Gospodarske stvari. Čebclorcja. Nekoliko let sein se je ua polji kmetijslva po ustauovitvi krnetijskib zavodov, po izobraževanji gospodarskib druJtcv, razširjanji kmetijskib easnikov i listnv, napravljanji razstav, strokovnjaških tečajev i dopolnjcnji gospodarskega postavodajalstva; muogo stoiilo. Prospeb vseb prizadevaDJ se eedaj se piesoditi ne more i povzdiga sama je še tako nilada, da jej ui mogoče v obče določno in eelotno zmagati. Ccravno je vsled razvijauja političnega življenja danes zeniljišče iu irnovina, kakor tudi poklic kmeta prost tcžkih vezi i mogočnega jarma preteklih časov, je vendar iniscl našib gospodarjev ostala še uekoliko udana uekcdanjitn navadam, predscdku i bojazljivosti. To je veljalo i se posebno velja od čebelorejc, od ovega oddelka kiuetijskega, koji nosi pri razuuinem ravnanji najlepši dobiček. Vzrok tega se iraa iskati osobito v tern, da ge je eebeloreja do nujnovejšega časa brez temcIjitih vednoetij obdclovala. Glavna svrlia, glavni cil.j razumne čebeloreje je, si osvojiti voditev čebelinege življenja v vseb delib, porunožitcv zaleg, pridobitev matic, varstvo pred bolcznijo i prcd sovražuiki itd. Lo če se to vse popolnoma pravilno vrši, zainore čcbelorejec vspeb pričakovati in doseci. Razširjanje razuninc čebeloreje ua podlagi izvedeb, izvrsenih po raisleuib možeb, osobito po župniku Dzierzonu, podučevanjc v narucn odpravljecja marsikterih brczsrčnib. navad, (kakor moritev eebcl ob jeseni itd.) vpeljava piipravuili stanišc, v kojib se lebko s cebelami brcz truda i naravno ravna — to je namen našega društva i osvcdočeni smo, da bode ta namen od vseb stranij pripozaau. Akoravno ta oddclek kmetijstva še tako rekoč v zibeli leži, sc vendar nadejamo, da dosežcmo s pomočjo našili gospodarjev najlcpai vspeb. Vabimo tedaj p. n. prebivalce i umne gospodarje okolicc Celjske k pristopu v naše društvo iu upamo trdno, da se ue bodcmo motili v svojem pričakovanji, da bo naše drnštro z ozirom na mali letui douesek (1 foriut za delajoee, 2 forinta za podporue ude) v kratkem lepo število društvenikov iraelo. Vsak društvenik dobi brezplačuo čebelarsk list na dom. Pristopna oglasila sprejema g. Mat. Kresnik, nčitelj v Celji. Podružnica čebelarskega drustva v Celji 9. aprila 1881. M. Kresaik, načelnik. Ivan Gabršek, tajnik. Konjska bolezen ,,smrkelj". (Spisal A. Folakovski, dež. okrajni živinozdravnik.) II. 0 uzrokib te bolezni se nič zanesljivega nc ve. Največja krivda se pripisuje takirn razmeram, ktere konja slabijo, toraj slaba, nezadostna in nenavadna klaja, presilno in prekomočno delo, zadubli blevni zrak in druge dolgotrajue bolezni. Ali toliko pa je skušnja do gotovosti pokazala, da je smikelj nalezljir. Kakor je bilo uže povedano, pribaja smrkljevi strnp iz takib gumpic, ki so se razpustile in ki so se na nosne sliznici bile naredile. Ta strup se pomesa z vozgrivim iztokom iz nosa in tako je tudi unievno, zakaj da je sunkljevi strup prava emrkljeva okužnina v iztoku iz nosa najti pa tadi na krastab. Razun tega pa je srmkljera in črpna okužnina na vsem, kar je 8 smrkovim ali črvivim konjera kakor koli v doiiko prišlo, n. pr. konjska oprava, voje pri vozu, uapajavna posoda, jasli itd. Že prej je bilo ua kratko omenjeno, da se snirkIjevi in črvni strup no samo na konje, ampak tndi na človeka prenesti more. Posebno nevarno je, čc inia človek ranjeno roko in če ta strup v rano pride ali pa na tanko iu njcžno kožo v obrazi, na ustnicab, na očesih itd. Skusuje so pokazale, da so tako s konjskini smrkljevim ali s črvivim strupom ostiupljeui ljudje silno nevarn« zboleli. Kri se jiin je razsedla iu smrt je bila gotovo žalostni konec takib ncsrečnikov. Zato ne nioremo dosta opominjati, iiaj 8c s tako boleno živalijo kolikor mogoče prcvidno ravua. Iz povcdanega bode pa tudi vsakcruu parnetnemu jasno, zakaj postava tako ostro zapoveduje, da se naj liipoma gosposki naznani, čo je kje takšna bolcua žival pri biši. Sejtni. 23. aprila Ivnik, sv. Jurij na Pesnici, Kauiža, Ptuj, Slivnica, Dobje. 24. aprila Rogatec, Klek, 8v. Jurij na južni žclcz., Mozirje; 25. aprila sv. Jurij na Ščavnici, sv. Jurij pod Tabrom, Gotovlje, Kostrivnica, Vozenica, Dol, Vojuik, sv. Lonart v Slov. goricab, Središče, Marija snežnica, Cerkovice; 26. april Kozjc, Orebova ves pri Brežicab,