Štev. 99.
V Ljnbljani. torek, 3. maja 1921.
HvftMia plslam v gotovini.
Leto I.
MttMMMBBagsare
Izhaja vsak de-lannsk popoldne
CENE ?0 POŠTI:
za celo Ifcio K 144*— aa pol leta K 7»—
V OPRAVI STANE MESEČNO K10'-
UreSi>lJ4va fi« oprsvnBtv« t to* pltsfit«? utici šfev. 8 — TeW#i ur**išitM štev. 50 — Teteter = uprnuTslva Uti. 338 we*
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12*—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
»VRB
frr. A. Gosar:
KapltaiisiiCai pmUetolb
Za pravo umevanje kapitalizma, njegove dobe in njegovega duha je potrebno, da si nekoliko pobližje ogledamo njegovega Slavnega nosilca in predstavnika — mo-« e r n e g a kapitalističnega podjetnika.
Kakor že v predkapitalistični dobi razlikujemo lahko tudi med modernimi podjetniki po njihovem posebnem nagnenju in njihovih najizrazitejših sposobnostih razne vrste. Nekateri med njimi so predvsem trgovci, drugi so bolj špekulanti v strogem Pomenu besede, v tretjih veje v prav znatni 'Beri stari duh nekdanje zemljiške gospode, d očim je spet pri drugih ena najznačilnejših Potez birokratska točnost in natančnost. Tudi prostih koristolovcev, ki izrabijo, čc treba tudi proti vsem načelom smotrenega gospodarstva do skrajnosti vsako priliko, kjer se jim obeta trenuten dobiček, ne manjka med njimi.
Kljub vsem tem razlikam in posebnostim pa imajo vse najrazličnejše vrste modernih kapitalističnih podjetnikov vendarle »nogo skupnih karakterističnih potez.
Predvsem je treba poudariti, da v kapitalističnem gospodarskem sistemu ni več središče, okrog katerega se vse suče, človek z vsemi svojimi težavami, potrebami in .zahtevami, marveč sta stopila na njegovo mesto podjetje in dobiček. Kakor se vse mišljenje in delovanje našega kmeta suče samo okrog njegovega posestva, kateremu žrtvuje če treba ne le udobnost življenja, marveč vse svoje sile in pogosto celo zdravje, prav tako hoče tudi modemi podjetnik, da njegovo podjetje prospeva, on m o r a hoteti, da mu donaša dobiček. Brez dobička ni gospodarskega procvita-»ia, in tudi najboljša tovarna, ki bi si pridobila s svojimi prvovrstnimi in cenimi izdelki svetovno slavo, pa bi trajno delala z izgubo, je v kapitalističnem smislu ponesrečeno podjetje, ki mora propasti.
V bistvu kapitalizma in v njegovem duhu leži, da mora vsako podjetje rasti in donašati vedno večji dobiček. Tudi če sam po sebi ne bi hotel, je moderni podjetnik največkrat primoran, da svoje podjetje širi in veča, ker bi isicer sleherno odlašanje pomenilo nazadovanje. Tako sili in priganja kapitalistični duh sam in po svojih posledicah k vedno [novemu razvoju in napredku brez konca. 'Razširiti in povečati podjetje, to je pravzaprav geslo kapitalističnega podjetnika naše dobe in vse drugo mu je le sredstvo, da doseže ta svoj cilj.
Vsako kapitalistično podjetje je obenem tudi trgovsko podjetje. — Uspeh, ki ga more podjetnik v naši dobi pričakovati, postaja vedno bolj odvisen od njegovih trgovskih sposobnosti. Brez precejšnjega trgovskega znanja in brez primer-
nih spretnosti, k! so pri sklepanju raznih trgovskih pogodb nujno potrebne, mora v moderni dobi vsak količkaj večji podjetnik propasti.
Naša doba zahteva dalje, da podjetnik špekulira. Čimbolj raste kako podjetje, tem večja postaja tudi potreba, da se njegov lastnik ali vodja spušča v špekulativne kupčije. Borzne kupčije so modernim kapitalističnim podjetjem potreba, brez katere ne bi mogla obstojati, zlasti pa ne razvijati se.
Značilno za modernega kapitalističnega podjetnika — pod podjetnikom razumemo tu vedno le onega, ki podjetje dejansko vodi, ne pa morda kapitalista-delničarja, ki ni osebno udeležen pri vodstvu podjetja, marveč striže le kupone — je dalje to, da mora posvetiti in žrtvovati svojemu podjetju vse svoje sile in moči. Moderno gospodarsko življenje zahteva od človeka spioh, da dela neprimerno več, kot so n. pr. delali v predkapitalistični dobi. V prvi vrsti pa velja to za modernega kapitalističnega podjetnika. Ta je tedaj res kos svoji nalogi, ako se tako j vživi v svoje podjetje, da pozabi pri tem na ostalo življenje ter živi samo še svojim načrtom, kalkulacijam in špekulacijam. Odtod prikazen, da je modemi človek, zlasti pa modemi industrijalec, popolnoma otopel za kakršnekoli pojave duševnega življenja. V divjem boju za obstanek, za svoj in svojega podjetja napredek je izgubil ves smisel za človeško notranjost in njene potrebe. V njegovi duši se snujejo vedno le predstave o tovarnah in strojih, o velikih kupčijah, milijonih in milijardah itd., vse drugo pa mu je tuje in nepoznano.
Principi, ki vodijo modernega kapitalističnega podjetnika pri vsem njegovem delovanju, so zlasti: Predvsem skuša vse svoje gospodarstvo uravnati kolikor le mogoče smotreno, kakor zahtevajo to strogo gospodarskanačela, Zanj je vedno tisti način proizvajanja in prodaje najboljši, ki je obenem tudi najbolj gospodarski, pa naj si bo v kakem drugem, n. pr. v socialnem ali moraličnem pogledu še tako kvarljiv in škodljiv. Ne straši pa se tudi ne velikih gospodarskih žrtev, samo da uvede v svoj obrat novo popolnejšo in bolj praktično metodo produkcije.
Moderni kapitalistični podjetnik proizvaja vedno le za prodajo, za trg; svojo produkcijo uravnava samo po tem, kaj se lažje in z večjim dobičkom proda. Zato mu ni mar, da so njegovi izdelki slabi, ali celo neporabni, zanj je merodajno edino le, ali se dajo z dobičkom prodati. Ako se da n. pr. z izdelovanjem slabih, ničvrednih čevljev več zaslužiti kot z dobrimi, tedaj bi modemi podjetnik grešil proti enemu izmed osnovnih kapitalističnih pravil, če bi res izdeloval dobro, trpežno blago. S tem v zvezi je tudi nadaljno načelo, po katerem ravna kapitalistični podjetnik, da namreč ne dela po naročilu, marveč da si sam
poišče odjemalcev in da jim s It u -š a na razne načine vsilitisvojebla« g o. Zato je tudi glavna njegova težnja poceniti izdelke kolikor le mogoče ter jim dati prikupi j i v o obliko ali druge vabljive lastnosti.
Iz vseh teh načel, po katerih se ravna moderni kapitalistični podjetnik, je razvidno, da mora, zvest duhu, ki v njem kraljuje, zahtevati zase in za svoje podjetje kar največjo svobodo in prostost. Nič naj bi ga ne oviralo v njegovem divjem
tekmovanju z drugimi podjetniki, nobeni predpisi, glede produkcije same na sebi, glede delavskega varstva in delavskih plač, nobene določbe glede prodaje itd. Svo* boden in brezobziren boj zado-b i č e k je njegov vzor in ideal. V tem boju mora zmagati močnejši nad slabejšim ter tako potisniti v stran vse premalo kapitalistične in zato neljube konkurente, potem bo dosegel kapitalizem svoj cilj — podjarmil si bo ves svet in usužnjil 9i slehernega poedinca.
JnsoslDoansfei fašisti napadli opozicijske
pstei.
Split, 3. maja. (Izv.) Poslanci zemljo-radničkega kluba Franic, Vrsaiovič in Lovričevič so potovali v Split, da bi tam imeli javno zborovanje. Na potu pa so bili
napadeni in ranjeni. Napadalci so pržje& Podrobnosti še niso znane, vendar pa »e trdi, da so napad izvršili demokratski »fašisti«.	i
Frasicijs nsblzira proti HemCIJi.
LDU Pariz, 2. maja. (Havas.) Takoj po svojem povratku s seje vrhovnega sveta ob 21.% je Briand vojnemu ministru Bar-thouju brzojavil, naj nemudoma izda povelje za vpoklic letnika 1919. Z ozirom na to naročilo je vojn? minister sklenil, vpoklicati Jetnik 1919 z individualnimi povelji.
Vsakdo, ki je prejel povelje, se mor« dati v svoj mobilizacijski okraj, ki ga podpisuje mobilizacijsko povelje. Vpoklicani se takoj opremijo in oborože. Uvrfičeni bodo v dopolnilne oddelke, ki so namenjeni za rensko armado.
HefeetiltrBMclJa vlade.
Begrad, 3. maja. (Izv.) V političnih krogih se govori, da bodo seje konstituante odložene, dokler se Pašičev kabinet ne rekonstruira. Gre v prvi vrsti za vojno in zunanje ministrstvo. Minister zunanjih del postane najbrže Velizar Jankovič, doslej minister saobračaja, katerega kandidaturo forsira predvsem N. Pašič. Glede ministrstva za vojno in mornarico pa še ni ničesar gotovega. V parlamentarnih krogih obstoja močna struja, ki zahteva, da to ministrstvo prevzame kak parlamentarec. Gotovo pa je, da bodo proti temu nastopili vojaški krogi. Dalje bodo dobili demokrati še eno ministrstvo, da se s tem izenači število radikalnih in demokratskih ministrov. O vsem tem bo padla konečna odločitev, ko se vrnejo odsotni ministri v Belgrad.
LDU Belgrad, 2. maja. (ZNU) Vprašanje izpopolnitve mesta vojnega ministra je odgodeno do povratka odsotnih ministrov. V političnih krogih prevladujeta za sedaj dve struji. Prva struja se zavzema za to, naj bi se imenovala za vojnega ministra civilna oseba iz vrst parlamenta, med tem ko se zavzema druga struja za to, naj postane vojni minister zopet bivši minister general Hadžič.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Predsednik konstituante dr. Ribar je odpotoval v notranjost Srbije, kjer bo imel več političnih shodov. Obiskal bo mesta Niš, Kragujevac, Kumanovo i. dr. t
Stavita v ŠlezlJI.
LDU Katovice, 2. maja, (Wolff) Po dosedanjih poročrlih stavka kakih 80 odstotkov rudarjev gomje-šlezkega industrijskega ozemlja. Od 240.000 delavcev jih ne de-la 190.000.
USTAVNI ODSEK.
LDU Belgrad, 3. maja. (ZNU) Po sporazumu med predsednikom ustavotvome skupščine dr. Ribarjem in predsednikom ustavnega odseka dr. Ninčičem se vrši prihodnji sestanek ustavnega odseka v soboto 7. t. m. Na tem sestanku se bodo pretresali dodatni izpreminjevalni predlogi vsaj za pravi oddelek ustave tako, da bi se moglo takoj po glasovanju o načelni strani ustavnega načrta preiti v podrobne debato.
AMERIKA IN MIROVNA POGODBA.
LDU Pariz, 2. maja. (Duji. KU.) »New
'iork Herald« priobčuje besedilo KnoxOV« resolucije, ki jo je sprejel ameriški senat. Resolucija obsega štiri točke: Prve tri se bavijo z vzpostavo miru z Nemčijo, a četrta točka trdi, da se razveljavlja sklep kongresa z dne 7. dec, 1917, s katerim so Zedinjene države bivši Avstro-Ogrski naznanile, da se nahajajo z njo v vojnem stanju. S tem je vojno stanje končano in morejo se začeti pogajanja z nasledstvenimi državami, da se vzpostavijo prijateljske
& Bulwer:
69
Poslednji dnevi o
Pompejih.
Narava je vsejala v srce te reve seme kreposti, ki mu ni bilo dano, da bi dozorelo. Nanki nesreče niso vedno zdravilni — včasih omilijo in izboljšajo, ravno tako pogosto pa zakrknejo in ugonobijo. Ako menimo, da ravna usoda z nami trše kot z drugimi okoli nas, in v naših dejanjih ne priznamo enake trdote, kaj radi smatramo svet kot svojega sovražnika, da postanemo noobčutni, da se borimo zoper boljši del v nas in se vdamo temnejšim strastem, ki jih zavest nepravičnosti tako izlahka goji. Zarana je bila prodana v sužnjost, izročena umazanemu delodajalcu, in ko je izpre-mcnila svoje mesto, je to njeno usodo še bolj zagrenilo; tako so bila njena nežnejša čustva, po naravi preobilna v njenem dobrem srcu, kmalu uničena. Njen čut za dobro in slabo ji je zmedla strast, ki se ji je tako blazno vdala, in celo njeno dušo so prevevala silna čuvstva, ki so ji prevzela vso dušo, ko so se izpremenila v ljubezen.
Preteklo je dokaj časa; rahle stopinje so stopile v sobo, kjer se je Nidija Se vedno vdajala svojemu temačnemu razmišlje-vanju.
»Oj, hvala neomrjočim bogovom!« je rekla Julija, >vrnila sem se. zapustila sera
ono grozno votlino; pojdi, Nidija, takoj od-idevek
Šele v nosilnici je Julija zopet izpre-govorila.
>0jk je rekla trepetajoč, >tak prizor! Taki strašni zagovori 1 In ta mrtvaški obraz tiste starke! Ampak ne govoriva o tem! Dobila sem pijačo — ona jamči za učinek. Moja tekmica bo iznenada brez pomena v njegovih očeh, in jaz, jaz edina bom Glav-kova boginja!':
»Glavka k je vzkliknila Nidija.
>Da! Izpočetka, dekle, sem ti res rekla, da ni Atenec, ki ga ljubim — pa glej, sedaj, ko ti lahko dodobra zaupam, ti lahko povem — lepi Grk je v resnici tisti k Kakošna so bila tedaj Nidijina čuvstva! Bila je zadovoljna, pomagala je odtrgati Glavka od Jone, ampak vse samo za to, da prenese s pomočjo čara njegovo ljubezen še bolj brezupno na drugo žensko. Srce ee ji je širilo, da jo je malone dušilo, lovila je sapo, a v temi, ki je vladala v nosilnici, Julija ni opazila razburjenosti svoje slepe spremljevalke; govorila je hitro in na široko o obljubljenem učinku pijače in o bližnji zmagi nad Jono, prehajala zdajpazdaj h grozi celega prizora, ki ga je bila zapustila, omenjala neizpremenjeni obraz Ar-bakov in njegovo moč nad strašno čarovnico.
Medtem je Nidija zadobila zopet oblast nad seboj; neka misel ji je šinila v glavo: spala je v Julijini sobi, ali se ne bi
mogla polastiti te pijače?
Dospeli ste do Dijomedove hiše ter odšli v Julijine sobe, kjer jih je čakala večerja.
>Pij, Nidija, mraz te mora biti; zrak je bil prav mrzel nocoj; moja kri je kakor led.c
Nidija je brez obotavljanja pila globoke požirke dišavnega vina.
>Ti imaš tisto pijačo,€ je rekla Nidija; »naj jo vzamem malo v roke — kako majhna je steklenica! Kakšne barve pa je pijača?«
>Cista kot kristal,£ je odvrnila Julija, ko jo je vzela zopet nazaj; >ne bi je mogla razločiti od vode. In čarovnica mi zatrjuje, da je brez okusa. Čeprav je steklenica majhna, zadostuje za zvestobo enega življenja; vlije se jo lahko v vsako tekočino, in Glavk bo samo po učinku spoznal, kaj je izpil.c
Prav taka je videti kakor ta voda?-: Da, iskri se in brez barve je kakor tu. Kako svetla je videti! Sam izvleček iz i'ose izpod mesečine je. Svitla reč! Kako svetiš skozi kristalno vazo na moje nadek
:>Kako je pa zaprta ?<’
>Z enim majhnim zamaškom — odstrani ga — Tekočina je brez duha. Čudno, da naj ta stvar, ki se ne oglaša do nobenega čuta, potem vse obvladale
>Ali je učinek trenuten?«
:»Po navadi — ampak včasih’ nekaj ur zaoetane.«
>Oj, kako prijetna je ta dišavak je Nidija iznenada vzkliknila, ko je vzela t mize majhno steklenico in se sklanjale nad njeno dišečo vsebino.
»Res, misliš? V steklenico so vdelani dragulji precejšnje vrednosti — ti, včeraj nisi hotela vzeti zapestnice, ali hočeš to steklenico?«
>Take dišave, kakor je le-ta. bi morale biti, da bi človeka, ki ne vidi, spominjale na velikodušno Julijo. Da bi steklenice ne bila tako dragocena —c
>0j, imam še tisočkrat bolj dragocene; vzemi jo, dete k
Nidija se je priklonila v znak hvaležnosti in vteknila steklenico v nedrije.
>Pa ima pijača enak učinek, najsi jo poda kdorkoli hoce?<
>Da bi jo Glavka podala najgrša bab*
nica pod solncem, je njena moč taka, da bi ne mu videla lepa kakor nobena druga.
Razgreta po vinu in povrnjeni dobri volji je bila Julija sedaj silno vesela is živa; smejala se je na ves glas, govorila o stotero rečeh — in šele ko se je noč že daleč proti jutru nagnila, je poklicala sužnje in se slekla.
Ko so odšle, je rekla N id i ji:
>Ne morem pripustiti, da bi mi ta svo« i ta pijača prešla izpred oči, dokler ne pride j ura za njeno vporabo. Leži pod mojo blazino, sviti i duh, in navdaj me s srečnimi san jami k
razmere in trgovinski odnošaii med Zedi- J njenimi državami ter narodi bivše avstro- ! ogrske monarhije.
politični dogodki. (
4-, Pod katastrom. Kadar je človek ponižan in razžaljen, blekne marsikaj, kar bi si v, hladnem razpoloženju dvakrat premislil. Tako se je zgodilo staremu ljubljanskemu liberalnemu glasilu »Slov. Narodu«, j ko si je v uvodniku 1. t. m. dalo duška nad j porazom demokratov pri občinskih volit- S vah v mestih. Tu se z vsem žolčem obra- j ca proti tistim svojim somišljenikom, ki iz same lenobe in strankarske mlačnosti niso ! sli volit in so tako povečali poraz stranke. Pri tem je razgnevljenemu elankarju ušlo pero to-le javno priznanje: »Ljudje, ki jim je bila naša stranka pripravila toplo , gnezdo, so danes najhujši kričači v nam j nasprotnih strankah, vkljub temu, da so bili dobili svojo pozicijo največ v s 1 e d j protekcije, ki je daleč presegala njihove zmožnosti in sposobnosti.« Demokratje tu črno na be- j lem priznavajo, da so uganjali na državni , račun, to je na račun vseh davkoplačeval- | eev najgršo korupcijo, da so svojo službe- j no oblast in strankarski vpliv zlorabljali v j to, da so na dobro plačana mesta sprav- j Ijali svoje kreature, ki za dotična mesta j niti sposobnosti niso imeli! Ni čuda, da se ttaša uprava tako hitro balkanizira! A naj- j lepše še-le pride, »Nared« namreč napove- i jduje, jda se bo vsa ta koritarska politika ! [vršila še dalje, samo z eno omejitvijo; na ’> podlagi posebnega strankarskega kata- j stra. Tako-le piše »Narod«; »Krajevne or- j 'ganizacije naj izdelajo natančen kataster o vseh, ki so volili našo stranko — nobe- j »a volitev ni tako tajna, da bi se tega vsaj ; približno ne dalo izračunati — in o vseh, j ki so ostali doma. Dotični imenik je pred- j ložiti našim poslancem, našim ministrom ■ in drugim predstaviteljem. Kadar jim po- j tem pride trkat na vrata prosilec proseč j intervencije in usluge, tedaj naj predvsem j vz imenika konstatirajo, jeli vreden, da se zanj stori le korak.« To je pa le preveč. Ne samo poslanci, ampak celo »ministri in • drugi predstavitelji« bodo delili ugodnosti ; in dobrote na državni račun le tistim, ki bodo vpisani v demokratskem strankarskem katastru! Naka, gospoda, tako da-!leč pa jugoslovanska javnost le še ni padla •— tudi pod sedanjim režimom še ne — fc, ne bi odklanjala takih izjav. Že zaradi zunanjega sveta moramo izjaviti: Ni še tako gnilo v državi Danski in demokratski kataster je prazno strašilo, ki se ga ne boje niti demokratski vrabci,
,-f Dr. Karel Triller odstopil. Sinočnji >Slov. Narode prinaša naslednjo notico: »Dosedanji ljubljanski podžupan dr. Karel Triller nam sporoča, da mu njegovo zdravstveno stanje žal ne dopušča nadaljnega sodelovanja v občinskem sveta in da mora /sled tega odložiti mandat, katerega mu je stranka pri volitvi dne 26. ra. ra. vnovič poverila. Iz istega razloga je že prej v
Tako rekoč je položila steklenico poti zvojo blazino. Silovito je Nidiji srce utripalo.
»Kako to, da piješ tisto nemešano vodo, Nidija? Vzemi rajši vino/
»Mrzlico imam,« je odvrnilo slepo dekle, »in voda me hladi — steklenico si postavim zraven postelje, voda krepča v teh poletnih nočeh, ko nam noče pasti rosa »panja na ustnice. Zala Julija, zapustiti te moram prav zarana — tako veli Jona — mogoče še predno se zbudiš; zaradi tega pprejmi že sedaj moje čestitke.«
Nato sta legli vsaka na svojo posteljo in Julija je utrujena od razburjenja onega dne kmalu zaspala; čuječi Tesalki pa so nemirne, žgoče misli rojile po glavi. Poslušala je mimo Julijino dihanje in njeno uho, vajeno najrahlejših glasov, je kmalu »poznalo, da je njena tovarišica trdno ppala.
»Sedaj mi stoj na strani, Venera! je rekla tiho.
Tihotna je vstala, zlila dišavo iz po-darovane steklenice po mramornatih tleh •— skrbno izplaknila steklenico nekoliko-krat z vodo, ki je stala poleg nje, nato pa se je izlahka priplazila k Julijini postelji »-i noč je bila zanjo kakor dan — potisnila je trepetajočo roko pod blazino in je vzela
strankinem načelstvu odklonil tudi kandidaturo za mesto župana. Na njegovo mesto vstopi v občinski svet prvi izvoljeni namestnik inšpektor južne železnice g. Fran Planinšek/ — Tako je odletel zopet močan steber liberalne stranke. Kakor poročajo, tudi dr. Ravnihar noče sprejeti kandidature za župana, vsled česar se vedno pogosteje čuje ime dr. Puca.
+ Tržič. Dan za dnevom preobrača kozolce po »Napreju« znani dopisun iz meščanske šole. Obgrizel je kar po vrsti razne somišljenike SLS. Dvomimo, da mu bodo ti napadi utrdili njegov stolček, ki se je po njegovi krivdi že precej omajal. Ni je danes v Tržiču in okolici bolj obsovra-žene osebe ne samo pri SLS temveč tudi pri nasprotnih kot je g. »Naprejev« dopisnik. S svojimi dopisi smeši najbolj sebe. Človek, ki ima mesečno štiri do pet tisoč kron plače, govori o lačnem želodcu! To svojo bogato plačo, ki znaša letno do 50 tisoč kron in ki je večja kot jo ima skupaj po šest župnikov, naj razdeli med delavce pa bo veliko delavskih želodcev sitih.
-j- »Doli Jugoslavija!« Pod tem naslovom priobčuje radikalna novosadska »Zastava« nov članek proti nazivu »Jugoslavija« za našo državo. Med drugim piše: »To ime in ta beseda ne pomeni v našem narodnem jeziku ničesar; ta skovanka je narejena po napotku še pokojne monarhije v Zagrebu; s tem imenom je zvezano vse tisto, kar se je ti zadnji dve leti napravilo zla in nesreče v tej naši državi, in to ime, za katerim se po velikem delu krije vse tisto, kar je nenarodno in črno-žolto, to ime in ta naziv je za nas žalitev.« — To je srbski mentalitet. Čudno je le to, da isti Srbi, ki nočejo niti skupnega imena, hočejo na vsak način centralizem, ki vse drugače nego golo ime posega v življenje posameznih plemen. Pa seveda Jugoslavija ni srbska — kakor tudi ni hrvatska ali slovenska — centralizem s sedežem v Belgradu pa je zdravo srbski. Srbi bi morali uvideti, da če je zanje že ime Jugolavija nesprejemljivo, mora biti Hrvatom in Slovencem toliko bolj nesprejemljiv centralizem. Temeljem tega spoznanja bi se potem mnogo lažje sporazumeli.
d- Nemška železničarska zveza na Češkem izključila komuniste. Na državni konferenci nemških železničarjev na Češkoslovaškem je bil s 76 proti 10 glasovom i sprejet sklep, da se smatra vsak član, ki bi hotel delati v zmislu tretje internacionale, kot iz stranke izključen.
^Dnevni dogodki
— 4 milijone posojila je deželua vlada dovolila najeti deželnim elektrarnam za razširjenje omrežja elektrarne na Za-vršnici.
— Na Golniku so umrli zaporedoma j na jetiki sledeči invalidi: Ivan Hragoljnik I iz Celja, Anton Rome iz D. M. v Polju, Anton Turk iz Polhovega gradca, jurist Boris Kukar iz Ljubljane.
pijačo. Julija se ni zganila, njena sapa je redovito pahljala vroča lica slepega dekleta. Nidija je zatem odprla stekleničico, zlila njuno vsebino v svojo steklenico, ki je bila dovolj velika, nato pa je zopet napolnila prvo z ono čisto vodo, ki je Julija o njej rekla, da ji je tako podobna ter je položila stekleničko na njeno mesto pod blazino nazaj. Zatem se je splazila v svojo posteljo in je čakala — s kakšnimi mislimi! — svitajočega se dne.
Solnce je vzšlo — Julija je še vedno spala — Nidija se je brez hrušča napravila, vtaknila svoj zaklad skrbno v nedrije, vzela palico in se požurila, da zapusti hišo.
Vratar Medon jo je prijazno pozdravil, ko je stopala po stopnjicah navzdol, ki so vodile dol na ulico; ona ga pa ni slišala, tako zmeden je bil njen duh v vrtincu burnih misli — vsaka misel strast! Občutila je cisti jutranji zrak na svojih licih, a ji ni hladil vroče krvi.
/Glavic,« je zamrmrala, »vsi ljubavni čari najhujše čarovnije bi ne mogli narediti, da bi me ti tako ljubil kakor jaz ljubim tebe — Jona! — oj, proč s premišlja-njem! Proč s kesanjem! Glavk! Moja usoda je v tvojem nasmehi jaju, in tvoja! 0 upanje! 0, radost! — Tvoja usoda je v teh-le rokah !<
— Predsednik stanovanjskega urada v Mariboru podpolkovnik Vidmar je odstopil. Na njegovo mesto je Ribnikar imenoval prof. Voglarja.
— Razpisano mesto upravitelja za državno posestvo »Belje« v Baranji. Pisarna generalne direkcije državnih dobara (finančno ministrstvo) v Belgradu je razpisalo mesto upravitelja za državno posestvo Belje v Baranji (bivše posestvo nadvojvode Friderika). Prošnje morajo prosilci vložiti najkasneje do 15. maja 1921 pri navedenem oblastvu. Ta razpis je pravzaprav nepotreben, ker je samo formalen. Gospod Tone Kristan ima zagotovilo že v žepu.
— Kužue bolezni na italijanskih parnikih. Glasom obvestila ministrstva za vnanje zadeve se je na italijanskih ladjah, ki vozijo med Italijo in Severno Ameriko, pojavilo nekoliko primerov kužnih bolezni. Amerikanska sanitetna oblastva postavljajo zato vse potnike, ki prihajajo z italijanskimi ladjami iz italijanskih pristanišč, pod najmanj desettedensko karanteno. Italijanski izseljeniški inšpektorat je zato prepovedal vsem parobrodnim društvom sprejemanje tujih potnikov v Ameriko. Kdor želi potovati v Severno Ameriko, mora torej potovati preko pristanišč drugih zapadnih držav. Brezposelnost delavcev v Ameriki traja, kakor poroča naš konzulat, še nadalje.
— Tiskarska napaka. V včerajšnji številki bi moralo v poročilu o proslavi 1. maj-nika v Ljutomeru stati, da so bili obdarovani z vsoto 500 K in ne z vsoto po 500 K. — »Samostojna polomija« pa se ni zgodila v Cvenu pri Ljutomeru, temveč v Gonjski cerkvi.
— Klasifikacija na ljudskih šolah. Poverjeništvo za uk in bogočastje je odredilo, da se bo klasifikacija v ljudskih šolah vršila po nastopnih predpisanih redih: a) za
j vedenje: 1. popolnoma pravilno, 2. pravil-i no, 3. manj pravilno, 4. nepravilno; b) za j pridnost: i. prav dobro, 2. dobro, 3. za-1 dostno, 4. nezadostno; c) za napredek: 1. i prav dobro, 2. dobro, 3. zadostno, 4. neza-i dostno; č) za zunanjo obliko pismenih iz-| delkov: 1. prav lično, 2. lično, 3. manj lično, 4. površno. Izkazi o šolskem napredku ! se bodo delili otrokom koncem 5. in 10. j šolskega meseca.
— Novi načrti arhitekta prof. Plečni-i ka. Prof. Plečnik v Pragi, ki ga štejejo med ! največje moderne arhitekte, izdeluje sedaj j načrte za obnovo praškega gradu. Ko bo
to delo dovršil, se namerava prof. Plečnik naseliti v Ljubljani. Tako poročajo praški listi.
— Vrižnikom odvzeli telefon. V Bratislavi (Požun) so v zmislu navodil poštnega
I ministrstva odvzeli telefon vsem tvrdkam i in osebam, ki so Imele opraviti z verižni-i škim uradom. Doslej so vzeli telefon sed-! mim kavarnam, dvema restavracijama, petim mesarjem, osmim delikatesnim trgovinam in več trgovcem.
— »Napredek« pri sežiganju mrličev. Pristaše sežiganja mrličev je zadela vesela novica: Namesto s koksom bodo sežigali sedaj mrliče s —smolo, kar bo znatno cenejše. Za vsakega mrliča je bilo treba doslej 500—400 kg koksa, ki je stal 100 — 125 švicarskih frankov. Sedaj bo zadostovalo približno 200 kg smole, ki jo proizvajajo plinarne in ki stane samo 55 švicarskih frankov. Kdor hoče tedaj po smrti na vsak način v ogenj, je lahko potolažen, za primerno nizko ceno si bo lahko že na tem svetu privoščil smolo, ki bi ga drugače čakala šele na onem.
— Časnikarji in socialno zavarovanje na Češkoslovaškem. Češkoslovaški ministrski predsednik Černy je v navzčonosti ministrov za pravosodje, socialno skrbstvo in šolstvo obljubil deputaciji češkoslovaških časnikarjev, da se bo vlada v okviru socialnega zavarovanja ozirala na posebne potrebe in razmere časnikarskega stanu in jih vpoštevala.
— Ponesrečen krojaški štrajk. V Zagrebu so že dolgo časa štrajkali krojaški pomočniki. Zahtevali so 45% zvišanje plač, delodajalci so ponujali 10%. Te dni so delodajalci sklenili, da pozovejo pomočnike za 2. maj na delo. Kdor se pozivu odzove, dobi za 10% zvišano mezdo, kdor ne pride, dobi nazaj svojo delavsko knjižico. Ker se je del pomočnikov uklonil, je smatrati štrajk kot končan. Krojaški pomočniki dobe poslej po 701 K — preje 638 K tedenske plače. To je spričo zagrebške draginje bore malo.
— Nove ruske učne knjige. Listi priobčujejo naslednje brezžično brzojavno poročilo iz Moskve: »Ljudski komisarijat za literaturo je izdal smernice za sestavo novih učnih knjig. Po teh smernicah bodo vse nove šolske knjige proste vseh bajnih bitij in mitologičnih oblik, ako pa jih bodo navajale, jih morajo jasno označiti kot tvorbe domišljije. Ravno tako se morajo iz zgodovine iztrebiti vsi carji in kralji ali pa se morajo pokazati v njih pravi podobi.« Potemtakem nameravajo ruski komunisti iz šolskih knjig iztrebiti Boga in vsako versko misel. Iz srca ruskega naroda ga pač ne bedo iztrebili.
— Poskušena lovska tatvina. Ivan Še-balj in Matija Troha iz Prezida na Hrvat-skem sta 14. marca letos hodila v gozdu Čebulovec pri Ložu, da ustrelita kako divjačino. Šebalj je bil obsojen za to na 8, Troha pa na 9 dni zapora.
£jubljanski dogodki
Ij Poročil se je g. Fr. S n o j, elektro-rnonter južne železnice, z gdč. Josipino Avbeljevo iz Motnika. Bog daj srečo!
lj Ruski vjetniki, 70 po številu, so se pripeljali v Ljubljano. Med njimi je 37 Kranjcev, ostali so Hrvatje.
lj 20 milijonsko posojilo mestne obči* ne za razne naprave je deželna vlada odo* brila.
lj Gostaščina, določena z naredbo dež. vlade z dne 5. maja 1920, se podaljša do konca aprila 1922.
lj Umrli so v Ljubljani: Milena Pečnik, hči postrežnice, 10 mesecev, — Stanko Zalokar, kurjačev sin, 2 leti. — S. Marija Bo-leslava Založnik, usmiljenka, 26 let. — Milenka Novak, čevljarjeva hči, 9 mesecev.
— Marija Rožanc, vdova varnostnega stražnika, 73 let, — Apolonija Burger, posestnica, 78 let. — Gregor Seliškar, hira-lec, 85 let. — Marija Derčar, hiralka, 76 let. — Marija Leben, kočarjeva hči, 15* let.
— Drago Mišek, sin pekovskega pomočnika, 10 tednov, — Frančiška Praprotnik, kočarjeva žena, 45 let. — Danica Šuflaj, narednikova hči, 9 mesecev. — Jurij Mihalič, mag. komisar v p., 80 let. — Neža Zorman, hišnica, 54 let. — Marija Kejžar, dninarica, hiralka, 34 let.
lj Ujel se je Alojzij Dovjak 1.1. m., ko je prenočeval v nekem hotelu. Ko je policijski nadzornik nadzoroval tujce, je uljud-no povabil seboj Lojzeta Dovjaka iz Pod-krajnika, katerega je želelo dobiti ljubljansko deželno sodišče že 1. 1919, ker je obdolžen tatvine.
d Šentjakobski Orel ima danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih fantovski večer. Bratje, udeležite se ga polnoštevilno!
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdala konzorcij »Novega Čaaa«.
Tiska Uigoslovauska tiskarna v Lfcibllaal.
—  	11 ■!■"'■ ■■■■ "	—.   —.—.....III...
Iz Haore o Hmetlko samo 8 dni.
Edina najkrajša Črta preko Havre, Chorbourg: in Ant* worpenvNawyork. —Vozno listke in zadevna pojasnila
izdaja edino koncesijonirano potovalna pisarna
IvanKraker
v Ljubljani,
Oo«pos*«t»ka (Marij« T»reeij») cesta 13 (H olizej).
3Vvovrstna .
Ss-ka
kolesa
I NajfincJSe predvojno I j kvalitetno blago.
3.§orec,£jubl]ana
Sosposvetska cesta 14
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Marifin ,r° žtcv- 8-	Podružnica	v	MURSKI SOBOTI In DOLNJI LENDAVI.	vvoiiova	ulic*	«.	i.
Poštni čekovni račun Stev. 11.323, Telefon št. 54.	Brzojavni	naslov:	Jugoslovanski	kredit	Ljubljana.
——.■■■«■■Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po	  e
Hranilne vloge se Izpla-	1MF*	*|	®	Hranilne	vloge	z	odpovednim	ro-
Čufe|o brez odpovedi.
kom se plačujejo po dogovoru.
čistiti brez odbitke, Isvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice.
Denarni promet v lanskem letu: 128,000.000 K.	Jamstvena	glavnica 2 In pol mlUfona kron.
Izdala čeke. nakaznice in akreditive na vsa la- In Inozemska mesta. Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papige |n blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovsld krediti pod n«]ugodnejšimi pogoji.	Zavod	fe	neposredno	pod	državnim	nadzorstvom.