedoj si odšel V" „Okolo pete ure," tiho odgovori Joško. „Pa tako nisem prišel daleč ; mislil sem te na polji počakati." — Matej bi mu rad povedal, kako čudno je bilo, da je šel, ne da bi dal komu slovo, a bal se je, dotakniti tajnosti svojega brata. Najpametneje se mu je zdelo, tako le svoje misli izraziti: „Jaz sem si danes zato zaspal, ker sem dolgo bedel včeraj, premišljevaje take neumnosti — menim namreč ono ženitev. — Kaj mi je le prišlo v glavo? Kaj mi tega treba? Tako le je Človek prost, ko tam oni ptič! — —" Pokazal je z roko na vrabčeka, ki je pred njima po cesti skakljal in se ozrl pazno na brata. Joško pa je le glavo še bolj uklonil in ko nične odgovori, toplo nadaljuje Matej: „ Danes zjutraj sem si premislil, da bi bilo bolje, ko bi se oženil ti prej. Tudi se mi je zazdelo, da bi ona — Micika — bolj za tebe bila —■ Zdaj premeri Joško z očmi bratovo obličje. Skrbno in dobrosrčno je, ko vselej, samo okolo ustnic se kaže neka neznana poteza. Jošku se zdi, da be sili brat k smehu, ko bi se najraje zjokal. To ga spametuje. „Jaz nočem Micikc," odvrne trdo, potlej pa pridene nežneje: „Ti, Matej, si stareji in boš lahko srečen ž njo; saj je lepa, dobra, — denarja pa tudi ima." „Meni se pa tako ne dopada nijedna ženska," pravi Matej, „Micika pu bi že celo ne bila za mene! Ali veruj mi, brate," doda skoraj proseče, „meni bi se jako dobro zdelo, ko bi jo ti vzel." „Jaz sem ti že povedal, da mi ni nič za njo," reče Joško tako odločno in trdo, da osupne nenavadni glas Mateja. Zato začne toložljivo govoriti o tem, kako bosta danes prodajala iu preudarja sani pri sebi: „On mi ne verjame; pa s časom ga že prepričam in dal se bo pregovoriti!" — — — — — Ali Joško se ne da pregovoriti. Če mu Matej opisuje lepo bodočnost, ki jo bo imel kot ženin, zasmeje se vselej nezaupljivo, a o Miciki neče celo nič vedeti. Kadarkoli prideta v ta kraj, vselej se mora Matej bratu [na ljubo ogniti gostilnice kaki dve uri. Čudno, brata se nista nikoli pogovorila, da bi prišla njiju obojna žrtev na svitlo. Vsak misli, da hoče piipotnoči bratu k sivči in boječe taji, kako ljubi Miciko, da ne bi zvedel tega drugi. (Dalje prih.) nem zboru nezdrave, gniloba naj se sčisti, in ko bi prišlo sedaj do vretja. je bolje, da začne bruhanje ob priliki, ko ne bo treba stopiti s sedaniega torišča brez — častnega upora. Razpotje je sedaj za državnozborske stranke, ali slovanske vidijo lehko jasno, kaj izgube in pridobe, če se postavijo za sedanjo vlado ali proti njej Pod gor ni k. Fi\ Politični razgled. Notranja tlcži'lc V L j ubij a n i 29. septembra nje odšli Državni %bor začne danes zopet zborova -Zlasti češki, slovenski in dalmatinski poslanci so s teškim srcem na Dunaj. V državnem zboru se začno pogajanja o pogodbi z Ogersko. Vo-lilci na Češkem in Moravskem so na shodih, ko so jim poslanci poročali o svojem delovanji, sklepali razne resolucije, v katerih so izražali češke zahteve v bančnem in sladornem vprašanji. Ko bi vlada se ne hotela ozirati na češke želje, zahtevajo volilci, da naj njih poslanci prestopijo v opozicijo. V državnem zboru je pa le malo upanja, da bi se dalo kaj doseči. Vlada ne bode zagovarjala čeških želja, temveč se jim bode odločno upirala. Poljaki in nemški konservativci pa tudi neso zanesljivi. Poljaki tako radi hodijo svoja pota in se potegujejo le za svoje lastne koristi, sedaj so pa še dogodki v orijentu nekoliko odtujili ta dva slovanska naroda. Predsednik osrednjega kluba, knez Alfred Lichtenstein, odložil je svoj mandat. Knez je bil obljubil Čehom, da bode podpiral v nekoliko češke zahteve, sedaj pa te obljube več ne vežejo kluba. Iz tega kluba je pa izstopil Jurij Lienbacher, kar kaže, da ta mož ne misli več hoditi z desnico. Dvorni sovetnik Lienbacher se že dolgo kaže Slovanom neprijaznega. Odločil se je od desnice gotovo zategadelj, da bode tem ložje brezozirno pobijal češke želje. Res da Lienbacherjev upliv ni več posebno velik, a v tako kritičnem času pa vender lahko škoduje. Ako Čehi res pojdejo v opozicijo, bode jim težko kaj pomagano. Tedaj bodo levičarji podpirali vlado in Ogrom vse dovolili, kar žele. Ko bi pala sedanja vlado, bi najbrž levica prišla na krmilo. S Poljaki bi se levičarji že pobotali, Čehe, Slovence in Dalmatince bi pa brezozirno pritiskali. Vsekako je sedanji čas za Slovane v Avstriji kritičen. Jutri bode ogeiruti-tl ministerski predsednik odgovoril na interpelacijo o bolgarskem vprašanji V svojem odgovoru bode nekda zagotavljal, da je Nemčija Še vedno avstrijska verna zaveznica, Rusija pa hoče zmerno postopati in ne misli na okupacijo Bolgarije. Bode li s takim odgovorom Tisza zado voljil Madjare, se ne ve. Kakor s 1 govori, hoče v kratkem še Desider Szilagvi znova vlado interpelo vati o bolgarskem vprašanji. \ nanje bi bil ostal v Bolgariji, bil bi se lahko opiral na veliko večino v narodnem sebranji in na navdušenje vojske Časniki lažejo, da so ga pregnale vele vlasti. Nasprotno je resnično, več velevlastij celo Turčija, dokler je verovala v njegovo odkritosrčnost, ga je podpirala, Rusija j>a ni storila nikakega koraka, ki bi mu bil branil ostati v Bolgariji. Razumljivo bi bilo, ko bi se ne bil več vrnil iz Levova. Da je pozneje proti volji naroda zopet odpotoval, je pa nerazumljivo. Ako so njegove obljube bile resne, bil bi moral bolj briiiti svoje pravice, kakor to store drugi knezi. Knez se je izgovarjal, da odstopi, ker mu Rusija ni naklonjena. Rusija mu že dolgo ni naklonjena in to po pravici, kajti knez je slepil zaupanje carjeve rodovine ter bil orodje ruskim nasprotnikom, knez je pa vendar zategadelj lahko dalje vladal. Kako da bi sedaj ua jedenkrat ne mogel vladati proti volji Rusije. To naj dobro premislijo Battenbergovi zagovorniki v časopisih in ogerskem parlamentu, ki se toliko potegujejo zanj Pomisliti je treba, da je knez ostavil deželo, ko ga je najbolj potrebovala. Pričakujemo, da bodo listi, ki se potegujejo za Battenberžana, tudi pojasnili, čemu se je knez odpovedal. Ako bodo pa listi molčali, se bode pa ta stvar pojasnila v avstrijskem, ogerskem in nemškem državnem zboru. Mi ne verjamemo, da bi bil knez tako rad odstopil, kakor trdi nemški oneijo/ns. Nemčija se tudi ni tako potegovala zanj, kakor se sedaj hoče dokazati. To s*3 najbolje vidi iz nemških oficijoznih listov, ki so kneza še huje napadali kakor ruski, ko so ga bili zarotniki pognali iz Bolgarije. Ko se je vinil v Sofijo, nemškega zastopnika ni bilo pri vsprejemu. Naj nemški oficijozni listi pišejo, kar hočejo, dogodki v Bolgariji so pokazali, da Nemč ja iz strahu pred Francozi, mora Rusom privoliti, kar hočejo. Bis-inarck nič več s svojo besedo ne odločuje v Evropi. Razni listi so trdili, da si je nagle* k a vla ia prizadevala združiti Bolgarijo, Romunijo, Srbijo in morda tudi Avstrijo proti Rusiji. Angleški vladni krogi trd'jo, da je vse to izmišljeno. Morda se pa le Angležem ni posrečilo njih prizadevanje, zategadelj bi sedaj vse radi utajili. — Pariški listi poročajo, da se bode v kratkem popolnem premenila angleška vnanja politika. Anglija se ne bode vec brigala za Bolgarijo. Ker je sultan jako hladno vsprejel vojvodo Edinburškega, ne bode več skušala z vezati se s Turčijo, ampak se hoče sporazumeti z Rusijo. Anglija ne bode več Rusije ovirala ua Balkanu na potu proti Carigradu, ako bode le Rusija hotela privoliti, da si Angleži definitivno prisvoje £gipet. Da pa angleška vnanja politika ne bode po čivala sedaj, kaže to, da vse osobje vnanjega mini sterstva ostane v Londonu, nikdo ne pojde na po čitnice: Špaujako ministerstvo je nekda sklenilo z vso strogostjo zakona proti ustajnikom postopati; hkratu bode pa nadalj- valo liberalne reforme. Mi smo že bili povedali, da je ustaja bila večja, kakor se je sprva trdilo. Španjska oficijozna poročila so celo hotela vedeti, da v ustajo ni zamotan noben častnik, sedaj se pa za gotovo ve, da se je ustanka udeležil celo general Villacampa. Dopisi. Ise Hlovciijega gradea 28. septembra. [Izv. dop.] Do zadnje nedelje ni nam bilo znano, kako prebujeno je bilo naše slovensko občinstvo in kako navdušeno za sveto narodno stvar. Mestece samo sicer še pokriva stari led nemško liberalne zime in le tu pa tam je prodrla nežna mladika iz trdega oklepa, ter se začela razvijati, razcvitati. Tem lepša in veselejša pa se nam kaže okolica. Kmet naš se je začel zavedati; spoznal je, da mu je le Slovenec pravi prijatelj, uvidel je, da je krasni mu inaterni jezik z dosedaj privilegovanim nemškim jednako veljaven. To je sijajno dokazal ustanovni zbor poddružnice Slovenjigradec in okolice „družbe sv. Cirila iu Metoda". Prve korake za ustanovitev poddružnice storila sta vrla naša visokošolca g. Anton Roginain g. Josip Bar le. Izposlovala sta nam od glavnega vodstva v Ljubljani potrebne priloge, navduševala ljudstvo za prepotrebno družbo, mu razlagala njen vzvišeni namen in to ne brezuspešno. Nepričakovano veliko občinstva, posebno mnogo olikanejših naših kmetov zbralo se je dne 26. sept ob 5. popoludne v prostorni dvorani Gilotherjevi, kamor je velezaslužui naš deželni poslanec g. dr Šuc kot pooblaščenec glavnega vodstva sklical usta novni shod. Vidno pazljivo sta se poslušala in z burnimi živioklici vsprejela krasna govora predsednika g. dr Šuca in nadepolnega g. dr. Murkota. Pravila odobrila so se nespremenjena in v začasni odbor volili so se odlični narodnjaki: g dr. Šuc, prvo-sodnikom; g. Farsky, njegovim namestnikom; g. Smiil, zapisnikarjem; g. Ivan Rog i na, njegovim namestnikom; g. Stanonik, blagajnikom; g. Vavkan, njegovim namestnikom. Dosedaj šteje poddružnica 15 ustanovnikov, vseh udov skupaj nad 80; pričakovati pa smemo trdno, da so bo itak že lepo število Še prav znatno pomnožilo. Iz raznih napltnic in plamtečib govorov, ki so sledili oficijalnemu vsporedu, da se sklepati, da je naš okraj za narod priddbljen; delo, katero je prvi z velikim trudom pričel neustrašljivi naš dr. Šuc, ni ostalo brez lepega ploda, taka prebujenost in navdušenost iti tolika darežljivost mej ljudstvom živo prorokuje, da mora tudi za slovenstvo nastopiti lepša doba! V Kobaridu 24. septembra. [Izv. dop.] (V odgovor „Edinostiw in v zagovor sebe in učiteljstva) (Dalje.) V že omenjenej „listnici urednikovej" se trdi, da se z osodepolnim uvodnim člankom nikakor ni nameravalo žaliti učiteljskega stanu. Da, da se je neki tako nekako pisalo, kakor bi kedo dejal: da naj bodo vsi tajniki večih občin sami — juristi. Res, originalna paralela! Da pa temu ni tako in da oni članek ni tako nedolžen, — o tem nas prepriča naslednji odlomek: „Nekako šegavo je bilo tedaj gledati rokodelčiče (t. j. rokodelske učence) dohajoče na učiteljišče v Koper. Ta je popustil bil (!) svoja šila in kopita doma; oni je ostavil bil C O svojo službo, kot garzon (!) v kakej štacuni, tretji je potisnol bil(!) oblic in žago ter sedel na kop na Koper-skem učiteljišči, iz namena, da bi čez štiri leta postal naroda svojega učitelj!" — Slednjič pa dostavi: „Kaj ne, kako rfletno?" — Da, da, res „fletno", a tudi »šega v o" je, če bi kedo trdil, da ne misli žaliti kacega stanu, a bi s tako ironijo, s takim sarkazmom pisal o njega postanku, katerega hoče karakteristično naslikati se svojo divno" (!) fantazijo in z „izbranim" (!) humorjem ! Bi se li ne dale iste misli povedati na vse drug, milejši način, če se stami ne misli žaliti? Recimo, da je vse ono res istina, li je treba take nedostatke na tak način šibati in slikati, ko se vender ve: da se isti ne dajo več od praviti v teku jedne cele generacije1?! Li je treba, da se novodobnemu učiteljstvu spodkopuje še tisto malo avtoritete, katero si je v teku svojega obstanka pridobilo le s silnim naporom in težavo?! Saj je vender znano, da je ravno naše ljudstvo šoli in učiteljstvu silno nasprotno, ker ni o njej dovolj poučeno in tudi priučeno na njega postavne tirjatve in sitnosti, ki izvirajo radi šolskega obiskovanja?! Čemu dražiti že itak dovolj razburjene duhove?! Sicer bi se dale pisati cele knjige o sitnostih, ovirah in nasprot8tvih, zoper katere se ima boriti uči-teljstvo za svojo avtoriteto in šolstva napredek, ker so tu zagrešili skoro vsi odgojujoči faktorji, — a se o vsem tem danes pisati ne sme, ker: „Je dandanes mnogo tacih resnic, ki so silno nevarne onim, ki jih izrekajo", pisal je slavnoznani francoski filozof Lafavette. Oni članek ne bode imel nikakega uspeha, pač pa je zagrenil marsikojemu učitelju poslednji sladki trenotek. Nasprotnikom učiteljstva pa je dal v roke mogočno orožje, da bodo za njim s prsti kazali rekoč: „Še v „cajtengah" jim tako pa tako pravi!" To smo imeli priliko opazovati lani, o tem smo se prepričali tudi letos. S temi besedami sem hotel reči, da naj se o tako delikatnih zadevah previdnejše piše. Saj vender vemo, da učiteljstva delokrog ni mej inteligenco, ki stvar umeje, ampak mej priprostim ljud< stvom, ki včasih komaj čaka, da more kako stvar krivo razumeti. Čemu tedaj uničevati na tako nepreviden način vso veljavo in ž njo tudi uspeh in zaželjeni smoter jedue cele učiteljske generacije ?! Pravo za pravo se jaz v bitstvu zlagam s pisateljem omenjenega članka, t. j., da učiteljstvu nedostaje še marsičesa glede na intelektuvaluo izobraženost. Kaj je temu uzrok? Nič druzega, kakor kraj, ono nesrečno Kopersko gnezdo, v koje so učiteljski kandidati Koperskim ujetnikom nalik za cela 4 leta obsojeni. Naj bi se kandidati ne izobražali štiri leta, marveč šest ali celo osem, in če jih pripelješ potem v velikomeBtni salon, obračali se ti bodo, kakor hlodi, nič elegantnega ne zapaziš na njih. Zakaj? Ker kniiga in vedno le knjiga ne da one potrebne „površneu izobrazbe in elegance, če se človek sam ne premice v dotičnih krogih, kjer na svoje oči vidi in na svoji ušesi posluša „praktično živenje", da zadobi s tem „ug laj ene manire", katerih si je zaželel uvodni člankar „Edinosti" . O tem so nami bistven dokaz najtemeljiteji učenjaki, ki neso imeli časa, da bi se urili „za praktično živenje", ki so celo svoje živenje tičali v knjigah in napisali dela, katerim se celi svet čudi, — in vender so igrali v navadnem in elegantnem društvu smešno figuro. Jednaka je z učiteljskinu kandidati v Kopru. Da pa nesem jaz ie-te misli samo danes, to ve slavno uredništvo „Eđinosti" najbolje, ker je prav iz mojega še dijaškega peresa tiskala dopise ravno o tej zadevi. Iu vender je ta naša misel o nedostatnosti intelektuvalne učiteljske izobraženosti le zgolj subjektivna, silno nemerodajna, — in celo v polnem nasprotji s konferencijo najvelj avniših avstrijskih deželnih šolskih nadzornikov in pedagogov, ki je bila pred par meseci na Dunaji pod prvosedništvom naučnega ministra. Ta konferencija je dosedanji način učiteljskega izobraževanja jako izpremenila in naučno ministerstvo je že izdalo dotično reformo. Kakor je pa videti, da dotični člankar o vsem tem ničesar ne ve, sicer bi bil še milejše zajavkal in ves svoj „odlični" humor bi ga bil popustil. Ona misterska reforma namreč jako skrči „realni" pouk na c. kr. učiteljskih izobraževališčih, tako da se uči le najpotrebnejše, najimenitnejše oddelke, a tem več Časa se je odmerilo pedagogiki in specijalni metodiki. S svojega stališča imajo tudi prav! Dotična naj kompetentne ja oblast ne namerava, da bi se znali učitelji „uglajenih manir" sukati okoli go-spic in gospa, pač pa, da bodo vešči v svojej stroki. Nu, da bi pa sedanje učiteljstvo delalo ravno sramoto narodu našemu, o tem pa tudi še nesem slišal. Se ve, da o morebitnih izjemah ne govorim, katerih je nedvombeno v vsakem stanu. Neke druge slavne in „učene" glave pa žele, da naj bi bilo učiteljstvo krotko, ponižno, prava podlaga vsakej ošab-nej peti. O učitelji naj se skoro ne ve, da biva, — tacih učiteljev si marsikdo želi, — in taki imajo tudi — — bodočnost. Iu če se prav kak učitelj po šoli, kakor krt zarije v kak kotiček ter ga srka--na kredo, česar nikoli -plačati ne more, vender bode bolj „obrajtan" od marsikoga, kakor pa kak drug učitelj, ki Bi prvo in slednjo četrtinka vina priti že, da podpira narodna podjetja, da si kupuje knjige m časnike za nadaljno svojo izobrazbo v „kulturnih" in drugih slovanskih jezikih! Pa, pozabil sem, kako nas uči Lafavette!! V osnovnem šolskem zakonu je tudi cel oddelek , ki se v originalu zove: 1ortbildung der Lehrer, — na kar se je pa menda popolnem po zabilo. Da bi si učitelj nakopaval dovolj potrebnih in dragih knjig, v to mu ne dovoljuje materijalno stanje. Sicer se pa mora res priznavati, da se marsikdo po dokončanih izpitih ne zmeni več za — — učevno knjigo, — — in to ne brez vseh uzrokov. Saj učiteljstvu ne treba, da samo kaj misli; ono bodi marijoneta, misli in pleši, kakor drugi hočejo. Celo za izpite se marsikdo le površno pripravlja, češ : toliko da zlezem. Res je: bolje, kakor je kedo napravil kak izpit, slabšo službo mu je slučaj odmeril; nasprotnega ne omenjam. Pa zopet sem zabil na velevažno resnico Lafavettejevo. Na vse to treba tedaj misliti, kedar se govori o učiteljstvu. Člankar v „ Edinosti" želi, da bi se učiteljstvo delj časa izobraževalo. Prav, marsikdo izmej učiteljstva tudi, le morda vse drugače. Oni člankar vzdiliuje, da pri nas na Primorskem ne sprejemajo na učiteljišče le tacih dijakov, ki so dovršili nižjo gimnazijo ali realko. Jaz pa pravim, da se radi nižje gimnazije celo lehko potolažimo, ker tu je izgubljen ves oni čas, kojega se je porabilo za klasično jezikoslovje. Za nižjo realko ne rečem ničesar. Bolje pa je vsekako, da se je mesto teh ustanovila pripravljalnica za c. kr. učiteljišča, ker tu se uči le to, o čemer se bode tudi na učiteljišči učil, a ne tudi to, kar bode moral pozabiti, ker se privatno ne bode mogel baviti s klasičnim jezikoslovjem vsled velike množice predmetov. V ta dokaz naj omenjam, da so bili oni dijaki vedno slabši, ki so prihajali iz srednjih šol, kakor pa tisti, ki so prišli naravnost iz c. kr. pripravljalnice. To ie fakturu, o kojem se lahko vsakdo prepriča! Če bi se pa sploh hotelo učiteljsko izobraževanje podaljšati, dodati bi se moralo štirim tečajem še petega ali šestega, a nikakor ne na oni način, o kojem nam kvasi prijazni nam člankar. Tako je moje in mnogih mojih kolegov ponižno mnenje, Dotični člankar pa kaj svečano odreka jednakost srednjih šol s c. kr. učiteljišči. To se u meje! Saj je izobrazba na učiteljišči že neka dovršena ce- lota za neko gotovo svrbo, a srednje šole podajo le neko vseobčo vednost, na katere temelji se potem še-le zicia na višjih šolah. O tem ni treba niti da govorimo! Tako grozno se pa ta člankar vender ni upal trditi, kakor tisti v 87. lanskej štv., k: je pisal: „Ni se čuditi, še se takega prerano dozorelega učitelja loti velika domišljavost, da-si bi moral biti prav ponižen (— saj sem rekel. Pis. —), ker on nema toliko v glavi, kakor kak dijak na nižji realki ali gimnaziji." Kaka goropadna modrost, kak monstrum je prilezel iz bistre in pravične glavice dotičnega dopisnika! Kdo ve, kje je ujel ono gorostasnost v „žlico modrosti"?! In ven-je mogoče, da prinaša take race slovenski list, katere podaje celo v „dobrovoljen nasvet starišem in dijakom." Itadovedni smo res, kak svet poda pre-slavni člankar „starišem iu dijakom" glede na naslikane učiteljske razmere! 'Konec prih. Domače stvari. — (Nemška temeljitost.) Dunajski znanstveni klub odposlal je bil lani na spomlad 80 svojih članov na potovanje v Dalmacijo. „Znanstvena ta ekspedicija pohodila je Zader, Šibenik, Trogir, Solin, Splet, Korčulo, Dubrovnik, Trsteno, Kotor in Vis in kot plod svojega potovanja izdala 50 stranij obsežno knjigo z naslovom : „Gćsellschaftsreise nach Dalmatien — in Tagebuchblattern gesehildert von B. und B." Zaderskemu „Narodnemu listu" posnamemo, da je vse, kar sta rečena člana „znanstve-nega" kluba napisala o zgodovini in umeteljnih spomenikih Dalmacije, jednostavno prepisano iz Eitelbergerovega dela „Die mittelalterlichen Kunst-denkmale Dalmatiens" in iz Jelčićevega „Dello svi-luppo civile di Ragusa", a še pri tem prepisavanji napravila mnogo hib. Nemška temeljitost vidi se nam pač v čudni luči, ako člani „znanstvenega kluba" tako brezstidno kradejo iu lahkomiselno prepisavajo. — (Včerajšnje naše i zvest je) o Loško -potoški koleri je vender le malo preoptimistično. Tu^JSTnj*el(fln prijatelju piše namreč tamošnji požr-tovarni župnik Ž g ur uprav ta dan: „S strahom sm6 'zopet napolnjeni, ker 27. t. m. je mlad mož zbolel za kolero v Travniku in 1 otrok v Šegovi vasi. V Travniku se torej v novo začne, kjer je že vse mirno bilo. Zmiraj še plavam mej živenjem in smrtjo." Žulibog torej, da ni še Kranjska s cela kolere prosta. — Z druge strani pa se nam je iz-vefftita, da so v Šegovi vasi 4 osobe za kolero zbolele, 2 pa umrli. — (Uradno izvest je okoleri:) Od polu-noči 27. do polunoči 28. t. in. v Trstu 2 slučaja, v okolici 0. Doslej 645 osob zbolelo, 212 ozdravelo, 411 umrlo. Z dežele so so naznanili vsega vkupe 4 slučaji. — (Prememba v posesti.) Šarabonovo hišo na Starem trgu kupil je g. J. Zor man, mokar v Kolizeji za 13.400 gld. — (Na učiteljišči v Kopru) vsprejme se suplent za nemški in slovenski jezik. — (Letošnja vinska letina) se bode, — kakor zatrjujejo Dolenjski vinorejci, — povsem dobro obnesla, izimši kraje, kjer je škodovala toča ali mraz ranil vinsko trto. — Vprašanje se pa usi-ljuje človeku pri tem: Kakšno bode vino potem, ko dojde v roke tacim krčmar jem, ki svojo vest malokdaj izprašujejo in se pošte no brati j o s Sternom in Nosanom v Zagrebu, ali pak z raznimi „Magjar*embriw itd. —! Da bi jih — pomoril — mraz, take človeške rastline! -a — — (Somenj v Kastvu) na „belo nedeljo" dne 3. oktobra t. 1. je politično oblastvo iz zdravstvenih ozirov prepovedalo. — (Dr. Werner obsojen.) Pred par tedni prikazal se je v okolici Tržaški mlad mož, okolu 25 let star, ki je trdil, da je sekundarij dr. VTerner iu da ga je ministerstvo odposlalo tjakaj. Bil je v liicmanjih in v Dolini in mej drugim ukazal razkužiti kolibo, v katerej je jedna osoba za kolero zbolela. Sleparija ljudem nasproti se mu je posrečila, kolera mu pa ni prizanesla. Lažidoktor zbolel je sam za kolero, sicer kmalu ozdravel, a mej boleznijo se je kmalu dognalo njegovo pravo ime in njegov stan. Mladi pustolovec je Filibert Catanei di Momo, bil praktikant pri poštnem uradu v Pra-terstrasse na Dunaji, gkjer je nekoliko denarja izneveril in jo potem popihal proti jugu. Zaradi po-neverjenja in motenja oblastev obsodili so ga včeraj na Dunaji na 4 mesece ječe. — (V Zagrebu) praznoval je preteklo nedeljo g. M. svoj 75. rojstni dan, ob jednem pa 57 letnico, odkar je bil začel pušiti. 57 let pušil je in vedno le »ta dolge", takozvane „Schuster-Cuba" in popušil v tem času 83.220 smodk, za katere je ta-bačna uprava dobila 1248 gld. 30. kr. Na tehtnici bi teh smodk bilo 450 kg. ali t! t kvintala in ako je istina, da je v omenjenih smodkah 3'5°„ nikotina, je v teku 57 let g. M. 15 kilogramov močnega strupa užil. Da se je zakajeni denar naložil na obresti in obrestij obresti, bilo bi danes vsega vkupe 7000 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": ToulOUSe 2!). septembra. Frevcinet imel jako pohvalno vsprejet govor, rekoč, da so glavna vprašanja; Prcosnova vojaških institucij, zboljšanje financij, revizija fiskalstva, olajšanja obrtnije in poljedeljstva in zboljšanje delavskega stanja. Francoska želi odločno in odkritosrčno miru, a hoče varovati svoje stališče kot velevlast, svoje interese, čast in dostojanstvo dežele. Kar se tiče kolonij, morajo se obdržati sedanja posestva in delati je na to, da bodo plodovita. Glede notranje politike mora vlada izvajati zakone in energično udušiti vsako motenje reda in miru. Dunaj 28. septembra. Načelnik postaje v Blumenau na Fran Josipovi železnici danes zjutraj umorjen in blagajnica oropana. Ker je na tej postaji malo prometa, ni bilo v blagajnici nad 25 gld. Budimpešta 28. septembra. V poslednjih 24 urah 35 osob za kolero zbolelo, 11 umrlo. Zader 28, septembra. Ker ob Neretvi od 18. t. m. ni bilo nobenega slučaja kolere več, odpravljen je kontumac za omenjene kraje. Razne vesti. * (Hmelja) pridelalo se je letos po izvestji nemškega hmeljarskega društva: V Avstro-Ogerski 95.200 stotov (lani 141.600), na Bavarskem 21)8.20O (proti 313.400 Bt. lanskega leta), na Angleškem 623.200 (lani 491 00O stotov). Manjši nego laui bil je letošnji pridelek tudi na Virtemberškein, Baden-skem, Hosenskem, v Belgiji, Franciji, Ameriki, Rusiji, Avstriji. Vsega vkupe se je letos hmelja pridelalo 1,784 000 stotov, (lani pa 1,886 500 st.). * (Succi), ki je s pomočjo svojega čudodelnega likerja srečno prebil 30 dnevni post in v tem času izgubil 14 kg. svoje teže, našel je že dva po-snemalca, katera pa se ne bodeta postila, marveč ravno narobe živela. Anglež John Goadelv pozivlje učenjake, naj ga pridejo gledat in nadzorovat 40 dnij in nočij. Ves ta Čas užival bode samo „rost-beaf" b krompirjem, a niti očesa ne bode zatisnil. Drug mož pa se ponuja, da bode v meseci dnij popil 400O litrov piva. Slednji mora vsekako biti Nemec. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. Dne 24. septembra t. 1. imela je trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani redno sejo pod predsedstvom gosp. zborničnega predsednika Jos. Ku-šarja; navzočni so bili naslednji ag. zborniki: Iv. Dogan, Oroslav Dol ene c, Janez Nep. Ho rak (podpredsednik), Vekoslav Jenko, Anton Klein, Makso Krenner, Karol Luckinatin, Mihael Pakič, Ivan Perdau, Vaso Petričič, Josip Ribič, Fran Ksav. Souvan in Jarnej Ž i t n i k. GoBp. zbornični predsednik konštatuje, da je za sklepčnost zadostno število zbornikov navzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika Karola Luckmanna in Vaso Petričič a. Gospod zbornični predsednik naznani, da je povodom Najvišjega rojstnega dneva Nj. veličastva cesarja in povodom Najvišjega rojstvenega dneva Nj. ces. visokosti presvitlega cesarjeviča nadvojvode Rudolfa in povodom Najvišjega imendana Nj. ces. visokosti presvitle cesaričine Štefanije v imenu zbornice potom deželnega predsedstva predložil preudane čestitke, ter na to dobil naslednja dva dopisa od c. kr deželnega predsedstva. Prvi z dne 20. avg. 1886 slove: „Vsled brzojavke Nj. ekscelence go-spoda vodje kabinetne pisarne Njih veličastva cesarja z dne 19. t. m. je Nj. ces. in kr. apostolsko veličastvo za povodom Najvišjega rojstveue:/. dneva od Vašega blagorodja v imenu trgovinsko in obrtne zbornice za Kranjsko izraženo čestitko premilostno zahvaliti se blagovolilo. Jemljem si čast" itd. Drugi dopis z dne 23. avgusta 1886, št. 2559, slove: „Vsled brzojavke Nj. ekscelence gospoda najvišjega dvornika Nj. ces. in kr. visokosti cesarjeviča nadvojvode Rudolfa sta Nj. ces. visokosti, presvetli cesarjevič in cesaričina izvolila od Vašega blagorodja v imenu trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko povodom Najvišjega rojstnega dneva Nj. ces. visokosti presvetlega cesarjeviča nadvojvode T Rudolfa in povodom Najvišjega imendana Nj. ces. visokosti presvetle cesaričine nadvojvodinje Štefanije izraženim čestitkam premilostno zahvalo izreči. Jemljem si čast, Vašemu blagorodju to naznaniti, da izvolite dalje sporočiti. Sprejmite" itd. Zborniki so to poročilo stoje vzeli v znanje. Gospod zbornični predsednik na dalje naznanja, da je zbornici od Nj. ekscelence trgovinskega ministra Olivierja marquisa de Bacquehem došel naslednji dopis z dne 1. julija 1886, Št. 1331: „Njih c. kr. Apostolsko Veličastvo izvolilo me je z najvišjim lastnoročnim pismom z dne 26. junija 1886 premilostno imenovati trgovinskim ministrom." Vsled Najvišjega odloka prevzel sem danes vodstvo tega ministerstva in to slavni zbornici naznanjajoč jo ob jednem prosim, naj me pri izpolno-vanji dolžnosti) mojega urada krepko podpira z zaupanjem in dobrovoljnim sodelovanjem. Ob tej priliki pač ni še treba zagotovila od moje strani, da se bodem na pospeševanje tako važnih interesov trgovine in obrta pri svojem poslovanji veduo po vsej moči in skrbno oziral." (Dalje prib.) ~~ ~ "^FaŽbilčT" Podpisani izvrševalni odbor naznanja s tem p. n. gospodom kmetovalcem-živinorejcem, da so dne 15. t. m zbrani kmetovalci soglasno sklenili ustanoviti mlekarsko zadrugo v Ljubljani ter podpisane pooblastili, da vabijo k pristopu tudi manjše posestnike. S tem vabimo torej k pristopu ter navajamo, da zamorejo tudi posestniki le z jednim deležem, to je z jedno kravo in z zneskom 30 gld. pristopiti. Naj blagovolijo tedaj vsi, ki želijo ustopiti v mlekarsko zadrugo, oglasiti se pri podpisanem odboru (pisarna c. kr. kranjske kmetijske družbe v Ljubljani) vsaj do 10, oktobra t. h, da se potem vsi zadružniki skličejo v konečno posvetovanje in določitev društvenih pravil in izvolitev stalnega odbora. Dosedaj so pristopili sledeči gg.: J. Baum-gartner, grajščak na Fužinah; baron Lazarini, graj-ščak v Smeledniku; Lenče, veleposestnik na Lavrci; Josip Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki; Fr. Kotnik, veleposestnik na Vrdu; Jos. Palme, grajščak v Dolu; Gregor Jakelj, župnik v Rudniku; Andrej Vole, župnik v Št. Vidu; dr. Jos. Kosler in Jan. Kosler, veleposestnika in tovarničarja v Ljubljani; Š. Puncah, posestnik v Rudniku; J. Malinšek, posestnik v Tacnji pod Šmarno goro; grof Hohenvvart, graščak v Ravnah; Fran Dolinar, posestnik na Šujci, tako da je pričetek zadruge zagotovljen in bo zadruga še to jesen pričela svoje podvzetje, katero bo po vseh poizvedbah gotovo uspešno in v veliko korist živinorejcev. Izvrševalni odbor mlekarske zadruge v Ljubljani : Fr. Povše, J. Baumgartner, baron La z ari ni, J. Palme, J. Kosler, tajnik G. Pire. "Vafbilo, Odbor „Pisateljskega podpornega društva" je sklenil o božiči podariti društvenikom »Leposlovni zabavnik," ter je vabil sredi meseca julija t. 1. slovenske pisatelje s posebnim pozivom in pa slovenskih časnikih, naj racijo primerne sestavke spisati in je do konca septembra odboru imenovanega društva doposlati. Ker je mesec september, določen obrok, potekel, vabijo in prosijo se vsi čest. gg. pisatelji, ki imajo kake rokopise pripravljene, da je racijo mahoma odboru doposlati, da se more vse potrebno ukrenoti ter se izda pravočasno „Leposlovni zabavnik". V Ljubljani dne 29. septembra 1886. Odbor pisateljskega podp. društva. Zahvala. Najuljudneje podpisani se srčno zahvaljuje vsem čestitim gospodom in gospodičinam, sodelujočim pri veselici dne 26. septembra. Posebno veže me dolžnost, javno izreči najsrčnejšo svojo zahvalo društvu „Edinost", ki je blagovolilo prepustiti dvorano. Nadalje gospicam: Mariji Lokarjevej, Mariji ^ Fani Guglielniovej, Emi in Dragotinki Defran-cesehijevej. Prav velika hvala gre tudi gospicama Evgeniji Godina in Dragici Haas, za toli izborno igranje na glasovirji, istotako g. Casagrandu za izvrstno vodstvo igre ter g. Franu Fertili na blngo-dušnem daru. Vsi ti sodelovalci pripomogli so k tako sijajnemu izidu veselice: akopram so bili stroški (80 gld.) zelo veliki, je vender čistega dohodka 55 gld. Vsem, koji so k temu pripomogli, zahvaljujem se najsrčneje. Ajdovščina dne 29. sept. 1886. stud. med. Pet. Deirauceschi. Tujci: 28. septembra. Pri Itount Kulka, Wimer z Dunaja — Lajos iz Budimpešte. — Vogel, Hlubek iz Gradca. — Vugrinčič z Dunaja. — (Jolia iz Tržiča. — Janesch iz Trsta. — Palme, Pollak z Dunaja. Pri "»»i«*'! s KirchhofVz Dunaja. — VVeiller It Gradca. — Schwarz iz Karlovca. — llautt" iz Koćovja. — Montane li iz Trsta. — Bollen iz Kuku. Tržil«' C€»IM» * IJ uhlja > dne 29. septembra t. 1. fl kr. Špeh povojen, kgr. . d. »r i PSenica, hktl. . . . ti »i« - 70- Rez, n * • . 4 87 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, 1? ... J B9 Jajce, jedno .... — 2 I Oves, i 76 — 8 1 Ajda, . . . 4 06 Goveje meso, kgr. — «4 Proso, n • •' • 4 71 Telečje „ — HO Koruza, ■ ... 4 -7 Svinjsko „ „ — 60 Krompir, » ... 2 BO KoŠtrunovo „ „ — 30 Leča, w . • • in _ — 40 Grah, H — Golob...... — 17 Fižol, n ... 9 — Seno, 100 kilo . . 2 68 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 1 66 i Mast, — ta Drva trda, 4 □ metr. »; 30 Speh frišei * n — 64 mehka, p „ 4 10 Meteorologijo poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratn a Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 -ti « oo 7. zjntraj 744-70 mm. 2. pop. 743 24 na. 9. zvečer, 748 08 na. 1 4-6" 0 17 4" C 11 8° C brezv. Bi. jz. si. jz. megla jas. ja.. 0-00 mm. Srednja temperatura 11-3°, za 2 5° pod normalom. ^■CLELaJsIca, "borza. dne 29. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 90 kr. Srebrna renta....... . . 94 , 80 Zlata renta........... 116 „ 70 , 5°/0 marčna renta......... 100 , 25 „ Akcije narodne banke....... £61 „ — „ Kreditne akcije......... 276 „70 „ London .......... 125 „45 „ Srebro........... — „ - „ Napol. ....... 9 „ 95 r C. kr. cekini . . ..... 5 „ 95 Nemške marke ... 61 , 57'/2 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 131 , 50 „ Državne srečke iz 1. 1«64 100 gld. 169 „ — , Ogrtka zlata renta 105 „ 90 „ Ogrska papirna renta 5°/„ , . 93 „ 35 , 6*;0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/,, 100 gld 117 „ 75 , Zemlj. obč. avstr. 41/«0/,. zlati zast. listi 125 , — „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — , Prior, ohlig. Ferdinandove sev. žele. ce 98 „ 50 n Kreditne srečke 100 g 176 „ 50 „ Rudolfove srečke . . 10 „ 1« „ — „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 108 50 , Trammway-diušt volj. 170 uld. ». v. . 195 — , V našem založništvu je isš/a in se dobiva po knjigotrinicah knjiga: Kurzgefasste Geschtchte Kratns mit besonderer Riicksicht auf Cultitr-Entouickhmg. Vm August Dimitz. jo pol v 8°. Cena mehko vezani knjigi je So kr., elegantno v tlatem obrezku vezana stane I gld. jro kr. Čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nič vainega pretirajočo, objektivno podobo povestnict nale oije domovine, ko j o bode vsak domoljub gotovo kot dobro doilo in m veseljem marljivo prebiral. Ig. pl. Kleinmayr Čl Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. (712—1) Oženjenega Žagarja za dve žagi vsprejme taulcoj v službo Alojzij Kočevar, vulgo Medičar, (690—3) v Zelimljali pri Ljubljani. Kdor hoče dobivati 1718—1} pristno Brnsko volneno blago, obrne nuj se z utapanjem na najetaršo tvrdkc za sukno ^SliF^fi^E«; ustanovljenu 1888. I'ojmii ni pltfcidi po alti. :t.r»o in višje. Uzorci zastonj. Gs. krojaškim mojstrom pošljejo se karte uzoi-rev zastonj. F»ri J. GIONTINI v LJUBLJANI. Dokler imair> kaj teb knjig v zalogi, jih prodajam po sledečih »latno znižanih cenah: Bret Marte: Kallfornske povesti.....:io kr. J. Jurčič: „Cvet In sad".........4o — „Kaj dvoma atoloma".....»o — „Tugomar"..........»O Oliver Goldtnnith: „Župnik Wakefleld«ki" . . 40 „ J. Krsnik: „Ha Zerlnjah"........BO Ih: J. Tavčar: „Zimski večeri"......M .. Ako se naprej pošlje znesek, se knjige pošljejo poštnine prosto. (695—3) Št. 15.357. (710—1) Razglas. V smislu §. 6 postave z dne 23. maja 1873 (štev. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenlli porotnikov za 1HH7. leto o«l 1. «lo H. oktobra leto« v magistratnein ekspeditu izpoložen, da ga vsakdo lahko pregleda in v tem času tudi poda svoje ugovore. Porotniškega posla so po §. 4 imenovane postave oproščeni: 1. tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za Čas zborovanja; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravuiki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 26. septembra 1886. Dva dacarja, dobro priporočena, vsprejme takoj Fran Fišer, '703—3) užitninski zakupnik v Kamniku. Resna ponudba. Mož, v najlepših letih, s posestvom in dobrim obrtom v velikem in prijaznem kraji Kranjske, želi zbog žouitve z gospodičino ali vdovo v staroBti od 25 do '»kolu 30 let, katera ima vsaj 3> 00 gld. denarja, seznaniti se. Le resno ponudbe, če možno s fotografijami, katere se na zahtevanje takoj vrnejo, naj se blagovolijo na uprav-niltvO tega lista pošiljati. — Diskrecija z možato besedo zagotovljena. (706—2) Fin med v satovji a kilo «0 kr. dobiva se pri (680—5) OROSLAVU DOLENCU, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. fmV Pošilja ae tudi po pošti od 1 kilo naprej proti povzetji ali predplačilu. -ISWB= IVcpreseglJivo za zobe je I. Salicilna ustna voda, aromntična, upliva okrepčujoče, ovira spridenje zoh in odstranaje smrdefo sapo. Velika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepeujoče in nareja zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih jo že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495 — 12) „LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. ■jbF Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkaczv originalno salicilno nstuo vodo in šalici hi i zobni prah, priden« zastonj razprava o varovanji zob in ust. ■ 4 —tgfcfr -taAja--ta 4J < 5 2. m — s. s-r" ■m ^5 Brnsko "blago. Proti gotovini ali poštnomu povzetju pošilja blago za zimsko ohloko za • i ' ., in višje, vse po jako luzkib cenah, samo tovarniška zaloga zk sukno (610—12) FRIDERIK BRUNNER, v Brnu, Frolichergasse 3. Uzorci se pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzorcev za gospodo krojače nefrankovano. Jzdatelj 'n odgovorni »irednik: Ivan ftelezn i k a Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".