-------     114    -------
Kmetijstvo.
Plevel
je velika nadloga kmetu, in zato je treba gledati, da se preveč ne razširi. Učenjaki, ki se bavijo s poljedelskimi vprašanji, so tudi razširjenju raznovrstnega plevela začeli obračati veliko pozornost. Dolgo se je že domnevalo, da veliko plevelnega semena pride z gnojem na polje. Ne le, da se najraznovrstnejše reči mečejo na gnojni kup, temveč tudi v živalskem gnoju samem se izvozi mnogo plevela na njive.
Koliko zadnjega žita, v katerem je mnogo najrazno-vrstnega plevela, se pokrmi živini. Poskusi učenjakov so pokazali, da konj le malo katera plevelna zrna tako prebavi, da bi večne bilo kaljivo, večino jih gre skozi konja, ne da bi se dosti premenila. Z gnojem pride seme na njivo, kjer se plevel bujno razvija. Tudi govedo dosti ne prebavi bolje plevelova semena, da celo v prašičjem blatu našla so se kaljiva zrnca. Zatorej se naj zadnje žito, predno se daje živini, debelo zmelje ali pa dobro skuha. Le tako dosežemo, da ne pride na njivo seme raznovrstnega plevela.
Tudi se priporoča, da se vsaka stvar ne meče na gnoj, ker s tem se tudi zanese plevel na njivo. Če se devajo take stvari na kompostni kup, v katerih so razna plevelna semena, naj se vselej dobro polijejo z vrelim kropom, da zgube kaljivost.
Večina plevelnih semen ne zeleni tisto jesen, ko so dozorela, temveč še le prihodnjo pomlad, če je vsejana ozimina, pomladi prehiti rast plevela in ga precej zatare. Če pa sejemo jaro žito, je pa dobro, da ne sejemo prezgodaj, da plevel že požene, ker potem ga pokončamo z oranjem. Dolgo se je mislilo, da se z globokim oranjem prežene plevel z njive. Novejše skušnje so pokazale, da to ne pomaga, kajti nekatero plevelno seme ostane v zemlji po deset let kaljivo. Opazilo se je pa tudi, da globoko oranje ravno tako pospešuje rast plevela, kaktr rast žita. Tudi mora biti plevelovo seme globoko, jako globoko zaorano, ako ne zeleni. Marsikak plevel pro-dere 20 do 25 cm debelo plast lažje ilovice.
Seveda se mora tudi gledati, da se žitno seme kolikor je moč čisto seje, če hočemo, da ne bodemo imeli plevela na njivi. Za manjše množine se splača celo seme z roko zbrati, pri večji se pa že mora s posebnimi pripravami sčistiti.
Poleg tega je vendar treba plevel preganjati na njivi z brananjem, okopavanjem in plevenjem.   Gledati je
treba, da se pleve, predno plevel cvete, da se vsekako doseže, da ne obrodi. Če plevel prerase poljske rastline, se mora, predno cvete nad poljskimi rastlinami pokositi,Jin se mora gledati, da se pri tem poljske rastline ne poškodujejo s koso. Včasih je to treba celo ponavljati. Če je pa le preveč plevela, je pa včasih treba vse pokositi, da se le plevel zatare.
Predenica je jako nevaren plevel za lan in deteljo. Zato je treba gledati, da se seje čisno seme. Mesta, kjer je predenica, naj se sežgo ali pokrijejo s steljo in pepelom ali pa močno polijejo z gnojnico.
Sploh mora vsak poljedelec obračati veliko skrb na zatiranje plevela in marsikaj se bode sam koristnega naučil, v tem oziru iz skušnje, ako bode opazil, kdaj in kako, kali in raste kot plevel in tudi po možnosti zasledoval, kaj njega rast pospešuje, kaj pa ovira. Tako vsakdo lahko nekoliko pripomore k napredku umnega kmetijstva.