Z86. Jtevllku. o UiAIIodl v tortk 11 decembra 1907, XL leto. aw90T, Lzimsi ucaent in p<«am*», »si vci>a po filU prejeman aa H K, zrn pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en aataee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol Srez istodobne rpošiljatve naročnine ae ne oainu — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če as Ptokopisi ae ne vračafa. — Ursdaiatrs lai nposmUtvo fe * Knaflovth nllcab it 5. in sicer uredništvo v I4nadsir„ ti retaittva tololoa it tt Zveza z Nemci. Poteklo je že več nego leto, odkar , so se klerikalci in Nemci našli v [ bratskem objemu ter sklenili med sabo trdno politično zvezo. Prvi sad te politične zveze je bila deželnozborska volilna reforma. V smislu dogovora med klerikalci in Nemci bi se naj bil deželni volilni red spremenil tako, da bi klerikalci dobili v deželnem zboru absolutno večino, Nemcem bi se za večne čase zagotovilo dosedanje njihovo število mandatov, slovenski narodno-napred-ni stranki pa bi se naj reducirali mandati na minimum, da bi bila obsojena v popolno brezmočje. Nevtešljivo koprnenje klerikalne stranke po absolutnem gospodstvu v deželi, je narekovalo klerikalcem to sramotno alianso z Nemci, katere žrtev bi naj bila slovenska napredna stranka. Raje ohraniti Nemce kot odločilen faktor v deželnem zboru, kakor trpeti, da bi prišla narodno - napredna stranka v deželnem parlamentu do tiste moči in veljave, ki ji gre po številu in davčni moči njenih volilcev, to je najvišje načelo Šusteršičeve stranke. Temu načelu so podredili vse, tudi narodno svojo čast. Stranka, ki je preje leta in leta grmela proti dogovoru napreduj ako v z veleposestniki, ki se je omejeval samo na deželno podporo slovenskemu gledališču, ter proglašala ta dogovor, ki je bil samo posledica klerikalnega odpora proti deželni podpori slovenskemu gledališču, za izdajstvo narodne stvari, je postala preko noči naj-ponižnejša dekla tiste neniškutarske klike, ki jo je preje najljutejše .izpadala. Dasi je med Nemci in klerikalci sklenjena zveza tako očitna, da jo lahko vidi vsak politični otrok, vendar sta se oba kompaseieenta — klerikalci in Nemci — na vse načine trudila, da bi ta svoj nemoralni konkubinat prikrila svetu ali ga vsaj s spretnimi fintami utajila. Toda svet ni tako slep in zabit, da bi ne znal presojati dogodkov po svojem lastnem preudarku. Sicer pa tudi nepobitna dejstva govore dovolj glasno in jasno. Vsi slovenski javnosti je postalo znano, da se je med Šuster.šičem in Egerjem sklenil trden pakt, s katerim so klerikalci iz strankarskih ozirov prodali svojo narodno čast in svoje narodno poštenje. Umljivo je potem, da so se množili glasovi, ki so klerikalcem očitali konkubinat z Nemci in jih dolžili na- j rodnega izdajalstva. Na vsa ta očitanja so ali docela molčali ali pa se skušali izviti iz zagate z bojazljivim dvoumnim zanikanjem. Šele sedaj, ko jim je na občnem zboru nemškega političnega društva pritekel na pomoč sam vodja kranjskega nemčurstva dr. E g e r , so se ojačili ter spregovorili v »Slovencu« nekaj besed o odiozni zvezi z Nemci. Toda vidi se na prvi mah, da ne govore baš radi o tem poglavju. Zakaj jim to poglavje ni posebno ljubo, pač ni treba še omenjati. Značilno pa je to, da se »Slovenec na dolgo in široko peča s svoje-časnim dogovorom glede gledališča med naprednjaki in veleposestniki, ki je bil že neštetokrat temeljito po-jasnen, dočim se popolnoma izmolči o zvezi med klerikalci in Nemci, ki stoji sedaj v najbujnejšem cvetju. To je tembolj čudno, ko je celo dr. Eger — nt aliqnid dixisse vide-atur — čutil potrebo, da je pohlevno in sramežljivo zanikal, da bi med njegovo stranko in klerikalci eksistiral kakšen pakt. No, »Slovenec« že ve, zakaj tako previdno molči. Klerikalno - nemška zveza je tako očitna, da se ne da spraviti s sveta niti z najdrzovitejšim tajenjem. Zato se je »Slovenec« oprijel taktike tistega tatu, ki se je skušal rešiti pred svojimi zasledovalci s tem, da je na begu kričal na ves glas: »Ljudje božji, primite, primite tatu. ki ga zasledujemo!« Toda ta taktika se je že preživela in kričanje na druge ne prikrije lastnih grehov! Dogovor med naprednjaki in veleposestniki je pokopan in prav je tako. Kar je biio nekoč, spada v preteklost in nima več aktualnega pomena. Sedaj je aktualna klerikalno-nemska zveza in o tej je treba govoriti. Ali je morda ta aliansa samo prazen fantom, kakor bi to radi javnosti natvezili tako Nemci, kakor predvsem klerikalci Ali je morda ehimera skupen in solidaren nastop klerikalcev in Nemcev v zadevi dežclnozborske volilne reforme I Kaj pa postopanje Nemcev pri zadnjih državnozborskih volitvah, morda so volili Nemci Kregarja samo radi njegovih lepih oči?! Čreda i Jndaens Appella! Pa recimo, da bi se vse to zgodilo zgolj po čudnem naključju, kako pa si naj potem tolmačimo spora -z u m d o r e š i t e v 1 j u h 1 j a n - 25 aa pol leta 13 R, aa četrt leta O K 90 ta, aa en mesec 2 K 30 n. z.a itjuauaao • ^usihanjem na dom za vse leto K, aa četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tole eloiolo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbs tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat In po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvolć franko vat". pa ▼.pritličju. — Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, 'aklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari' Spravni* tva telefon it 85. 99 I*, k. skega gimnaaljskega vprašanja med klerikalci in Nemci? »Slovenec« skuša tudi to stvar zasukati po svoje ter naslikati rešitev gimnazijskega vprašanja kot velik vspeh klerikalne stranke. Toda kdor ima možgane, da misli, je uvidel takoj, da so klerikalci v tem vprašanju igrali pod enim k 1 o b u k o m z N o m c i. Sam dr. Eger je to na javnem shodu odkrito priznal! Nemci smo zahtevali, je rekel dr. Eger, da se na I. ljubljanski gimnaziji imenuje nemški ravnatelj z nemškimi profesorji ter zaeno od nje odločijo slovenske paralelke. Nasproti temu pa je nam slovenska klerikalna stranka ponudila samostojno nemško gimnazijo, ako zapustimo stari zavod. Nato pravi dr. Eger doslovno: »Živimo v političnih časih, v katerih se umakne vlada vedno, če se gre za izpolnitev nemških želja, do neke srednje črte, in tako nam je ostalo odprto samo vprašanje: Ali naj vzamemo to pod danimi pogoji, ali naj pripustimo še stare razmere?« S temi besedami je dr. Eger odkrito priznal, da bi na 1. ljubljanski gimnaziji ostalo vse pri »starem«, to se pravi, da bi bil ravnatelj Slove-necinueiteljskoosobjeslo-vensko, ako bi klerikalna stranka n e ponudila Nemcem s a m o s t o Jaft c ga nemškega g i m na z i j s k e g a zavoda! Navzlic temu menda dovolj jasnemu priznanju dr. Eger j a, da so Nemci samo s p o m o č j o klerikalcev dobili svojo samostojno gimnazijo v L ;j u b -1 j a n i, se še drzne »Slovenec« pisati o neprecenljivih klerikalnih zaslugah v tem vprašanj ti ter nagla sat?, da je bil uspeh klerikalne stranke nadvse časten! Habeant sibi! Mi naglašaino samo to: Samostojna nemška gimnazija v i- j ubijani, to je seda j d o -k a z a no, je sad k 1 e r i k aln o -nemške zvez e. Ako je prvi zreli plod te zveze, lako škodljiv za slovensko narodno stvar, kakšni bodo šele kasnejši sadovi, ko se sedaj še sramežljivo razmerje med Nemci in klerikalci v javen političen konkubinat?! Posle nsko zbornico. Na Dunaju, 9. dec. Nujnostim debata o nagodbenih »redlngnh se bliža svojemu koncu. Hrvatje so spretno izrabili položaj in so debato znatno raztegnili, tako da bo glasovanje šele jutri ali morda celo v sredo. Stranke, ki imajo v ministrstvu svoje zastopnike in stranke, ki so brez zastopnikov, a stoje v vladni službi, so se zadovoljile s kratkimi izjavami. Krščanski socialci so po princu Liechtensteinu izjavili, da bodo glasovali za nagodbo baje, ker nc-čejo, da bi se uveljavila s § 14. Seveda je to le izgovor, s katerim hočejo prikriti, da so prej grmeli zoper nagodbo, zdaj pa bodo zanjo glasovali. V imenu Hrvatov je jako dobro govoril dr. Tresić-Pavičić, ki je izjavil, da bi Hrvitje izdali ideale svojega naroda, če bi glasovali za nagodbo, pa naj bi jim prinesla še tolikih koristi. Hrvatje pač vedo, da spravi vlada nagodbo na vsak način pod streho, a nihče jih ne more prisiliti, da bi to odobravali. V tem ko bi-jejo njih bratje v Pešti občudovanja vreden boj zoper azijatske in barbarske razmere, ne morejo ostati pasivni gledalci. Z nagodbo se podaljša dualizem za deset let; v Cislitvanski bodo Slovani izpostavljeni germanizaciji, v Translitvanski pa madžari-zaciji. S tem, da bo velika večina zbornice glasovala za nagodbo, bo priznala, podaljšala in utrdila nemško vodstvo državi. Ce so Slovani med seboj tako needini, da glasujejo za nagodbo, potem niti ne zaslužijo drugega, kakor da hlapcu je jo Nemcem. V imenu Cehov je dr. Kratil a f povdarjal pravno zavarovanje glede podlage nagodbi, v ostalem pa izjavil, da bo njegov klub glasoval za nujnost. V imenu čeških radikalcev se je F r e s s 1 izrekel zoper nujnost nagodbenih predlog. Za nemške liberalce je govoril dr. L e c h e r seveda za nagodbo. Hrvat I v a n i š e v i ć zoper nagodbo, slovenski klerikalec P o g a č n i k seveda za nagodbo. Veliko senzacijo je vzbudila izjava dr. A d 1 e r j a , ki je v imenu socialnih demokratov povedal, da bodo le-ti glasovali za nujnost nagodbe. V imenu Poljakov se je dr. G 1 o m b i n s k i seveda izrekel za nagodbo, nakar je dobil besedo Hrvat Prodan, ki je v dolgem hrvaškem in nemškem govoru pojasnil stališče svoje stranke. V seji, ki se je končala šele ob polu 10. zvečer, se je pokazalo, da je za nujnost nagodbe zagotovljena ogromna večina. LISTEK. Zofka. (Spisal Milan Pregelj. (Konec.) Takrat, ko se je bližalo poletje h koncu, ko so postajale noči hladnejše in hladnejše in je že včasih ob večerih legla po okolici gosta in mrzlo-vlažna megla, se je razširila nenadoma vest, da bodo posekali v tistem kraju vse bore in smreke. Prišla je bolezen, črvi so se zaredili pod lubjem, treba jih je zatreti in uničiti. Čez dva, čez tri dni so že zapele sekire tam globoko doli v liosti; enakomerno so odmevali njihovi udarci, zamolkli jeki so jim odgovarjali od vseh strani, včasih se je začni težek padec, tam v gošči se je lomilo in hre-ščalo in naposled padlo na tla kakor silno breme. Delavci trdih in zarjavelih obrazov so sekali naglo veje od že posekanih borov in smrek, nosili so jih na kup na planoti tik gozda in jih tam sežigali. Vse večere je gorelo tam kakor večen kro*. Dvigal se je plamen in padal, prasketalo je sredi njega sveže zelenje in kvišku v zrak in na vse strani so odletavale drobne krvavordeče iskre. Dim, ki se je dvigal iz plamena, je bil videti oh mir- nih luninih večerih kakor temen i r * skrivnosten steber. Videlo se je. kakor da bi se vzpenjal prav do mračne nebesne modrine- in spajal tako nebo z zemljo. Ko je Zofka začula vest o sekanju smrek in horov, ji je bilo tako pri srcu, kakor hi se bilo dogodilo v njenem življenju nekaj nenavadno Žalostnega. In ta skrita in tiha bolest se je večala vselej takrat, kadar je čula enakomerno odmevanje ostrih sekir, ki so se zajedale v vitka in visoka debla. Tako ji je bilo, kakor bi tuj in nesramen človek trgal in odpravljal od nje njem* najljubše znance in prijatelje. In na pamei ji je prišlo tudi, da bo odslej dalje njeno bivališče silno pusto in samotno. Sama planota bo vse, z grmič jem poraščena pustinja, ne gozd, ne travnik, ampak nekakšno jesenski) strnišče. Ob večerih in ob nočeh ne bo več pritajenega šumenja. Kakor burja v zimskem času po mestnih ulicah mimo oglov, tako pojde polnočna sapa preko tistega kraja. Gluhe bodo vse noči, niti sove ne bo, da bi sredi njih zaskovikala. Ob poznih večerih, ko so že davno utihnile sekire v gozdu in ko je ugasnil plamen na planoti, ko so odšli gostje in ngasoval po vrtu luči zaspan hlapec, se je zdelo včasih Zofki, da se sklanjajo vsi visoki bori in vse vitke smreke naravnost proti njej in da prosijo njene pomoči s svojimi šumečimi glasovi. Zof-f-f-kn, Zo-f-f-ka, Zof-f-f-fka . . . Tako se ji je zdelo, da prosijo v polnočnem vetru, in mislila je, da čutijo v resnici bližnjo smrt. Vse natančno da vedo, kako se jim bližajo sekire od dne do dne, kako napoči čas, ko bodo padla sveža in močna njihova debla kakor trhle nemočne palice preko gozdnih tal. In ker je v njih jako in silno življenje, zato mora biti nenavadna smrt nekaj groznega. V hipu pretrgati življenje, v hipu končati to sočno in krepko rast. pasti s teli sinjih nehotičnih višav v blato in se nikoli več dvigniti . . . In Zofka je mislila o svoji lastni smrti. Potem, ko bodo posekali ves gozd, ko bodo ležale krog njenega bivališča v mučnem molku gluhe noči kakor v puščavi, takrat bo vse življenje zelo žalostno. Smrti bodo hodile tam mimo, v jesenski burji bodo vihrale njihove bele halje nad robidov jem in grmičevjem, bližale se bodo ljudem, v gluhih nočeh in v luninem svitu bodo brusile svoje kose. In po njo pride taka hladna koščena smrt s koso preko rame in v beli vihrajoči halji. In treba bo umreti kakor smrekam in borom. Pretrgati mladost, pretrgati tek mlade in vroče krvi. ki vre in polje po brhkih udih kakor studenec ob nalivu. In vse mlado živ- ljenje končati in vse hrepenenje in vse upanje na neokušeno srečo, ki sije iz bodočnosti kakor solnce. Zo-o-o-f-f-ka, Zo-o-o-f-f-ka . . . Mračno, nekako težko, turobno in bolestno so šumele smreke in bori in sklanjali svoje vrhove globoko dol j proti Zofki, in vso noč je šumelo temno vejevje do jutra. Takrat pa se je dvigalo pozorno kvišku kakor bi prisluškovalo korakom tiste nelepe usode, ki se bliža. In vnovič so odmevali udarci, bliže in bliže so bili dan za dnem, bliže in bliže so padala visoka in silna debla brez moči po gozdnih tleh. Strah je zavladal po gozdu, in ptice so bežale iz njega. Dvigale so se v krdelih, plašno so se oglašale, vzpenjale se visoko v zrak in se izgubljale v daljavah. Vrane so se zbrale v jato, kričale so kakor bi zbe-snele, letale v vijugastih črtah nad gozdom in vpile in vpile, Naposled — nekega večera — so se dvignile trumoina silno visoko v zrak in odletele na široko mahaje s perutnicami v severno stran in se izgubile za hribi. Kmalu ni bil gozd več temen. Izginila je iz njega tista skrivnostna tišina, izginil hladni polmrak, ki ga je delal iz dalje temnega, resnega in polnega skrivnosti in tajnosti. Svetla luč je sijala skozi debla, od roba so Petletnico slov. okoi društvo „Ilirije". Iz Prage, 8. dec. Lepa misel o slovanski vzajemnosti, ki je dajala neustrašenim budite-ljem vseh slovanskih narodov toliko svetega ognja, stopa od dne do dne na bolj realna tla. Slep bi moral biti, kdor bi ne videl velikega napredka, ki ga lahko zaznamuje zadnji čas slovanska misel. Jugoslovanske umetniške razstave, kulturno delo slovenske in hrvaške »Matice«, jugoslovanska in slovanska učiteljska zveza, skupno nastopanje jugoslovanskih poslancev v to in ono-stranskem državnem zboru, to so stvari, ki se odigravajo pred vsem le na Balkanu, ki so pa prvi predpogoj za uresničenje tistega lepega ideala, ki se imenuje slovanska vzajemnost. In pri tem ono važno spoznanje, da je mogoče zidati vzajemno postopanje le na vzajemnih interesih in da zato treba le vzajemne interese poznati! Brez medsebojnega poznanja je vsako prijateljstvo le fraza, vsaka solidarnost iluzija. Resničnost teh besed nam potrjuje pred vsem dejstvo, da imata najzapadnejša slovanska naroda, Cehi in Slovenci, najbolj podobne interese — stoletni boj za obstanek napram Nemcem — da sta si pa zato tudi najtrdnejša prijatelja. Zato .nora m o pa z veseljem pozdravi j siti vsak korak, ki ga storimo na potu medsebojnega spoznavanja, spoznavanja skupnih interesov, pozdravljati z veseljem zlasti nastop onih slovenskih akademikov, ki se niso strašili niti daljave niti šikane, ki jih je zato čakala v domovini, ampak šli neustrašeno v daljno Prago na slovanska tla izpopolnjevat svoje študije, one ustanovitelje sedaj že precej močne slovenske dijaške kolonije v Pragi, ki so spoznali rak-rano slovanske misli: popolno nepoznanje vzajemnih interesov. Kakor se slovenska javnost sploh le malo briga za slovensko mladino v tujih vseučiliških mestih, tako tudi za slovensko slovensko dijaštvo kolonijo v Pragi ne kaže onega zanimanja, ki bi ga le-ta zaslužila. Ta kolonij«*! je važna pred vsem zato, ker se njeni člani na čeških tleh ne odtujijo tako bistvu svojega naroda, kakor se lo lahko zgodi na nemških univerzah; drugič pa zato, ker tukaj bolje spoznavajo ne le češkega, ampak tudi druge slovanske narode in njihove potrebe, kakor v nemških vseučiliških mestih. Tako bodo bivši praški aka- se že videli natančno delavci, ki so vihteli v rokah ostre sekire in udarjali z njimi v močna in visoka debla. In baš v tistem času je bilo, ko je šla neko dopoldne Zofka h gozdarju. Mislila je, da bo pusto in celo strašno tam prebivati, kadar ne bo več nikjer nobene smreke in nobenega bora. Vse, kar bodo nesle oči, sama pustinja, samo robidov je, samo grmičevje, oh, in daleč daleč v srečnih domačih krajih, tam stoje visoke smreke, bori do neba stoje, šumijo, šumijo, sklanjajo svoje zamišljene zelene glave, še pečejo v tihe tmine in rastejo više in više . . . Visok mož je bil gozdar, med delavci je hodil po gozdu, svojo dolgo črno brado je gladil, in ko je stala pred njim Zofka, se je nasmehnil. »Kaj si žalostna!« — je vprašal, ker je bil žalosten njen obraz. »Te bore pustite, te smreke« — je prosila Zofka. »Zakaj jih sekate f« »Bolni so« — je odgovoril kra-tkočasno gozdar. »Pustite jih« — je prosila Zofka. »Kakšno bo življenje tukaj, kadar bo vse golo kakor puščava t« »Mladi bori bodo zrastli, druge mlade smreke.« In nenadoma so se Zofki zasolzi-le oči. »Pustite jih . . . vidite ... jaz jih imam rada; ljubim jih!« demiki tvorili pred vsem ono jedro, ki bo poznalo, kaj je na slovanski misli zdravega in izvedljivega in kaj iluzornega. Pred par dnevi se je obhajal v tej koloniji sicer mal pa vendar dosti pomemben praznik; petletnica najstarejšega slovenskega praškega aka-demičnega društva »Ilirije« Ne bi nadlegovali slov. javnosti s poročilom b petletnem delovanju društva, ali, ker odseva v njem vse slovensko dijaško življenje v Pragi, ki morda vendar zanima tega ali onega, povzemamo iz nJega sledeče: Liki razkropljeni čredi ovac se morajo potikati slovenski dijaki sirom tujega sveta, ako hočejo izpopolniti svoje študije z visokošolsko znanostjo in izobrazbo. Velika masa slovenskega dijaštva je hitela vedno zvesta tradicijam v geograf ično mnogo bližja nam Gradec in Dunaj in le tu in tam se je izgubil kak izletnik v kulturno vsekakor mnogo sorod-nejšo nam Prago. Dočim so si osnovali Slovenci svoja ognjišča na Dunaju in v Gradcu že pred desetleji, se takrat v Pragi na kaj podobnega niti misliti ni moglo. Šele leta 1899. se je osnoval v področju srbskega a kad. društva »Šumadije« »Slovenski klub«, ki se je pa preselil kmalu v »Akademicko čitarno« in nato v »Akademickv čtenafsky spolek«. Ali število slov. akademikov v Pragi je rastlo od leta do leta in tako se je moglo pričeti misliti na samostojno slov. akademično društvo, misel, ki se je uresničila 1. 1902. z ustanovitvijo »Ilirije«. Namen novo ustanovljenega društva je bil jasno izražen v naslednji točki društvenih pravil: Društvo hoče prvič biti središče znanstvenega in družabnega življenja praških Slovencev, drugič razširjati obče duševno izobrazbo in tretjič, skrbeti za gmotno podporo članov. — Z ozirom na to, da je imelo društvo družiti v sebi vse slov. praško dija-štvo in pa na utemeljeno prislovieo: »Dva Slovenca — dve stranki« se je sprejela v pravila i točka, ki Izključuje v društvu vsako politiko. Da je skušalo društvo vestno izpolnjevati stavljeno si nalogo, je videti že iz tega, da je imelo tekom teh 5 let 46 občnih zborov in 17 društvenih sej. Tudi posamezne točke svojega programa je izvrševalo društvo jako vestno. Društvo je preredilo celo vrsto veselic, ki so vspele vse jako častilo, prirejalo je predavanja v informacijo zlasti češkim gostom, za člane pa so se vršili debatni in čajevi večeri ter izleti v razne razstave, tovarne, v različna češka mesta itd. Razven tega si je nabavilo društvo knjižnico, ki šteje danes okoli 600 zvezkov, ponajveč slovensko slovstvo. V društvo je prihajalo tudi redno povprečno 30 časopisov in revij. Pridno so delovali tudi razni klubi in odseki, med katerimi treba omenjati zlasti »Tehnični klub«, ki se je pozneje osamosvojil in je danes najboljši naš prijatelj. Iz našega društva je izšla tudi misel na ustanovitev »Aka-demičnega krožka češke podružnice slovenskega planinskega društva«, ki ima lepo nalogo, buditi med češkim dijaštvom misel za lepoto naših slovenskih planin in privesti v ožje stike češke akademike planince s slovenskimi akademiki. I misel na slovenski narodni kolek se je rodila v glavah naših članov in oni so bili, ki so jo vresničili prvi. Zlasti pa so se zanimali naši člani za češko sokolstvo in si pridobili s svojo vztrajnostjo priznanje in simpatije pražkega »Sokola«, napram kateremu stojimo danes v naj prisrčne j šib stikih. Sploh se je društvo v čeških krogih vedno jako dostojno reprezentiralo. V tem oziru treba posebno opomniti 1. 1903., v katerem je nastopilo društvo nič manj kakor 36krat in dobri glas, ki si ga je pridobilo društvo takrat, si znalo ohraniti do danes, čeprav se je storilo svoj čas od gotove strani vse mogoče in nemogoče, da bi se društvo oblatilo. — Kot sinovi slovenskega naroda pa smo vedeli ceniti tudi zasluge raznih odličnih mož, ki so si jih stekli, bodisi za naš mali slovenski narod ali pa za uresničenje slovanske ideje sploh. In tako si je društvo izvolilo častne člane: pokojnega Jana Lego, g. prof. Chodouusfcega, g. prof. Stritarja in g. župana in poslanca Hribarja. Nič manj se ni zavedalo društvo tretje točke svojega programa. Ne le da je priskočilo svojim članom na pomoč v neštetih slučajih, priredilo je tudi več veselic v prid prepotrebne-mu »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi« in založilo v prid dotienemu narodni kolek. Največ prepirov in bojev pa je rodila v društvu ona točka o politiki. Raznih nasprotij v društvu ni manjkalo niti v začetku, ali visoko so zakipeli valovi še le 1. 1904. Vrenje se je nekoliko poleglo, ko je društvo sprejelo program po narodno-radikalnem kroju; ali le za malo časa, kajti takoj so se pojavila nova osebna nasprot-stva, ki so se skuvala za program, na katerem se je našlo napako, da nima narodno-radikalnega ime-n a. Ker se večina (23 članov) ni hotela vdati in hotela, da imajo v društvu prostora le tisti, ki z oficijalno narodno-radikalno taktiko ne soglašajo, manjšina (22 članov) pa hotela vsekakor, da se mora »Ilirija« oficijelno priklopiti narodno-radikalni organizaciji, je boj končal s seces:jo, oziroma najgrši njega del se je šele začel, kajti gotove osebe so pričele proti »Iliriji« po čeških listih tako gonjo, da so jo obsojali isti narodno-radikalni somišljeniki. — Manjšina je izstopila in si osnovala lastno društvo »Adrijo«, v »Iliriji« je pa ostala pisana zmes naprednega dijaštva, v kateri so bile zastopane vse struje; od zmernejših radikalcev do ljubljanskih »Savanov«, od »hudih« liberalcev do socijalnih demokratov. Vse te pa je vezala in veže ideja strpnosti, svobodomiselnosti, ki vpošteva i tuje nazore, čeprav so različni v bistvu, ne bi jihhotelazakriti z i s t i m skupnim imenom, veže nas vse ista misel, »da hočemo vsi dobro svojemu narodu in da ne preklinjamo nikogar kot izdajalca, če ima o tem »dobrem« slučajno nekoliko drugačne misli kakor mi. Ta misel nas je družila in vodila doslej, ta nas bo vodila tudi poslej. S posebnim veseljem pa treba zaznamovati najnovejši korak, ki ga je storila »Ilirija« zadnji čas, korak s katerim je začela novo petletnico: najela si je s »Klubom slovenskih tehnikov« ter s srbskimi in hrvaškimi akademičnimi društvi »Šumadijo«, »Slobodo«, »Hrvatom« in hrvaškim »Tehničnim klubom« skupno stanovanje. Obenem se je pričela snovati »Zveza jugoslovanskih akademičnih društev«, ki bo nov faktor pri vresni-čevanju jugoslovanske ideje. V toplih besedah se je spominjal v daljnem poročilu predsednik bratske zveze, ki veže »Ilirijo« s »Triglavom« in ozkih stikov, ki smo jih navezali zadnji čas z dunajsko »Savo«. Treba nam še ožje zveze, ožjih stikov in še boljšega medsebojnega »poznanja in kar največje konsolidacije, ki je potrebna, če hočemo, da se po-vspne i glasilo svobodomiselnega dijaštva »Svoboda« na ono višino, katero se zahteva od dijaškega glasila. Da se je govorila nato napitnica za napitnico, da lepega petja ni manjkalo in da je ta prvi praznik v zgodovini »Ilirije« končal v najlepšem soglasju, se razume samo ob sebi. S ponosom gleda »Ilirija« na svojo petletno preteklost, ki je rodila nebroj krasnih idej- 3 ponosom gleda še tembolj, ker jjiB ravno po preteku petih let videla dozo neti najlepši sad tega svojega streiriljerrja, uresničenje jugoslovanske ideje med praškimi jugoslovanskimi akademiki. Skrbeli bodemo, da ta ideja ne ostane samo med nami, da ne bo omejena le na ozki krog akademičnih izobražencev in zanesli jo bodemo v poslednjo kočo svojih rojakov, da pride kmalu oni veliki dan, ko bodo rekli lahko vsi Jugoslovani, da »si prosto voljo vero in postave.« _ Deželni zbori. Dunaj, 9. decembra. Državni zbor bo najbrže nagodbene predloge rešil do 16. t. m. Potem se skličejo nekateri deželni zbori, med njimi štajerski — morda celo tudi kranjski — da dovolijo proračunske provizorije. Zasedanje bo trajalo od 16. do 22. decembra. Delegaeijske volitve. Dunaj, 9. decembra. Tekom prihodnjega tedna se bodo v večerni seji izvršile volitve v delegacije. V ta namen so že sklenjeni kompromisi med strankami. Glede Štajerske se je sklenil tak kompromis med kršč. socijalisti, svobodomiselnimi Nemci in Slovenci. Letos se izvolita po en krščanski socijalist in nemški liberalec, prihodnje leto pa pride na vrsto Slovenec. Hrvaško - madžarski spor. Budimpešta, 9. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je pri glavni razpravi o pooblastilnem zakonu najhujše razkaeil Madžare srbski poslanec dr. Polit, ker je rekel, da Ogrska ni neodvisna država. Posl. Polit je namreč izjavil, da je malo upanja, da bi se v Avstriji rešila nagodba parlamentarnim potom. Za Ogrsko pa je važno vedeti, kako se razvijejo razmere v Avstriji, ker Ogrska ni neodvisna država. Po teh besedah je nastal velik hrup. Predsednik je govornika ukoril, češ, da njegova trditev nasprotuje zakonom in ustavi. Ogrska je neodvisna država in ni podrejena nobeni drugi državi. Posl. Polit se ni dal motiti, teniuč je mirno dokazoval, da bo Ogrska mogla braniti svoje pravice napram Avstriji uspešno šele tedaj, ako se poravna spor med Ogrsko in Hrvaško, ako se neinadžarske narodnosti na Ogrskem pomirijo, in ako bo na podlagi splošne volilne pravice v zakonodavstvu zastopano vse prebivalstvo. »Magvar Orszag« poroča, da bo ogrsko-hrvaški državni zbor dognal nagodbeni zakon 20., ali najpozneje 22. t. m. Strahovlada v Črni gori. Dubrovnik, 9. decembra. Iz Orne gore prihajajo še vedno vznemirljive vesti. Nad 100 mož iz plemena »Piperi« je napadlo domovje Pavla Božoviča, očeta zaradi bomb zaprtega vseučiliščnika Božoviča. Zažgali so mu vsa poslopja ter bi bili tudi Božaviča ubili, ako bi ne bil že poprej pobegnil. Premoženje bogate rodbine Dakovičeve v Kragovi je črnogorska vlada zaplenila. Gospodarja Arkina Dakoviča in njegova sinova Nikola in Mirka so pripeljali ukle-njene na Cetinje. Povod je dal najstarejši sin Marko, ki je bil zapleten v afero zaradi bomb. Ko je prišla Glas se ji je tresel, povesila je glavo, in ko je hotel dobrodušni gozdar dvigniti njen žalostni obraz, mu je kanilo v roko dvoje vročih solz . . . »Pustite! . . .« * * * In nekega dne so padle po zemlji zadnje smreke ob robu, zadnji bori. Počasi so se nagnili v vrhu, zašumeli so, zabučali skoro, ko so padli na blatna jesenska tla. Pusto popoldne je bilo takrat. Nebo so zavijali daleč in blizu oblaki, po hribih in gorah so se plazile megle kakor umazane plahte, ki bi jih vlekle nevidne roke zdaj na kvišku, zdaj navzdol, zdaj od leve ne desno in zdaj od desne na levo. Nekje daleč, za holmi menda in za hribi, tam so odmevali lovski rogovi, psi so lajali tam in ostri streli lovskih pušk so rezali ozračje kakor noži. Od kostanjev, ki so rastli pred hišo, je padalo listje. Nekako bolno-bledo barvo je dobilo, zvenelo je popolnoma, viselo od vej kakor umazane krpe, trgalo 6e in padalo počasi na vlažna tla. Tam se je mešalo z blatom in gnilo. V oblakih na nebu je bilo videti, kakor bi se nekaj v njih kopičilo, združevalo in previjalo, naposled izmotavalo nekaj meglenega in vlažnega in se bližalo zemlji. Padati je pričel redek, skoro mlačen dež, megle po hribih so se strnile z oblaki na ne- bu, vsa dalja se je nekako izožila in stisnila, in človek je že komaj videl do bližnjih holmov. Še so zveneli streli tam nekje za griči, ali sredi vlažne megle in sredi dežja so odmevali zamolklo in skoro turobno. Zlasti glasovi rogov so šli preko dalje kakor nekakšno žalostno mrtvaško tulenje. Popoldne so padle zadnje smreke in zadnji bori in zvečer so zgorele tam na planoti tik gozda njihove sočne, košate in temne veje. Cisto nizek plamen je bil, komaj včasih se je vzpel više kakor žareč nož, kakor bi nekam hotel, nekam hrepenel. Komaj za ped visoko so odskakovale iz njega iskre, ugašala jih je menda vlaga, ki se je širila vsenaokrog, ali tisti mlačni dež, ki je padal v vedno redkejših in redkejših kapljah. Zofka ni slonela več na vrtu, ampak v svoji podstrešni izbi je strmela tja v praznino,tja poobsekanipustinj i in plamenu, ki se je medlo svetlikal iz goste jesenske megle. Strašen je bil zdaj tisti kraj. Sama megla, sama jesen, sama puščoba vse daleč naokoli, težek, truden in vlažen vzduh tišči na zemljo in na prsi, obraz bledi, oči postajajo meglene, izmučene, život se sklanja in boči, roke se sklepajo na prsih v neznani in temni slutnji — In v tistih časih je stopil k Zofki lep in prijazen gospod. Iz lepih kra- jev je prišel in iz lepih dni. In o soln-čnih letih je govoril, o tisti bodočnosti je pravil, ki sije v življenje kakor solnce. Brezkončni so bili tisti dolgi jesenski dnevi. Zunaj so kričale vrane, cisto tik oken so letale in s svojimi dolgimi perutnicami so se dotikale včasih vlažnih šip. In burja se je vzbudila in pihala od severa, zavijala mimo voglov in se oglašala v gluhih in temnih nočeh polžalostno in pol plašno in poldivje. Kakor bi pripovedovala divjo in strašno zgodbo, ki se je dogodila bogvekje in bogve-kdaj. In neko popoldne je izpremeni-lo nebo svojo barvo. Prej temnosivo, je postajalo boljinbolj belo, čisto belo .nazadnje in po zemlji so pričeli padati beli drobni in neznatni kosmi. Spočetka so bili redki, a proti večeru so se zgostili in zakrili kmalu dol in breg s svojo beloto. In vse tiste puste in dolge dni je govoril z Zofko mlad gospod. In tako domač je bil in tako resen kakor smreke in kakor bori, ki so šumeli včasih spomine o domačih livadah, o koči, ki stoji kraj vasi kakor zapuščena starka... »Ali me ljubite! ... Hvala, gospod!« Morda je bila to sreča, morda tista bodočnost, ki je sijala v življenje kakor solnce. ponj močna vojaška patrulja, je poveljnika ustrelil, par vojakov ranil, potem pa ubežal v Dubrovnik. — Včeraj so zaprli tudi soprogo že zaprtega voditelja narodne stranke dr. Marušiča. Pogumna žena se je branila z bodalom ter hudo ranila častnika, ki je vodil patruljo. Zatiranje Poljakov na Pruskem. Stanislav, 9. decembra. Včeraj se je vršil velik protestni shod zaradi znane protipoljske predloge v pruskem deželnem zboru. Shoda Se je udefeSllo Več tisoč oseb. Shod je sklenil pozvati poljske člane v avstrijski delegaciji, naj stopijo v n a j -ostrejšo opozicijo ter od-reko skupni proračun. — Poljska ženska društva so razun bojkota pruskemu blagu prevzele tudi nalogo, da agitirajo poleti proti obisku nemških zdravilišč in letovišč. Zveza varšavskih tehnikov je izvolila odbor, ki bo strogo nadzoroval bojkot. Smrt švedskega kralja g Oskarja. London, 9. decembra. Vsled želje švedske kraljeve rodbine se ne odredi splošno žalovanje za umrlim kraljem, češ, da kraljeva smrt ne pro-vzroči deželi slabih posledic. Iz istega vzroka so danes že zopet odprta gledališča in druga javna zabavišča. Pač pa je norveški dvor odredil tritedensko žalovanje. Zarota proti portugalskemu kralju. Madrid, 9. decembra. V Lisa-boni so zasledili veliko zaroto proti kralju. Dne 18. t. m. bi moral kralj otvoriti operno sezijo v gledališču. Tapetnik, ki je krasil dvorano, je našel v kraljevi loži pod preprogami dve bombi. Bombi sta bili zvezani z električno baterijo za kulisami. Strojni načelnik v gledališču je znan revolucionar, rodom Italijan. Ko je policija obkolila njegovo hišo se je ustrelil. Zaprli so mnogo oseb, ki so zapletene v zaroto. Včeraj so zborovali v Lisaboni progresisti. Sprejel se je dnevni red, naj se odpravijo vse proti javni svobodi naperjene naredbe, ustava se mora takoj revidirati, da se izključi diktatura. Ravnotako se mora revidirati kraljeva civilna lista. Ameriški predsednik Roo-sevelt zopet kandidira London, 9. decembra. Na vse vesti, da je Roosevelt utrujen ter komaj čaka, da mu poteče funkcijska doba, izjavlja sedaj Roosevelt, da bo pri volitvah za predsednika Zedinje-nih držav zopet nastopil kot kandidat. Dopisi. Iz Št- Lov renske župnije na Dolenjskem. »Slovenski Narod« že dolgo ni nič poročal o dogodkih v naši dolini. Čitatelji mogoče mislijo, da se je položaj izboljšal, pa ravno narobe, razmere so vedno bolj napete. Tožbe in ovadbe so na dnevnem redu, orožniki vedno v fari, ljudje se napadajo in pobijajo že pri belem dnevu, sod-nija in politična oblast bo imela kmalu samo z nami dovolj posla, da, prišlo je že tako daleč, da je župnik Oblak baje vložil prošnjo, da sme nositi orožje. Kdo je vsega kriv, je javnosti dobro znano. Boj se je začel radi orglarije. Bile so to hude praske, ki so in še done najbolj v ušesih župnika samega, kajti preslišal jih je že na cente in bo moral za svojo trmoglavost pogoltniti še marsikatero bridko. In kp bi bil samo tu udaril po fara-nih? On se vtakne v vsako stvar, seveda ne stori pa nikdar koraka, da ne bi imel zraven mastnega dobička. Koliko prepirov je bilo že radi mlekarne. Pustimo jim slavospeve po časopisi Ji in počakajmo, kakšen bo konec te glo-rije. Mlekarna krasno uspeva, da, to se vse lepo bere, da bi pa kdaj prijavili golo in čisto resnico o izdatkih, o tem dvomimo. Pri tej priliki se spominjamo, kako nas je »Domoljub« naganjal, naj gremo smetano lovit. Da Bogu take norčije niso ljube, se je takoj pokazalo. Marij inarce so v mlekarni prevrnile posodo smetane za 30 kron in kar z nogami tiščale in z rokami lovile, da bi ne ušla po kanalu v Temenico. Pa to, le verjemite, ni bil prst božji, to je bil samo nesrečen slučaj. S tem pa še nismo končali. Lepa pšenica je obetala letos pri kupčiji veliko dobička. Župnik je hlastnil po njej brez patenta, mežnar in drugi pristaši so jo vlačili skupaj od vseh strani in jo odpošiljali cele vagone iz Velike Loke, Radohove vasi in Zati-čne. Pričel je tudi že barantijo s fižolom in deteljo. Da, ljudje pripovedujejo, da so že tudi jajca na vrsti in da ima že v to svrho pripravljene velikanske kadi, da bo prodajal takozva- ne »kalkajer«. Tudi krave, vole in buše že odpošilja. Kajne, to je prav lepo slišati, zjutraj mašuje, popoldne pa okrog kmetov krave preiskuje in molze, katera je maslena in katera ne. Kmalu ga bodemo gotovo videli tudi med kurniki in prešičjimi mešetarji. Će ustanovi se konsumno društvo, kar se zgodi najbrže že v dogleđnem času, potem bo vse v njegovih rokah. Vprašamo javnost: Alisemoreše kdo čuditi, da so nastale v šentlovrenski župniji ta ke žalostne, tužne razmere, tako odločni odpori: Kje so tiste postave, da m o-rajoljudje naljubokake mu župniku piti mlekarske pomije in se mu pokoriti brezpogojno, če je voda še tako škodljiva zraven? Ali ni to krivica, ki vpi j e do neba? Že od avgusta meseca se potegujejo za svoje pravice prizadeti, namesto njih se jim obeta »špehkamra«. Trgovci naj plačujejo patent, Oblak pa brez njega vse pobere in dobiček vleče. Prodajalne morajo biti v nedeljo popoldan zaprte, njegovi posli so pa v Zatični pšenico nakladali. Ali je to prav! Kaj pravi k temu politična oblast? No, pa o tem se bo že še govorilo v Litiji in v Novem mestu, saj je navedenih okoli 30 prič, če ne veljajo za duhovnike drugače državljanske pravice. Čudno, da so nekateri gospodje še tako zaslepljeni, da hvalijo in odobravajo njegovo delovanje. Celo višje kroge je že utrdil v veri, da je prišel kot rešitelj ljudstva v našo dolino in res, vse mu gre že na roko, človeku se zdi, kakor bi se ga bali in že v Trebnjem se tresejo pred njim. Zato se pa »Domoljub« lahko norčuje iz naših pritožb in prav ima. Naše zadeve se k rat kom al o odbijejo, prav redko ugodno rešijo, ali čakajo na mesece rešitve, ali pa romajo v nesrečni koš, duhovniki pa se pri sedanjih razmerah čuvajo kakor pun-čice v očesu, nič zalega se jim ne sme zgoditi, ves aparat se vrsti okrog njih v rokavicah in globokih pokio-nih. Mi pa delovanje Oblaka nismošenikdar odobraval i inganikdarnebo m o. Zadruge , pri kojih ima ustanovitelj pred očmn v prvi vrsti svoj lastni dobiček, zadruge, ki se ustanavljajo v strastne strankarske politične namene kakor v Sv. Lovrencu, kjer se ho če z vso silo in brutalnostjo t a k o -rekoč z glavo skozi zid faro poklerikaliti, take zadruge podkopavajoniora^lo, rode le zlo, hujskanje maščevanje, prepire in pretepe, in kdor ni o tem pri nas prepričan, ta mora biti gotovo slep in gluh. Najlepše je pa to, da hoče, kakor čujemo, župnik Oblak pri vseh obžalovanja vrednih dogodkih sam sebe oprati in zvaliti vso krivdo na g. nadučitelja Potoka r-ja. Da so ob škofovem prihodu mlaje podirali, je bil Potokar kriv. Če mu fantje ponoči ukajo, vpijejo, podoknice pojo, je on kriv. Ce mu kolesa nosijo v Temenico, prešiče spuščajo iz hlevov, kočijo mažejo' z blatom, mlečarja, hlapca, mežnarja, Mariji-narce in baje tudi župnika napadajo, je zopet on kriv. Namen je prozoren, očrnili ga bomo, si mislijo, pri višjih oblasti in ga tako stran spravili. Zato so ga začeli tožiti in vlagati zoper njega razne ovadbe in pritožbe. V resnici pa ne zadene njega nobena krivda, kar je razvidno iz zgoraj omenjenih dogodkov. Demonstracije so opravičene in se pojavljajo, ne da bi kdo v to hujskal in dokler ne krene Oblak na drugo pot, kar je pa skoro gotovo izključeno, ne bo v naši fari nikdar miru in nastale bodo pravcate turške razmere. Dnevne vesti V Ljubljani, 10. decembra. — Slovenci Bjornstjerne Bjorn-somi. Veliki nordiški pesnik in pisatelj Bjornstjerne Bjornson je v nedeljo 8. t. m. slavil svojo 75-letnico. Ker se je Bjornson vedno zavzemal za tiste, ki so tlačeni in zatirani, ter pred kratkim dvignil svoje kopje tudi proti »viteškemu« narodu Madžarov ter pred vsem svetom ožigosal njihovo barbarsko postopanje z ubogim slovaškim narodom, mu je »D ruštvo slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani poslalo tole brzojavno čestitko: »Bjornstjerne Bjornson, Rim, Corso Umberto 397. — Blagovolite sprejeti v imenu slovenskega naroda, ki je najbolj zatiran med vsemi narodi Avstrije, naše naj-iskrenejse čestitke in izraze hvaležne zahvale na Vaši občudovanja vredni obrambi pravic slovaškega naroda. — »D ruštvo slovenskih književnikov in časnikarje v v L j u b 1 j a n i«. (Dalje v prilogi) Priloga »Slovenskemu Narodn" Si 286., dne 10. decembra 1907. — Klerikalno zelotstvo na ljubljanski L državni gimnaziji. Včeraj je bila v 7. in 8. razredu naše I. državne gimnazije huda ura; uprizoril jo je katehet dr. Svetina. Kar besrf je, ker so si dijaki 7. in 8. razreda upali v soboto prirediti Miklavžev večer v »Narodnem domu«, kjer so — ne ustrašte se, ljudje božji! — tudi plesali, da, da, plesali »in der heili-gen Aduentcajt«. Zdaj vas pa ima hudič v svojih krempljih, nadebudni plesalci, in niti ne verujem, da vam bo kaj pomagala dr. Svetinova »pobožna molitev«. — Mi se po vsej pravici moramo vprašati ob tej priliki odkod je gospod dr. Svetina vzel pravico, razgrajati nad gimnazijci, ki jih je žalostna usoda zanesla pod njegovo komando, zaradi popolnoma nedolžne zabave, na kateri se seveda niso godile nikake »Ausšuajfungen«, kakor se je blagovolil gospod katehet izraziti — saj je bila navzoča najde-centnejša ljubljanska družba in med njo lepo število profesorjev, ki pa cel čas niso našli najmanjše prilike, da bi morali grajati kake ekscese. Naj bi se bili zgražali gospod, če bi se bil kdo pregrešil proti kakemu § disciplinarnega reda — nihče bi jim ne bil kratil veselja in zabave! Ali zahtevati, da bodo zaradi prismuknje-nosti dr. Svetinove šli sedmo in osmo-šolci ob kruhu in vodi ter bičanju pokoro delat — je pa vendarle od sile! Komur se tak način življenja zdi primeren — svobodno mu; ali zahteva-mo svobodo tudi zase — vsaj v takih ozirih. — Kaj ne veste, gospod doktor, da vzgajate s svojim postopanjem med dijaštvom samo h i n a v -ščino in neodkritosrčnost? In ali veste, kaj v v z g o j i h i n a v-ščina in neodkritosrčnost pomenit a. S svojim klerikalnim terorizmom lahko še učakate, gospod katehet, da boste brali šolsko mašo in čitali svojo nedeljsko pridigo pred prazno avlo! Nikar se ne motite, dijaštvo dobro pozna naredbo n a-učnega ministra z d n e 2 9. gr u d n a 19 0 6 in torej dobro ve, da ga k šolskim mašam, eksercicijam itd. ne morete siliti, ker so te stvari n e o b 1 i g a t n e. Dijaštvo, ako-ravno v sv o j i veliki večini Vam in »W applerju« ničesar n e veruje in pri Vaših pridigah spi, vendarle dozdaj še obiskuje te neobligatne ceremonije, ker si neče nakopati Vaše maščevalnosti, ki je splošno znana. Ali prenapeta struna rada poči, pomnite to, gospod katehet! Sejete veter, želi boste vihar in lahko, lahko se zgodi, da se skonča to, kar se je začelo danes vsled sobotnega plesa — -pri velikonočnih »ekser^i-c i j a h«! Miklavž. — Kranjska deželna vlada in podpore po ujmah. Pri deželni vladi so nastale razmere, da je za njih ozna-čenje še beseda »škandal« premila. Razen par trpinov — ne dela noben človek nič. Po cele mesece trohne akti po mizah, ne da bi jih kdo pogledal. In če jih končno kdo v roke vzame, jih reši površno in malomarno, kakor se mu pač zdi, meneč se za postave toliko, kakor za lanski sneg". Kako se dela, kaže naslednje poročilo »Parlamentarne Korespondence«: do-čim so se podpore po ujmah oškodovanim v ostalih kronovinah že davno razdelile, ni kranjska deželna vlada še do danes poslala svojega p o-ročila. Osrednja vlada je omenjeni referat že urgirala, a brez uspeha. Vsled tega zavlačevanja deželne vlade ni po ujmah oškodovano prebivalstvo še do danes nobenega vinarja prejelo od trimilijonske vsote, ki jo je v to svrho votiral državni zbor. — Notranjske občine pozor! V zadnjem času je vlada sklicala komisijo za proučevanje in povzdigo gospodarskih in kulturelnih razmer Primorske in južne Tirolske. Ker je Notranjska povsem enaka ali še celo na slabšem v teh ozirih kakor omenjene dežele, bi bilo umestno, da se notranjske občine pobrinejo in napravijo prošnje na vlado, da se započeta akcija raztegne tudi na Notranjsko ali vsaj na postojinski okraj, kar bi morali tudi naši poslanci v državnem zboru s posebnimi nasveti pospešiti. Tozadevne prošnje bi se morale takoj vložiti! — Slovenska šola v Krčevini. Iz Maribora se nam piše: Zadnjo soboto t. j. 7. decembra se je izvršila rabeljska obsodba nad zadnjo slovensko šolo v Krčevini Leitersbergu pri Maribora; krajni Šolski svet je sklenil dosedanjo dvojezično šolo preustrojiti v popolnoma nemško. Nemški bahači, ki imajo občino v rokah, so odločevali. Le dva slovenska glasova v — puščavi sta bila proti, namreč vrli starosta slovenskih pedagogov g. ravnatelj Mihael Nerat ter katehet o. K a sija n. Za nemško šolo pa so glasovali: vino tržeč Pessl, propali kandidat penzij o ni s t Senekovič, župan Schaf fer, znani vihrave c Hrst-majer, odpadnik Palfinger in — protes tanski pastor Prus Mah-nert V interesu narodne stvari prosimo vse slovenske sloje brez razlike mišljenja, naj zastavijo vse moči, da se nakana zagrizenj^ narodnih Bprotnikov iinjji^SrTTTii Slov« na krov^-^tJaMikoj,_ državni te leznlci.^ffava dri. železnic v Trsta napram strankam tako, da ega to postopanje že vse meje, ar na ta način se dela ljudem krivica in velika Škoda. V zadnjem času smo izvedeli celo vrsto slučajev, ki osvetljujejo postopanje železniške prave. Navedemo naj le en slučaj, jesotržeo gosp. Fran Hainribar v skcfji Loki je naročil dne 30. norem bra dvojen vagon (2 IH) in )ro8il, da se mu da zanesljivo na azpolaganje dne 2. deoembra. Odpo-i iljatev, ki naj bi šla s tem vagonom : La Reko, je silno nujna, ker čaka »arobrod nanjo, da jo odpelje čez : aorje. Naročeni dan vagona ni bilo in tudi naslednje dni ne. Gosp. Hain-rihar je brzojavno ponovil svojo prošnjo, a še 9. decembra ni bilo da-nt ga;na razpolago naročenega vagona, niti je na svoj brzojav dobil kak odgovor. Seveda ima gosp. Hainrihar vsled tega silno škodo. Taki in enaki slučaji se gode pogosto ma. Železniška uprava po več dni ne odpošlje naročenih vozov, potem pa jih pošlje, a vse naenkrat, tako, da je čisto nemogoče, jih vse naložiti v določenem času šestih ur. Najraje se to zgodi take dni, ko je vreme slabo, tako da delavci nikakor ne morejo delati. Prav gosp. Hainriharju se je zgodilo tako, železniška uprava pa zahteva sedaj od njega velik znesek, češ, da so vagoni predolgo stali. Končno bodi omenjeno, da železniško ravnateljstvo tudi drugih prošenj ve? mesecev ne reši niti terjatev ne izplača. Ker se dela na ta način trgovini velika Škoda, bi bilo želeti, da bi se poslanci zavzeli za stvar in z intervencijo pri ministrstvu izposlo-vali boljši red. — Iz davčne službe na Štajerskem. Davčni oncijali Rud. Ko-vačič, Alojzij Belšak, Jos. Anzel in Ant Prus pl. Jezerv-Jezierski so postali davčni upravitelji. Davčni asistent Anton Wach v Mariboru je postal davčni cfioijal. Iz gledališke pisarne. Nocoj (nepar) se uprizori v proslavo 25 letnice gospe Zofije Borštnikove Ibsenov igrokaz „Norau. — V petek gostuje na našem odru g. I g n a c i j Borštnik iz Zagreba. Uprizori se prvič „Roza Berndu, igrokaz v petih dejanjih, spisal G e r n a r t Hauptmann, poslovenil Josip W e s t e r. Naslovna vloga, ena najtežjih a obenem najzanimivejših Hauptmanovih tvorb strogo naturaličnega kova, je v rokah g. Danilove. Flamma igra gospod Borštnik, Flammovko ga. Borštnikova, Streckmanna g. Dragutinovi č, Keila g. NučiČ, Martico ga Kreisova, starega Bernda g. Danilo. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili računske listke sledeči gg. in tvrdke: Gostilna Fe'iks RobiČ, Lembab pri Mariboru: Fran Fajdiga, Sodražlca; Dr. Vilko Maurer, Krško; V. Engel-man, Trst; Marija Lončar, „Narodni domu Ljubljana; Ivanka Kimovec, -pri Lipi-, Ljubljana; Marijana £ žen, Stara pošta, Kranj; Jakob Brinovec, Vransko; Antonija Tuček, Novo mesto; hotel „Ilirija", Ljubljana; Terezija Karclnik, Kamnik: Fr. Pater-nost, Postojna, nar. hotel; gostilna Tratnikova v Ljubljani; Val. Dra-gotin, II. Bistrica; Josip Stolfa, restavracija, Sežana; gostilna „Stari Tišlar", Ljubljana. Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda so izšle. Razpošilja jih edinole družbena pisarna. Razglednice se bodo prodajale po trgovinah po 10 vinarjev, trgovci pa dobe izdaten popust. Pričakujemo mnogo naroČil. Začetek šolskega leta In velikih počitnic na ljudskih In meščanskih Šolah. Deželni šolski svet kranjski je določil, da se od Šolskega leta 1907/08 dalje začno šolsko leto na vseh ljudskih in meščanskih šolah z dnem 16. septembra, konča pa s 16. julijem. Le na šolah v Kranjski gori, Ratečah in Beli peči so glavne počitnice med 1. avgustom in 80. septembrom, na Šoli v Vojskem in na zasilni Šoli v Vrhu pri Logatcu pa od 1 januarja do 28. februarja. Ustanovni občni zbor „Ljubljanske ga športnega kluba" je bil snoči v restavraciji „ Narodnega doma" ob dobri udeležbi. Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora inženir g. Prelovšek, ki je pozdravil nazoče in se zahvalil za udeležbo. Nato je orisal zgodovino kluba. Že lani pozimi se je v tivolskem gozdu začelo sankanje v divjem neredu, da se je izrazila želja, naj se ustanovi športni klub. Inicijativo za klub in sankališče je dal restavrater g. K en da. Pripravljalni odbor je napravil načrt za sankališče in ga predložil obč. svetu, ki ga je odobril in dovolil mestni svet v najem proti pripoznovalni najemščini 5 K na leto in pod pogoji, ki se prebero. Pogodba velja za 10 let. Sankališče je kakor znano speljano od tivolske planote po poti proti Švioariji, seka pot v Šiško in gre skoai bresov gozdič na spodaj ležeči travnik. Obljubljeno je, da se nobeno konkurenčno podjetje ne dopusti na mestnem svetu. Za selo ugodne pogoje ae izreče zahvala obč. svetu slasti pa g. iupann. Sankališče se je izvršilo po predpisih, v nekaterih osirih pa še bolje kakor se predpisuje. Deželna vlada je potrdila pravila. Namen društva ni samo gojiti sankanje, ampak sploh športe, slasti zimske. Klub bo deloval na to, da se poživi ljubljansko društveno življenje in bo raztegnil svoje delovanje tudi na veslanje, plavanje, drsanje, tennis itd. Društvo je nepolitično in je vstop dovoljen vsakomur. Narodnostni moment je popolnoma varovan. Nato je g. dr. Zupan o preči tal pravila, ki so se sprejela en bloo. O doneskih je poročal inženir g. Skaberne. Vpisnina znaša 1 K, tudi če ima Član rodbino. Mesečni prispevki so 2 K, kdor pa ima rodbino, ki se bo hotela sankati, plača od vsakega svojega rodbinskega člana po 1 K sa sezono. Ker si je klub naredil že precej stroškov s napravo sankaliŠča, se prvikrat plačajo mesečni prispevki za 2 meseca naprej. Garderobe bodo v Švioariji brezplačno na razpolago. Izdajale se bodo sezonske karte in sicer za posameznika po 12 K, za osebe z rodbino z neomejenim številom članov pa po 20 K. Proti plačilu 60 v. se bo ob nedeljah in praznikih vsakdo lahko sanj kal. Za dijake bo določeno kako popoldne v te duu, da ne bo ob nedeljah prevelik naval. Za otroke in začetnike se ustanovi sankališče v spodnjem koncu vsporedno z glavnim. Koncem svojega poročila in predloga je poudarjal govornik, da ima za ustanovitev kluba glavno zaslugo inženir g. Prelovšek. Predlogi gosp. Skaberneta so bili soglasno sprejeti. Nato so se vpisovali člani. Priglasilo se jih je 66. Volilo se je z vzklikom in sicer so bili izvoljeni: za predsednika g. Prelovšek, za podpredsednika g. dr. S vi gel j, za I. tajnika g. dr. Zupan o, zali. tajnika g. dr. Stanko Jenčič, za I. blagajnika g. Hinko Logar, za II. blagajnika g. Janko česnik Reditelji so gg.: dr. Edvard Bretl, dr. Jernej Demšar, Ciril Koch, inženir Mencinger in Avgust Reioh. Tehnični nadzornik je gosp. inženir Skaberne. Odbornika brez portfelja sta gg. Josip V1 a c h in svetnik Pavlin, revizorja gg. Ko-renčan in Mejač, sodniki pa gg. Janko Bleiweis, Duffe, dr. Kokelj, dr. Praunseis, Rohrmann, Trnkoozv in dr. Zamik. Pri slučajnostih se je sklenila na predlog dr. Šviglja prenumba pravil zlasti glede občnega zbora. Poslovni jezik je slovenski. Glede sprejemanja članov in glede varovanja slovenskega značaja kluba se je vnela jako živahna debata. Poudarjalo se je, da je in ostane klub v slovenskih rokah, za kar je porok izvoljeni odbor, ki bo skrbel, da ne pridejo vanj elementi, ki niso slovenski. Sprejemali se bodo v klub Slovenci in Nemci, proti katerim odbor nima pomisleka. Miklavžev večer poštnih uslužbencev se je zadnji Četrtek v Mest nem domu naravnost sijajno obnesel. Udeležba je bila ogromna, da je bila velika dvorana kar premajhna. Veličastni starček sv. Miklavž je nastopil v spremstvu angelov in peklenskih duhov ter obdaril pridne otročiče s prav lepimi darovi. Seveda je tu in tam tudi peklenska druhal stopila v akcijo. Sicer so pa tamburaši prav pridno udarjali same izbrane komade. Srečo-lov je prinesel obilno krasnih dobitkov navdušenim srečolovcem in sre-čolovkam, tako da je večer minul v razvedrit veni zabavi, da sam nisi vedel kdaj. Prireditelji smejo biti z uspehom zadovoljni. Tolika udeležba naj jim bo dokaz, da uživajo poštni uslužbenci gorke simpatije pri občinstvu. Pogreb umrlega nadučitelja Primožiča bo jutri v sredo ob pol 10. dopoldne v Dobrepoljah. ■metaka hranilnica ln posojilnica v Št. Petru na Krasu se je ustanovila. Utonil le v potoku pri Jur-kloštru na Štajerskem 301etni hlapec Alojzij Apleno. Pijan je šel čez most s slabim držajem, se naslonil nanj in padel na kamen, odkoder se je nezavesten zgrudil v vodo. Skala ga Jo stisnila. Mlinar Anton K r e t i č iz Dednih sel pri Brežicah je padel v potok Soboto. Ko se je hotel izkobacati na suho, se je oprijel velike skale, ki se je pa prevalila nanj in ga zmečkala. Z veliko težavo so truplo spravili izpod nje. Izpred mariborskega porotnega Sodišča. Zaradi knde in raznih sleparij je bil obtožen bivši tovarnar v Mariboru Viljem Stark. Do leta 1905 je napravil dolgov za 200000 K ter si dal izplačati na ponarejene menioe 15 578 K, nakar je pobegnil v Švioo. Letos so ga oblasti izsledile ter ga je Švicarska vlada izročila Avstriji. Porotniki so krivdo zanikali, nakar je bil Stark oproščen. — Potem so prišli na vrsto trije 17-20 let stari ključavničarski romoČniki F. P etr o vi 5, F. Zimer-eit in Jos. K i ki is Ptuja, ki so kradli trgovcu Slawitschu blago in denar. Petrovič je dobil 4, Boki 3, Zimerleit pa 2 leti ječe. Ogenji Na stari cesti pri Ljutomeru je upepelil ogenj posestnikoma Rudolfu in Jeseniku hiši in gospodarska poslopja. Umrl Jo bivši predsednik deželnega sodišča v Oelovou, dvorni svetnik Rudolf Ullepitsoh pl. Krain-fels, star 65 let. Rojen je bil v Ljubljani kot sin deželnege predsed nika. Od leta 1865 do 1890 je služboval na Kranjskem, najprej v Metliki, potem pa v Novem mestu. Od leta 1895 do 1899 je bil predsednik okrožnega sodišča v Celju, potem pa predsednik deželnega sodišča v Celovcu do vpo-kojitve leta 1905. Pokojni j e bil objektiven sodnik ter vedno pravičen tudi Slovencem. Vlak Je povozil pri Gospe Sveti na Koroškem peka Jakoba Maslo t a. V temi je v snegu zabredel na železniši tir, po katerem je ravno pridrčal vlak, ki ga je zgrabil in usmrtil. Kap Je zadela na poti iz Gorice v Sovodnje trgovca in gostilničarja Franca Devetaka iz Sovo denj. Rešena kriza v tržaškem dramatičnem društvu. Kakor znano, je vsled nekih nesporazumi j enj odstopil odbor tržaškega dramatičnega društva. V nedeljo je bil izreden občen zbor tega društva in posrečilo se je rešiti krizo s tem, da je stari odbor obdržal svojo funkcijo. Štrajk težakov v Trstu Kakor že včeraj poročano, so sklenili težaki v Trstu Štrajkati, ker jim delodajalci ne zvišajo plač in ne okrajšajo delavnega Časa. Štrajk je uprizorila soo. demokratična stranka in je štrajkalo včeraj 1900 težakov. Ti so hodili po mestu v večjih in manjših gručah, trčili parkrat vkup s policijo, ker so hoteli ovirati delo. Pri tem je bil pa aretiran samo en delavec. Dopoldne je bil shod, na katerem seje sklenilo štraik nadaljevati. Štrajka se ne udeležujejo težaki, ki so združeni v zadrugah in vezani na posebne pogodbe, oni t prosti luki, ki so zaposleni pri nakladanju in skladanju blaga ter delavci na lesnih prostorih. Težaki, ki so Člani „Narodne delavske organizacije", istotako ne štrajkaj o vsled soglasnega sklepa na shodu, ki so ga imeli v nedeljo, ker so prepričani, da ni sedaj ugoden tr eno tek za tako dalekosežno gibanje. Vlom. 21. jan. 1906 je bilo vlomljeno v Trstu v italijanski generalni konzulat in odneseno precej denarja. Zaprli so zdaj nekega Laha iz Italije in njegovo priležnico, o katerih sumijo, da sta onadva izvršila vlom. Zopet prijet. Pred letom je bilo vlomljeno v blagajno tržaške bolnišnica. Takrat so sumili, da je vlomil bolniški čuvaj Just Sohein, ki so ga pa morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti. Zadnji čas so se pa spet pojavili vzroki suma, da je Sohein vlomil, zato so ga znova potegnili za ključ. Ustrelil ae Je v škorkiji pri Trstu najemnik lekarne v Skednju Adolf Gregorič. Legar razsaja v občini Vrh blizu Buzeta v Istri. V eni sami hiši leži šest bolnikov, eden je že umrl. Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. do 30. novembra 1907. Število novorojenoev 16 (=22 1 %0), umrlih 17 (=23-5°/00), med njimi je umrl za tifuzom (legarjem 1, za jetiko 5, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 5 (=59 5%), iz zavodov 11 (=64 7%)- Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škrla-tioo 1, za tifuzom 2, za vrstico 4, za ušenom 2, za mumpsom 1, za egiptovsko cčesno bolezen 2 Slovenci v Ameriki. — Slovenski Časnikar v prisilni delavnici. Neki Aleksander To-man — „Glas Narodau ga označuje za znanega pijanca in razgrajača — je izdajal nekaj časa v čikagu v spekulacijske namene list „Jugoslo-vanski Gospodar". Ker je v listu obrekoval nekega rojaka je bil obsojen v globo 500 dol. Ker ni mogel plačati, iti je moral v prisilno delavnico. Njegov list je seveda prenehal izhajati. — V rudniku je ubilo v Claridgeju Josipa Petriča, doma iz Semiča. V panorami - kosmoraml n a dvorskem trgu pod Narodno kavarno vidimo ta teden Romunijo, njena najlepša mesta, romantične pokrajine s krasnimi jezeri v sredi in nehotičnim gorovjem v ozadju. Življenje romunskega kmeta, zlasti njegovi Živahni plesi v pestrih narodnih nošah so istotako umetniško izvršeni kakor ostale slike. Zato priporočamo naj topleje obisk tega podjetja, ki je v domačin rokah. Mednarodna panorama pod Trančo ima ta teden razstavljeno nebeško francosko Riviero s mesti in kopališči: Mentone, Rouebru-ne, Monte Karlo, Monako, Tur bi e, Kap Martin, Vili afr a n-oo, Nioa, Cimier, Cannos itd. Slike so nenavadno jasne in nazorne. V neplombovan b vrečah je te dni prodajal neki premogar po mestu premog. Ko je stražnik dal vreče stehtati, se je konstatovalo, da je v vsaki vreči pri 50 kg 20 kg primanjkljaja. Premogar se bode moral zagovarjati zaradi goljufije pri sodišču. Pobegnil Je prostak tukajšnega o. in kr. pešpolka štev. 27. Robert Sitz. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južn»ga kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Hrvatov, 25 Maoedonoev in 13 Slovencev. 32 SLovencev je prišlo iz Amerike, 54 Macedonoev pa iz Mollbriioka. Izgubljene ln najdenn reči. Služkinja Marija Med veno va je izgubila bankovec za 10 K. — Gospa Marija W. je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 8 K denarja. — G. Peter Rešeta je našel denarnico s manjšo vsoto denarja. — Neka gospodična je izgubila zlat prstan, vreden 50 K. — Gospodična G. je našla zlato žensko uro. — Najdenih je nekaj znamk za „ljudsko kuhinjo* in se dobe na osrednji policijski stražnici. „Društvena godba ljubljanska" kon cer tuje jutri zvečer po vinski pokušnji v kavarni „Evropa". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Današnjemu listu je za vse p. n. naročnike priložen imenik knjig kjigarne Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Mestni magistrat celjski je — tako se nam piše — v zadevi R. Diehl-ove gostilne »Stadt Graz«, glede z a k u p a t i s t e m e s a r j u Stolce r j u , popolnoma — pogorel. Znano je, da je gosp. Robert Diehl proti odločitvi celjskega mestnega urada vložil rekurz pri namestnistvu v Gradcu in le-to je rekurzu tudi ugodilo. Toda modri celjski občinski očetje so po stari svoji navadi rekurirali na ministrstvo, čeravno so morali vedeti, da je v takih zadevah namestništvo odločilna instanca. Ministrstvo je seveda odredbo namestništva v polnem obsegu potrdilo, stoječ na stališču, da celjskemu mestu, uradu ni dostajalo legitimacije v rekurz napram namest-niji. In tako si je pridobil celjski magistrat zopet novo blamažo, mestna občina pa ima plačati troške! Slepa strast pač ne pozna mej. Upravni odbor »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic« imel je v nedeljo dne 8. decembra t. 1., kakor se nam piše, v Celju svojo sejo. Udeležba bila je prav obilna, 13 do-lenještajerskih slovenskih učiteljskih društev je bilo zastopanih po svojih delegatih. Sklenilo se je marsikaj, med drugim tudi predrugačba pravil. Izvolilo se je novo vodstvo, staremu — odstopi vsemu — pa se je izrekla zahvala za dosedanje delovanje. — V vodstvo za prihodnjo dobo izvolili so se nastopni gospodi: P. Kocbek, nadučitelj — Gornji grad (predsednik), ter J. Sijanec, učitelj — Gornji grad; J. Mešiček, nadučitelj — Sevnica; J. Pušenja k, šolski vodja — Šmihel nad Mozirjem; Ant. Pesek, nadučitelj — Naraplje in A. Gnus, nadučitelj — Dol pri Hrastniku — odborniki. Konstituiranje odbora se vrši pozneje. Za odbornike »St. Lehrerbundu« se izvolijo tovariši: Slane, K n a -pič in Gradišnik ter se tistemu »Bundu«nominira 12 delegatov izmed društvenikov slovenskoštajerske učiteljske »Zveze«. — Sedaj se prične lahko spet novo delovanje. Upamo, da bode novo vodstvo delalo uspešno v daljni razvoj »Zveze« ter da bode vsa organizacija se razvijala v dobro tako materijalnih ko tudi socijalnih interesov slovenj ešta j erskega učitelj-stva! Od Savinje se nam piše: V vašem listu je večkrat čitati, kako divjajo kranjski kutarji proti učiteij-stvu. Tudi pri nas na Štajerskem ni nič bolje. Pred nedavnim se je poročalo, da je kozjanski okrajni šolski svet sklenil prestaviti nekega nadučitelja enemu najbolj zagrizenih in borniranih farjev na ljubo. Kakor sedaj vemo, je to župnik Vurkelc v Dob-jem. Za njim je smrdelo že v Gornjem gradu. V Dob jem se je pa kmalu spravil nad učitelj stvo. Tožaril in denun-ciral je vsakega, ki mu le količkaj ni bil po godu. Nekaj zgledov. Proti nadučitelju je napravil obširno ovadbo na deželni šolski svet in ker je vedel, da so njegove trditve lažnive, se sam ni hotel podpisati in njegovi hajduki so na njegovo komando prisle-parjali od strank podpise. Cisto nasprotno so jim govorili o vsebini pritožbe ali pa niso pustili čitati, češ, da se mudi. Nadučitelj je spravil potem celo stvar pred sodnijo in trije so bili zaprti po teden dni, drugi so pa vsi z župnikom naprej preklicali vse kot neresnično in izmišljeno ter se zavezali plačati vse stroške. Stroške je seveda plačal župnik, ker je bil vsega kriv. Potem je tožil učitelj stvo, da se pozimi s snegom kepa in daje 6 tem a -i ■ javno pohujšanje. Na to je tožil, oziroma dal tožiti nndučitelja, da ve za nemOralično življenje nekega učitelja in učiteljice, pa nič ne stori, da hi se pohujšanje odpravilo. Nadučitelj je dejal obrekovalca na zatožno klop in župnik Vurkelc zaslišan kot glav na pričo, pravi na sodnikovo vprašanje: »Jaz sem videl, da jo enkrat uči teljica vesila perilo na plot, učitelj ji je pa držal škaf s perilom; med peri lom pa so bile — ženske hlače.« Kako je župnik videl te hlače, nam je še do danes neumljivo, ker med župniščom in dotičnim plotom je cerkev. Ali ima Vurkelc za take mične reči tako dobre oči, da vidijo skozi dvojni cerkveni zid ali pa tako dober nos, da jih je ovohal okoli cerkvenih voglov. Vsekakor pa je to znamenje, da mu ta delikatna stvarca ni neznana. — Drugih prask niti ne omenjamo, ampak pribiti še hočemo, da je le nekega suplenta javno hvalil kot najbolj pridnega učitelja, ker mu je na izprehodu suknjo nosil. Dotični pa je bil tako dober in moralen učitelj, da mu je okrajni šolski svet pisal, dass er auf seine \vei-tere Dienstleistung verzichtet. Ko bi razni Vurkelci določevali šolam učitelje, bi bilo bolje, da bi otroci doma svinje pasli, kakor pa v šolo hodili. Potem pa je pridejo razni poslanci, ki na javnih shodih hujskajo ljudstvo proti šoli in učiteljstvu in se hočejo z rimskimi hlapci vred rediti od ljudske zabitosti. Sramota za akademično naobraženega človeka! Tako se je tudi pri nas na Štajerskem zanesel srdit boj med rimci in učiteljstvom v vsako faro. Na eni strani hudič, pekel, prižnica, spovednica, ženske itd. kot pomočniki, na drugi strani pa odkrita, resnična beseda — in resnica mora zmagati. Bedna starost. Siv in že sključen starec je prišel te dni v Trstu na policijo. Predstavil se je službujočemu uradniku in mu povedal, da je v ulici Giochino Rossini razbil dve šipi nekega javnega stranišča. Na vprašanje, zakaj da je to storil, je starec odvrnil, da edino zato, da si preskrbi hrano in stanovanje. Povedal je, da mu je ime Albert Keller, da je rojen v Trstu in da mu je sedaj 72 let. Odšel je bil iz Trsta že kot 231etni mladenič. Prehodil da je več nego pol sveta. Zadnje čase da je bil v Genovi za prodajalca časnikov po ulicah in za tolmača. Ko ni mogel radi starosti več dalje, ga je kr. kvestura v Genovi poslala na svoje troske do Kormiua. V Gradišču ob Soči je bil nekaj časa v bolnišnici. A pred štirimi ali petimi dnevi se je — po petdesetih letih — vrnil v Trst, v svojo domovino. A tu ni našel več nikogar od svojih. Vse štiri dni se je vlačil okrog, brez hrane in brez strehe, vedno upajoč, da bo ga kak n?dar aretoval radi potepuštva. A ko je videl, da ga nočejo drugače aretovati, je šel in razbil rečeni dve šipi, ki sta vredni 5 K. — A še sedaj bi ga ne bili aretovoli, da ni šel sam na policijo. »Imel sem pač smolo!« zaključil je bedni starec. »Varnost osebe ter razsvetljava na Vodovodni cesti« je v pravem pomenu škandalozna. Ako greš podnevi po ti cesti, vidiš lužo pri luži in blata do členka, ker ta cesta kdo ve koliko časa že ni bila nasuta. Ob kraju ceste je nastrgano blato. Cesto je jako ozka. Oe pridrdra voz, moraš na stran. Ali kam? V nastrgano blato v katerem moraš stati visoko čez členke. Ko drdra voz mimo tebe, si naškropijeu od cestnega blata do glave kakor bi bil s korijandolom obsut. Ponoči vlada tu prava egiptovska tema, kakršne morda v nobeni vasi ni. Kajti na celi Vodovodni cesti ne najdeš niti ene svetilke, pač pa sta na desno in levo od ceste globoka jarka, iz katerih vozijo kamenje za nasipanje cest. Torej se je le čuditi, da si kdo izmed pasantov rok ali nog ne polomi. Iz ozirom na navedeno prosimo poklicane faktorje, da nam odpomorejo zlasti z razsvetljavo. Več pasantov. * Drobne vesti. B o j m e d o r o ž-niki in delavci. V Montiersu na Francoskem so napadli oboroženi italijanski delavci orožnike ter streljali iz neke gostilne z revolverji. En orožnik je bil ubit. Posledica bo, da izže-nejo vse italijanske delavce iz okraja. — Pri nesreči v rudniku Fairmont je ponesrečilo 580 rudarjev, med njimi nad 100 dečkov, ki so porivali vozove. Dosedaj so izvlekli le 85 trupel. — S pasivno resistenco prično poštni uslužbenci v Pragi pred Božičem. — Ustrelil se je v Zagrebu poročnk Mladen Ljubobratovič zaradi dolgov. — Ruska caricaje zbolela za influenco. — Tri roparske umore je izvršil v okolici Biale iz ječe pobegli morilec Andr. Kurek. — Močan potres so imeli dne 8. t. m. v Siciliji. V Zapporani in Etne j i se je zrušilo več hiš. * Klerikalni sodnik — svinjar. Pred dunajskim sodiščem se je pričela pretekli teden kazenska obravnava proti dosedanjemu preiskovalnemu sodniku dr. Rischaneku. Mož je le sodni pristav, dasi je že 57 let star. Prvotno je bil pekovski pomočnik; z 18. letom je začel študirati gimnazijo, pozneje se je bavil z bogoslovnimi študijami ter je poučeval v raznih klerikalnih aristokratskih rodbinah. Pozneje je zasledil bogato nevesto ter je pustil bogoslovne študije ter postal 44 let star pravni praktikant na Dunaju. S 6. letom je bil promovi ral. Ostal pa je tudi kot sodnik fanatično klerikalnega mišljenja. Kot lak je imel zveze z nekim nunskim samostanom, kjer so mu poverjali varn štvo nad osirotelimi deklicami. In te otroke je zlorabljal že celih sest let v svojem stanovanju. V nedeljah je namreč šel v samostan po svoje varo vanke, češ, da jih pelje nn sprehod. Vodil jih je po gostilnah in kn var na h, omočene revice pa je vzel potem k sebi v stanovanje —- ostal je namreč samec — ter počenjal nad njimi naj-grše zločine. Poprej pa so morale njegove žrtve moliti večerno molitev. Tudi jim je kazal v nekem sv. pismu Adama in Evo, češ, ta dva sta tudi tako delala vsled božje volje. Neka deklica je izpovedala, da jo je svinjar po vsaki zlorabi peljal v cerkev, kjer sta skupno molila. Neka druga deklica ni hotela prenočiti pri njem, a uu-na jo je drugi dan okregala v šoli, češ, da je nehvaležna napram varuhu. Književnost — Poljubna pravna knjižnica« Društvo »Pravnik« je s tem naslovom počilo izdajati važnejše zakone s kratko lahko umi j ivo razlago. Iz predgovora k I. zvezku posnemamo: Neznanje zakonskih (postavnih) določil je vsakemu v občutno škodo in če kdaj, velja rek: nevednost je najdražje stvar na svetu. Marsikateri pride v nesrečno zaporno ali vsaj denarno kazen, ker je kaj napravil, kar zakoni prepovedujejo, ali kaj opustil, kar oni velevajo; še večkrat pa človeku odidejo koristi, ki bi jih imel, oko bi znal zakonite predpise. V naši dobi se je tudi prej mirno in tiho življenje preobrnilo, par in elektrika sta pomnožila in poobčila ves svetovni promet, trgovina in obrt nista več omejena na bližnje domače kraje. Vsled tega pa je množina raznih pravnih predpisov vedno večja in potreba njih znanja vedno silnejša. — Zato smo se odločili, da priobčimo v kratkih presledkih vse za naš narod važnejše zakone, ter jim pridenemo kratko poljudno razlago. Prvi zvezek razpravlja o zakonu od 7. julija 1S97. 1. št. 140. drž. zak., tikajoč se dovoljenja o poti za silo (zasilni poti), ker vemo, da se ta zakon, dasi je jako koristen, pri nas uporablja redko. - — Ako bode ugajal prvi zvezek, pride za njim skoro drugi z drugo tvarino. — Navedeni I. zvezek je uredil dr. K. Volčič. Zakonu so dodana umi j ivo pisana pojasnila in vzorec prošnje do sodišča. Zvezek velja le 40 vinarjev, s pošto 50 vin. Društvo »Pravnik« si bode z izdajo te knjižnice pridobilo mnogo zaslug za prosveto naroda. Kakor čitamo na platnicah, izidejo v kratkem še trije večji zvezki istega urednika, o katerih bodemo ob času poročali. — Nove knjige za mladino. V založbi I. Giontinija sta izšli dve novu knjigi za mladino: 1. Viljem Hauffove pravljice za mladino, izbral in poslovenil Fran N e-d e l j k o. Ta knjiga, ki obsega pet daljših pravljic, velja vezana 1 K 20 vin., s pošto 10 vin. več; 2. Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju (1872.—1874.) Po Wey presto vem in Paverjevem popisu. Cena 40 vin., s pošto 45 vin. Obe knjižici sta prav primerni za mladino. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Telefonska h Bradam TOrolito Dunaj, 10. decembra. Današnje seje parlamenta so se skoro vsi poslanci polnoštevilno udeležili. Vse galerije so bile natlačeno polne. Med raznimi odličnimi osebami je bilo v loži opaziti tudi soprogo ministrskega predsednika baronico B e c k. Na ministrski klopi so bili zbrani vsi ministri razen domobranskega ministra Georgija. Ko sta končala svoje govore prof. K a i s e r in dr. M d h 1-w e r t, je predsednik odredil glasovanje o nujnosti predloga dr. C h i -r i j a in tovarišev o nagodbi. Nujnost je bila sprejeta s s k o -r o V io večino. Proti soglaso-v a 1 i samo češki radikale i, dr. Masarvk, dr. Drtina. vsi Hrvati in Srbi razen dr T v -eviča, ki se je absentiral n vsi napredni slovenski poslanci razen Ivana Hribarja, ki je glasoval za nujnost. Po glasovanju je nastal silen prepir med češkimi radikale i in češkimi socialisti. Socialisti so klicali radikalcem: »Prodati ste se hoteli, a vas ni nihče hotel kupiti. Vaši nujni predlogi so bili samo slepilo, saj ste jih namenoma vložili prekasno.« Seja je ob treh Še trajala. Prihodnja seja bo jutri. Dunaj, 10. decembra. Iz zanesljivega vira je Vaš poročevalec izvedel, da se kranjski deželni zbor več ne skliče, kakor je bilo nameravano, marveč da se v kratkem razpusti. Nove volitve bodo koncem februarja. Dual, 10* decembra. Poslanec Ivan Hribar je dobil na merodaj-nem mestu zagotovilo, da aa v Llab-l|aoi ustanovi vitja državna obrtna šola ia železniška delavnica Oboje je sklenjena stvar. Dua| 10. decembra. Iz zanesljivega vira zatrjujejo, da se poslanska zbornica o Božiču odgodi do konoa meseoa februarja. Trsti 10. decembra. Izbruhnil je v Trstu itrajk težakov. Kaj to po-menja ca trgovsko in pomorsko mesto, je odveč dokazovati. Ako bi ta fitrajk trajal mnogo časa in se raztegnil na ves stan težakov, potem nastane pač mrtvilo v prometu, ki utegne imeti za Trst in za trgovino usodopolne posledice. Štrajk je bil proglašen pod pokroviteljstvom so-oijalno demokratične stranke. Ta je v imenu težakov sestavila spomenico na delodajalce, v kateri so bili spe-oifirani razni postulati. Zahtevala je najprej uvedenje t. zv. legitimaoijskih listkov, t. j. delo smejo dobiti le kvalificirani težaki, kojim bi (soo. demokratična) organizacija težakov izdala take legitimacije. Ta zahtevek je zlasti naperjen proti onim Slovencem, ki prihajajo pozimi sem v Trst po delo. Drugih 14 postniatov zahteva zboljšanje dnine (do 7 K na dan) in zmanjšanje delavnega Časa. Delodajalci, ki so združeni v močno organizacijo, so v principu sprejeli točko glede legitimacijskih listkov, odbili paalimine vse druge zahteve. Radi tega je bil v nedeljo proglašen štrajk. Narodna delavska organizacija s svoje strani ne more pritrditi temu štrajku. Silijo jo sledeča uvaževanja: Doba za Štrajk ni najbolj ugodna, ker promet ni dospel sedaj Še do viška v tem letnem Času; splošna gospodarska kriza in specijalna gospodarska kriza v Trstu vsled izgube veliko milijonov na borznih špekulacijah, ne tvorijo one dobre konjunkture, ki je potrebna za dober uspeh štrajka; Številno vračanje izseljencev vsled ameriške krize utegne poplavljati vsa evropejska tržišča in zlasti Trst: delodajalci so močno organizirani in celo pripravljeni do popolnega zaprtja luke (Ha-iensperre j N. D. O. pa ne more niti odobravala vseh postulatov. To so razlogi, ki dajejo malo šans za srečen uspeh tega presledkov nepremišljenega Štrajka N. D. O. se je za to odloČila, da se ne pridruži štrajku. Prepušča sicer vsem prosto roko, ali hoče varovati delajoče težake pred terorizmom s strani socijalnih demokratov. Danes Štrajka 2000 težakov. One, ki delajo, stražijo redarji; v prosti luki je vsak voz spremljan od redarjev na konjih. Terorizem pa s strani štrajkovcev je grozen. Aretirala jih je policija 14. Kakor se vidi socijalna demokracija igra va banque. Poraz v tem štrajku bode tudi njen poraz. Stopil pa je sedaj naj nežnejši moment za N. D. O., da dokaže, svojo gospodarsko silo. N. D. O. ni krumirska organizacija, kakor ji predbaoiva današnji „Lavo-ratoreu, ampak ona noče siliti delavce v štrajk, ki bode le pogubonosen za obe strani. V prostorih N. D. O. je strašansko vrvenje ves dan. Odbor je v permanenoiji. Shodi se vršijo zaporedoma. Dr. Mandič je postal v teh dneh ena najvažnejših oseb v Trstu. Zagrabi 10. decembra. Včeraj in danes so imeli Člani Starčevičanskega kluba zaupni sestanek v stanovanju svojega vodje dr. Josipa Franka. V soboto je bil namreč dr. Frank poklican k ministrskemu predsedniku dr. Vekerleju v Pešfco na konferenco o rešitvi hrvaške krize. Dr. Frank je več ur konferiral e Wekerlejem in hrvaškim ministrom Josipovi-ć e m. Na zaupnem sestanku Starčevićanskih poslancev je dr. Frank poročal o tem sestanku. O tem poročilu čuvajo Starčevi ćanoi najstrožjo tajnost, vendar pa se širi vest, da je dr. Frank obljubil madžarski vladi, da ne bodo Starčevićanoi delali b anu Rak o dez ay j u v saboru nobenih težkoč. V mestu vlada vsled tega frankovskega izdajstva v vseh narodnih slojih nepopisno ogorčenje. Budimpešta ( 10. decembra Zbornica je danes končala razpravo o pooblastilnem zakonu. Hrvaški de legati so zahtevali, naj se glasuje po imenih ter se glasovanje odgodi di jutri. Predsednik je moral ugoditi temu predlogu. Nato je predsednik izjavil, da se bo nadaljevala debata o avtonomnem carinskem tarifu je posl. Ho.isv predlagal, naj se ves zakonski načrt strne v pet točk. Balgrad« 10. decembra. V včerajšnji seji skupščine bi imela vlada odgovoriti radi umora bratov Novakov i ćev v bel gradski policijski prefekturi. Z ozirom na to je bila galerija polna. Toda ta odgovor je izostal — baje vsled dogovora med vlado in samostaloi. Socialist L a pse vi ć je nato predlagal, da bi skupščina izra žila svoje simpatije onim sooialisti-škim poslancem iz druge dume, ki jih je ruska vlada dala zapreti. Predsednik je ta predlog zavrnil. Svila za ples od 60 kr. naprej per m, zadnje novosti. Franko in ie ocarinjeno se pošlje Da dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo pošto. Tovarna za svilo Hennebert, Ziiricli. 4 107-4 leleinato Vino Opozarjamo cenjene čitatelji na železnato vino lekarnarja Piccoli v Ljubljani, katero je od vseh zdravnikov priporočano, in vsebuje kakor razvidno iz analize g. profesorja Freseniusa v Wies-badenu, 28krat več železa nego drugi ravno-tako imenovani izdelki. mir/eno in tekoče kožo nežne, Borzna porodila. Lfubllanaka „kreditna banka v L]ubl|an!" Uradni kuril dna. bori« 10. decembra liro. ueo*. j Bl»to renta kronska zlata , . kronska reetz zlata . posojilo tel. Kranjska M. posejale Spljet K " m p *»d*r ,% »os.-herc. IcltZniiko posojilo 1902 . . . •alka iti. banka k. •• p < » *• f t% aast »Uma gel. sel. aipotečnt banke . . mu% test kest. k. e. s aranikil asi. hranilnice . . . I£2* ebf ttT°1akaJ?J* to-lesnic c. ar. ... mAL efel. češke in*, kankt K Mer. lok. teles. Trat-poreč ag, prior, eelonjek* tel '. K »rier. jei. tel. kap. Vrt 9%% s*e*.pee.saaei.p.e. ef i. \m*% e* l. II sem. kred. ogrske "sip. seske srbske a b*. tat-turikt..... otkt , ovske » tianakt , res*, krila. kam. Itlcrnict . . • • 9rtavne zeltzsJee. . . avstr.-ogrske kanene deta. avetr. kreditu« keeke Oprane . . ZNsestenske • rVsntegokop v Mesta (&Hmc: tatinske montan Meke lel. »ne. dr. . . itfteta-Muranv^ Trtei reeveljske prem. kvstr. ereine tew sftsdk 9635 98-3 S 96«f> 114 30 92 95 11060 97- 7. 10 40 91J-30 98 60 S6 10 99 101-6E 97 97 — 9825 98- 60 99 60 9S-75 ¥9*0 294 90 98 75 H7E0 £58 5 141 75 Ž72 — 27* 5 247 5 10*75 181 20-6J 443- 91 — 96 ei60 48 40 16 -66 -85 - 480 — '49 95 668 - 1764 -e»i- -748-7 i 189 — 785 -584 10 2*b8-617-60 246* 461 -148 - 11 56 19 18 23 61 24 1" 17 87 96 - 2C3 i6 65 98- 55 96 85 114-10 »»•«»j zaradi ogledanja in dO-govorjenja obisk našega uradnika, kar so zgodi na nase stroške, ker pride v krat-i kem v ta kraj. 4113 Avstrij. prometni zavod za zemliišča, posestva in trgovine. Dunaj I., Goldschmledtgasse 6. P. n. Kupcem s na o 'brezplačno na razpoli 2I eten 4099 3 fa]l#| v trajno delo pri It. Kraigherju, krojaču na Kon-trgn fttav. S v Ljubljani. Trgovina Že več let obstoječa trgovina s anim blagom 4038—4 se da v najem. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Učenca z boljio Šolsko izobrazbo sprejme takoj Franc Božiček trgovina z mešanim blagom v Spodnji Idriji 4093 2 Zmanjša, i I na gost v/ LJubljani se išče v najem event. na račno. V najem »e vzame tudi gostilniška koncesija. Ponudbe pod „Gostilna" oa uprav-niStvo „Slov. Naroda-. 4061 3 Priporočam se v službo kot voditelj ali pleglednik pri podjetjih ali odkupnih društvih -enega ali več okrajev užitninskega davka v onih podjetjih sem posebno zmožen v vsakem ozira natančno poslovati. Ponudbe naj se blagovoljno pošiljajo na npravništvo .Slovenskega Naroda" v Ljubljani pod šifro „66", 4008—2 V stavbno pisarno 80 išče za knjigo« ——— vodstvo —— katera mora biti zmožna tudi nekoliko korOSpODdeuce v slovenščini in nem--d Čini.- Ponudbe naj se pošljejo pod „za-nealjiva" na uprav. „S1. Nar.« 4U0-1 Tfpsti popolnoma izurjen modne, manufakturno ter stroke a platnom in drobnim blagom, spreten prodajalec, dobi trajno službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, z navedbo zahtevane plače in s fotografijo, naj se naslavljajo na firmo Fran Bendeković v Karlovcu na Hrvaškem. 4112—1 Zaradi odpotovanja se o Škof ji Loki pod ugodnimi pogoji takoj odda = v zakup. ===== IS opravljenib sob, kuhinje, hlevi In klati- Prav dobro mesto za trgovino z vinom in z lesom. Oziroma se vse posestvo po sprejemljivi ceni tudi proda. 4111 Vprašanja na lastnic .> R. J)aneu. P«»zox-: 4091 2 P«»aE«»s-X Najlepše in najcenejše vizitke, voščila, vabila za veselice in druge merkantilne tiskovine dalje najlepše bazične in novoletne razglednice od 2 kr. naprej TTjfc P L. PEVALEKU I|«M|W tWo»ilw ollM it 4. tttarH H tnntM 1WW» s 4>«fa fm»>-«M»lii»r-» Zlati 'it m* •»». 4*,tivs#<|t aSMS o a a J • ea a a> zavarovalna 00»OeOOOOOttO*£oOOOOOOOO»00«0* O * o e o q nanovo v obrat spravljenega premogovnika Šemnik pri Zagorju na Savi dostavlja zaloga premoga v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah štev. 35, ® 00000 vedno na dom. 00000 Prit tatimii x M \mn 1 i O O e e « o O Za naroČila na cele vagone se izvolite obračati na • iioioionifto vodstvo Moflija-Izlakp s «»0«••••«•••••••••••••••••••• ŽELEZNATO VINO lekarnarja Gabrijela Piccoli # v £JublJ«>l c. in kr. dvomi salagatsli In pspeiev zalsgstel| izvrstno učinkujoče, ima v sebi solSSOV preparat, kateri lahno p reb a vijanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanja krvi trpečim in tudi nervoznim osebsm, bledlcnlm in slabotnim otrokom. Ena pollitrska stekl. K 2"—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6*60 franko zaboj in poštnina. MF~ JCaročIla so točno U-vrše proti povzetja. ■t« V Atrffnff zdravstveni svetnik in 111» uUpnVIl mestni fizik v Ljubljani je zapisoval okrevaj očim in malo krvni m vedno z najboljšim uspehom tslssnsto Vino lekarnarja Piccolijs V L|nbllsnL II" t tlOFAOV c- kn okraJni zdravnik lil* *• illfclgCl v Ljubljani, je v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim uspehom uporabljal zslsznsto vino lekarnarja Plccollja v Linbl|snL Iti* 1 PffPhOl1 štabni zdravnik v Gorici lil« L« rUTlIlSr zapisoval je osebam, ki ki so že delj časa bile nervozne, zeleznato vino lekarnarja Plccolija v L|nkl|aal in sicer vedno z najboljšim uspehom. HP P fiolAOP praktični zdravnik v Lju-111 • I ■ UCI3CI bljani, dosegel je z ZSlSZ-nstim vinom lekarnarja PtccoUfs v LJubljani izvrstne uspehe. n43—17 Dr.DefrancescM usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z uspehom zeleznetega vina lek. Piccoll|s y L{nbl|anl zelo zadovoljen. dame Elegantne klobuke otroke najnovejše pariške in dunajske modele 3333 »i priporoča f fi. Uivod-JKozetič Si Ljubljana, Stari trg štev. 21 BO Hodni salon trg. modnega blaga itd. j Popravila klotinhov se Izvršujejo ceno in fino. — Zunanja naročila točno., Prve vrste avstrijski = izdelek, Rleinoscheg Derby sec napravljen iz francoskih vin. K napravljen Iz domačih vin. Jfaprodaj povsod. 4114—1 Danil« v Pragi. - - • -ta aapUasrls 91,936.990-78 K. naae države D*v*U«j« ta tisto«* Mtfkft ta •aan O—, kr. av»trlj«lc» fffr državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1« m L|aal|aae tam. taLi f-oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. ieU Gorica, d. i* Trst, c kr. dri. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. r-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S*OO predpoldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. il'40 predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak luž žel., Gorico drž. žeL, Trs drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-oa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. »-4.5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. MO zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. t ao zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. O-ao ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod Iz LluMIan* ari. kolodvori r-aa zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oa popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-BO zveeer. Osebni vlak v Kamnik !0'50 ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta Dohod v L|aal|aaa laz. zaLi O-oa zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka jas. Žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. a>ae zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolf o ven, Grosuplja. iiMO predpoldne. Osebni vlak Iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel«, Jesenic 2-32 popoldne. Osebni vlak lz Kočevja, Straže Toplic Rudolfovega. Grosuplja. «-ae popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel.. Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. ŽeL, Trsti drž. žel. Jesenic. 000 zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveOor. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8- 40 zveder. Osebni vlak lz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. žeL, Jesenic. h 00 ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic Dohod v LJubljano ari. kolodvori 0-4O zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-oo predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika o* o zveder. Osebni vlak iz Kamnika. 9- 09 ponodl. Osebni vlak lz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnik železnic v Trsta, POKORNEGA PELIHK00EC Hajbollil želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč Osti UlUnl destilat Eksponira so na vso kraje sveta. Odlikovan s aO zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Dobiva se povsod. Zastopnik za Kranjsko: FRAN REMIC, Ljubljana. K mg* ■ i : nopombu!! Izvrsten glas našega eli-zira ^Pelinkovca- dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom slabše — često zdravja škodljivo — pijače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno 3b?9—25 Pelinkovac Pokorni/. Vao ostalo na) aa kot ponaredba zavrne. Edini proizvajalec: Kralj.povl.d(on.tvornica likera preje FRANJO POKORtfF, Zagreb. Ustanovljeno 1862. ■ 1 VITA Jtova idealna voda za želodec! 4& Prirodna rudninska voda VITa F Naj61661 natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlično zdravilne moti pri: •Iroltlostik mtainvanja movI, hisltai. boleznih mohnrjn ta ItđviCf tatarjili sopU, prokavIL Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu i Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in 1 drogerijah. 3481 10 m. Podružnico v SpUeta. „UubljimshD Kreditno tanku o ,000.000. Stritarjevo olioo *t. 2. Podružnica o Celovca. 99 .V Mi od dno vlogo do dno vidiga po 4l\%9\o) trldLo>sBmtdLxx#>Trzxl odpovo41 po S*|< M* D78^ 8879 35 Oblastveno dovoljeni učni savod za izdelovanje Marija Alešovec v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 6. izdeluje o za dame ta gospod« posteljne oprave in opreme za neveste bodisi v preprosti, kakor tudi najfinejši, priznano solidni izvršitvi po nizkih -enah. 3777-10 Naročila z dežele se najzanesljiveje izdelujejo. Učenko lahko vstopijo vsak čas. Samo 6 dni Havre-New York Francoske prekomorske dražbe. Edina naUu-aJfta tete tez Bazel, Pariz. JCavre v Ameriko. Veljavne vozna liste In brezplačna pojasnila daje za vsa slovenske pokrajine 4S26 53 3u oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Dunajska cesta 18 tjnbljana v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gosttlas ari »Flgovcn" i Književna novost: A. Aškerc: Jadranski biseri. :: :: :: Balade in romance slovenskih morskih ribiče?. :: a :: AŠkrrc je spletel iz snovi, ki jih je nabral med slovenskimi morskimi ribići v Barkovljsh, v Kontovelju, potem pri Sv. Križa, na Brešini, na Prošeku, v Devino in drngod v tržaš'ii okolici poetičen venec, obsegajoč 63 izvirnih balad in romanc, ki morajo zanimati vsakega :: :: :: ljubitelja slovenske moderne poez je. :: :: Cena: Br< s. E 3'—, po pošti K 3 10, eleg v platno :: vezaao K 450, p j pošti K 4-70. :: :: Založništvo L. SCHVVENTNER iH-ii P CJnbijanf, prtisraeva ulic« itev. 3. Prav dobro uvedena trgovina z likerji in žganjem s z okoli 1000 odjemalci in dokazano velikim dobičkom so proda 48* 2 Ponudbe na upravniftvo „SIo». Naroda" pod „R. L1000". s*4M|šl KLOBUKI fteJa*lsk»rf£fLi* w EJufclJaml pri Elebukl aa apro|asw|o v popravo. varne Blagajne, proti požara in vloma, *FoxM pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bačko akladiita blagajna, delničarsko drnštvo, »b, nioa 22. 8424—28 Podgane in miši se pod jamstvom tekom petih dnf popolnoma i j trebijo saaaO s Scoleinom. Beolein je domačim živalim popolnoma neškodljiv in ima uspeh takoj 3830—8 *■ t ikattja preparata sa podgane . . K 8"— Vt škatlja preparata sa miši ... K 4'— po po vit tja. Mnogo priznanj. J. SCHULLER Duna| n/8, InnkiHr|UH 4b. SUKNA 28*3 44 hi modno _ blato za obleke priporoča Dnu Karel Kocian tvornica sa snkno v JCumpolcu Tvoralskaa Vzorci Iranko. Najboljša (M .*. za božični nakup po globoko inlžonlh cenah je v konfekcijski trgovini za dame, :: gospode, dečke in deklice . A.LUKIČ ^yrrt Bt»M« it M. i Pellho, Noto zaloga! °* Vsled velike konkurence prodajam po ' I aW najnižjih cenah 8 tako, da morem vsakega zadovoljiti. :: :: 3Vljudno vabim na ogled, in se priporočam /.a obilen obisk, z velespoštovanjem 3091 26 f FR. ČUDEN, urar in trgovec fvtjubtpani, nasproti frančiškanskega samo stasa. Ceniki s koledarjem zsstoa| in poštnine prosto. e* i Narodno kniiiarna v tjubljani, Jurčičev trg štev. 3 priporoča naslednja dela: I Hi 1.NM.N tooaoooaaoo iiatoaioaooćOifoao^aao^aaaoas Ta povest is narodnega življenja je vele-zanimiva in spada med najboljša dela tega pisatelja. Broš K 1 5 >, ves. K 260; po poŠti so v več. lo. (Mor: Alei Iz Razora, j ....... i i 1 Iran Lah: Vaška kronika.} ( Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin- \ t UuBJjflnskl Zoon. ] Tega prvega in naiodličnejiega slovenskega literarnega časopisa je dobiti se naslednje letnUe: 1*u1, 1932, j 9 3, i904, 1kj6, 19j6 in 1907. Vsak letoik velja broširan K 9**1 skih povesti is slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Broš K 1 70. v*«. K s-7<\ po poŠti 2 v več. I Fr.Liuič:StrahnvHci dveh kron. « Zgodovinski roman is dobe velikih bojev ( med beneško republiko iu turškim c«sar-♦ Btvom, v katerih so igrali brva K, po pusti 4 v več. ^ Dr. E- Volčič: Odvetniška tarifa, i Broš. K l*M , po pošti Hi » več. Svilnato blago, bariunl. pilil In tenćice. Čipkasto blago« palčolaoi, čipkaatl ovratniki, čipke, vloiki, svilnata vezenine. Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati in baršunasti trakovi. Posamenterija, porte in vrvice, resice, krepince in vrvica za tapetnike. Krepi in flori sa salovaale. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice. = Šerpe Iz avlle, Čipk In volne. Nogavice zs dame, dekleta in otroke. Jopica, kloako, otročjo perilo In odelo za vozičke. Oprava sa novorojenčke, sosteljne podloge Is knvčnka. Sukanec sa iivanle, plotonfo in vezenje- Onmbi in raslične igle. Različne podloge in potrebščino za krojače in alvllje. IdHfsks etpka, veseae čipke ta vloskL PaJ6olanl za neveste, mirtovl venol. Dsmsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. 86 8 2 v Modrci in potrebščine sa modrce. Olaoe rokovloc In rokov I oa za uniformirano«, pletene, letne In zimske rokovloe. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. Srajce za goapode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapeatnice, nsprsniki in žepne rute Pravo Jafrovo normalno perilo, srajce Trtcot, Jopice in hlače. Mrežaste in potne, jopice, srajce, čepice in pa ho v i za sport. KogsvicB, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravata, gumbi sa mančete. Sa lovce s telovniki, aogovics, rokov les In dokolenlce. OgrevsJd aa kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni isdelki itd. itd. Gospodi Čitajte novosti, ker so za Vas važno in koristne. Razpotij, m po polinom povzetju za K 12 SO krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih »tvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobro spodnje hlače, lepo spalno srajco, ovratnik po tolji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisi U o, izvrstno naramnico, 3 dobro žepno robce, vaa v eni skatl]i lepo aranžirano. Pošiljam s obratno pošto. Za neugajajoče povrnem denar. [sdsjstelj in tdgovorni urednik: Bssto Pastoslsatisk. Lastnina in tisk .Narodne tiskarn*'. sv AB