St. 7.
V Gorici, 15. februarja 1884.
Tečaj XI
„Sijčft" izhaja VE lik petek Iu veljs po pošti prej<>M*lm »H v Пппп tin Лпго JJO-ilja ffJt:
Vse li-M Pol h'tlL Ćitvit Im
I 10
■ -jtji 1 10
Fit uKiiiliHÜli t ti titfc.i t mi i pri ../<"-titinicah" hi' pliiOLi^v1 /a tuivailitu triafoj'1
int u sio:
rt kr. će те tisltu I krni
F* "I IT FI
tr t, 3t il
3
Tu vrti' eilte po prn*»»»«
SOG
Ро=лтегоо Številke ee dobivajo po S irr. v tiibakariiicah v Rosposki ulici Mi/u ,.t n*h l;>oii", Ti si stnrei« trgu in n mu Iii nlici luv v Trstu, vin Ca-ноптц
Ü0|>i-; tiaj m' blagovoljno pošiljajo liri'iloiStvn ..Poči - t f.nrici tik Trartiilm 10, i., um'Л* ti tun pti opr.tvniätvil „Snf.o" Vin do!!a Croce it. i. It.
Rokopisi se no vračajo; dopisi nnj »e blago vol j no fnm kujejo. — Dnlfilcnia fn iliiiKi: i in)|)ii-tii(iÄiiiiii so imnifiiiiia auiiii, iko че oglasu pri ojnavnijtivii.
Slovenskim poslancem na Dunaji.
Z obal jadranskega morja, februar 1884.
Tužen mora postati človek, ko premišljuje sejanje stanje slovenskega naroda. Čil in delaven na-rud, krepak nn duši iu na telesu, ki daje državi modre služabnike in cesarju zveste, hrabre vojaki', tie mure tit opolnoči v narodnem u/ii'u prav llii. Može, kateri imajo državno krmilo v rtikali, prosimo vedno, naj num odprejo zaklad onih pitwc, ki so zaprte v § 10. osnovnih postav ; ali do zdaj nismo bili tl-slišani ш ludi uu vidimo najmaujcga zuainenjit, da bi tse imele uresničiti naše zahteve, ki slone na sedaj veljavnem avstrijskem državnem prava. Najvišji državni uradniki sicer obečujejo, da natu bodo dali, kar želimo iu kar uitiu gre po pravici, ali razen besede nam ne morejo dali nikakcga »ugotovila, da bodo mogli izvesti, kar bi radi Slo rili. /vlekli so se visoko na tiebu oblaki, ki nam ne puste gledati solnca narodne enakopravnosti. Razširila se je kriva i it He 1, da nein-&tvo varuje Avstriji". Tu ni res; Avstrijo varujejo avstrijski narodi, ki mi (im kivpkejši stebri širne države, čim zadovuljuejsi so. Narode zadovoljili na posten lutein, kakur zahteva duh sedanjega veka iu korist države, je najsvetejša nalogu Vaake avstrijske vlade, naj bo z leve ali z desne strani vzeta.
Slovenci hi bili čez vse z.idovoljtti, ako bi se nam to dulo, bnz česar ne moremo bili: uko bi se nam dovolilo muditi in govoriti avstrijske tui.di v slovenski besedi, ako bi smeli roditelji skrbeti za uu-ravnu odgojo iu naravni poduk svojih otrok, ako bi smeli politični uradi občevati s slovenskim ljudstvom v narodnem jeziku, ako bi smeli sodniki Sloveuca soditi v ljudskem govoru, nko bi se dejansko priznalo, du Sloveuec nima manjše duše od Nemca, kakor se komu zdi, in da tii manjši človek iu manjši Avstrijec od njega. Žaltbog da Slu venci tega v dejanji nismo še dosegli. Kdor sv. Culi iu imeuuje Slovenca, zapisan je večkrat za paoslavisU in je končal svojo karijero. Otroci, k; so sposobui za poiiuk, se na mnogih krajih potikajo v italijanske in nemške ljudske šole, kjer pozabijo svoj rod in zgubijo ljubezen do domovine. Dečkom, ki so končali narodno ljudsko šolo iu želijo višjo omiko, je pot do nje povsod zaprta, če uvza-iniš Kranjsko. Politični utadi občujejo se Slovenci večinom v ljudstvu neuuiljivem jeziku. Celo deželno predsedništvu kranjsko zahtevalo je k slovenski vloji ljubljanskega magistrata nemško prestavo. Sodniki sodijo po damh jiui vodihit v slovenskih deželah v t-
LISTEK.
Ženitovanje na Cerkljanskem.
Daudaues se stari običaji večinoma popuščajo ia t novejšimi name s tuje jo, če^ar pa ne umremo Šteti v kak poseben napredek, ker ravno običaji naših prati eil o v so nara pravo zicslo našega narodnega življenja. Uz-rok temu je večinoma učljiv mest in bolj omikanih trgov na vaške prebivalce. Vendar dobimo Se kraje, kjer novjši kultura ali omiisa nt še izpodrinila naših lepih starih navad in običajev, K tem krajem spada s prav majhno izjemo cel cerkljanski okraj. Ker smo ravno v pustnem času, ko je ženitovanje nit duevnein redu in daje hrauo vsakdanji govorici, morda komu ustrežem, ako podam sliko tukajšujlb ženitovanjskih običajev.
„Jeienkov Miha je dobil grunte in ta pust se ho žeml", se nekega dne zažene govorica po vasi. „Bog ve, s katero?" marsikedo radovedno upraša. Na to važno uprašanje pa ne ve uihčo odgovoriti iu tudi Miba bi ne mogel že sedaj tej radovednosti ustreči. Jeienkov Miha je siti premožnega kmeta in ima za seboj že trideseti leto svojega življenja. „Dolgo, dolgo je odlašal", morda kedo pereče. Za uašo kraje ni to nič predoWo iu nič čudnega, ker naši judje os dajo radi gospodarstva prezgodaj iz rok —
talijanskeiu ali nemškem jeziku. V teh jezicih raz- 1 glašiijo svoja naznanila največkrat, in sestavljajo zemljiško knjigo, ki je zitmd ljudstva vpeljana. Kdor narod zatiiji, sme pričakovati v nekaterih slučajih po* I hvalo, plačilo, priznanje. O njegovi zvestobi in nila-uosti do države se ne dvomi ; njegova veljava je v očeh nekaierih močno poskočila. Tako je in ne drugače, in to ni hvale vredno.
Slovenskim poslancem je naloga, du spomnijo visoko vtadu, uaj dovoli tudi Slovencem v dejanji tako življenje, kakoršuo imajo drugi narodi, recimo Nemci, Italijani, 1'oljaki. 1'osiuucem v sedanjih mmerah ne manjka prilike, da svoje prošnje krepko podprejo, ko vlada prešteva glasove v državnem zboru, kateri bi se drugače godilo, uko bi jo slovenski zastopniki pustili na cedilu, kakor jo pušča nemška levica. Naši poslanci uaj se ne zudovoLijo z obljubil iu i, ampak naj Zahtevajo dejanj uit podlagi državno postave. Ni jim treba bati BU za vsak stol, ki se maje. Kaj k temu, če se zvrne ta ali ona zelena miza, saj se zadere druga mestu nje iu !ii$a, to ju držuvu, ostmi« vedno ista. Iz nje nas no zapodijo, Naj bo vlada z dosiiu ali i. leve stiniii, nas nič ne briga, samo da nam dejansko izvršuje postavno dane pravice. Zgodovina zadnjih let nas iiei, da pod levičarsko vlado smo uživali narodne pravico v večji meri, nego sedaj pod vlado TaalVcjcvo. Talui avstrijska vlada zadostuje najbolje svojemu namenu, ki daje najširše pravice na podlagi državnih osnovnih postav.
Dandanes se godi Slovencem po muogih deželah v narodnem «zim slabo, a najslabše na Koroškem, potem na Š L h je rs ki: m in Primorskem. Na Koroškem tretjina prebivalcev ne moro rabili svojega jezika v šoli, uradu in javnosti skoro čisto nič. Na Štajerskem se usiluje nemška omika, kjer pride na 2U0t> Slovencev 4o Nemcev. Na Primorskem uapreduje paitalijau-čev;tnje hitrim korakom iu ž njim se gladijo tla državnim soviagotii, ki prežč za mejo. Samo na Kranjskem dihaj« Slovenci nekoliko prosteje, a tam niso srečni, ker se med seboj pikajo, kavsajo ш ravsajo, da je s«rah in večidel brez veljavnih stvarnih razlogov, gotovo pa v veliko kvar Slovencev. Ako bi bila vlada Slovencem nas pro t QU, bi ne mogla ničesa tako gor ko želeti, ko ta prepir, s kiteriin kraujski Slovenci saun sebe iu svoje brate bijejo po obrazu. Kranjci, ki bi morah druge Slovence vodili, delajo naše stanje težavniše in naše prošnje iieuspcšuc. Kako se bo vlada ozirala na prošnje primorskih iu drugih Slovencev, ko vidi, da še njih sorodni btatje ceuijo više domači prepir, nego težnje sloveuskeg.i naroda. Prosim Vas,
in prav imajO, Tudi Mihov oče je ostal dolgo časa gluh vsem njegovim prošnjam. Vendar kaplj;i na kapljo tudi kamen prtdolbe; — stari se je utuečil, izročit mu jc grunte in sedaj ^e bo Miha ženil.
„Koliko bi lahko prižeuil?" je Mihova prva misel; „katero naj vzamem", njegovo drimo uprnSaiije; kajti, odkritosrčno govorjeno, dasiravno mu je Seiittcv velikokrat na misel prišla, vendar, katero uaj bi vzet, ni pa v resnici še nikedar premišljeval, ker mi se ne ženimo na medvedovo kožo, dokler je niinuno^ ampak še te tedaj, ito imamo medveda v svo.ji <.blasii. Pre-piičan je pa naš Miha, da nobena teb iiprašauj inu ne bo delalo puseWie preglavice, ker njegovi grunti niso zadnji iu poleg tega je še precej „brdak° mladenič (btdäk rabijo za lep, prijeten). Masorova Polona je prijetno dekle in nje oče ti den kmet, tam naj-pi vo poskusimo. Suubača Miha že ima, drcvi pojdeta kar snubit. Pri Masorovih so ravno pn večerjal i iu Polona je začela že klekljati, ko stopita Miha iu uje-gov snuhač v sobo. Nepiič,ikovano ob iskanje je seveda naenkrat vsem jasno. Polica, katero imajo za tak slučaj v tem Času vodno pripravljeno, je hilrona mizi. Zraven potice se v naglici še skuha in prinese na mizo kuka mesnina, klobase, ali kaj euacega. Ko ta majhna pojedina konča, prestopijo k resnemu razgovoru. Suubač, kateri ima v takih rečeh že pwcej skušnje, prizadeva se aicoc z vso svojo zgovorisiško umetuestjo, da bi Mihcu prtdojil nevest, al:, Ukor
bratje, od je D jn j te od pogubljivega prepira za nič iu zopet nič in podpirajte složuo državne poslance, ki eo si vzeli k srcu vse Slovence, ki tu tedaj kaj dosežejo, ko imajo za seboj narod In narodova glasila, ki izražajo narodov up in strah, želje in bolečine, prošnje in pritožbe. Kdor incuj, da se mu godi največja krivica, naj prvi molči, da se povrne mir med brate, da bodo skupno podpirali državne poslance, da boilo krepko branili narodove pravice, narodovo Časti Slovenski poslanci, delajte tudi Vi v to svrlio in v dosega narodovih pravic; ua Vas so obriiene naše oči!
O sneti.
h spomenic osemdesätetnega starca m Seahlv sctldmya praläifncya kmotovaltia.
Našim kmetoviilcem je vsem dobro znana žitna bolezen eilet (suclljüj, po nekaterih krajih tudi smet-Ijttj) imenovana, ktera nadleguje ječmen, oves, pruao, turšicn, posebno pa pšenico iu ktnva nam immgokmt polovico pridelka uniči in stori, du je še tisto, ker sit pridela, jako slabo. — Zavoljo tega ustrežem Rotovo iiiiirsiktereinu miših naprednih kmetovalcev, nko jim podam o tej zadevi šestdesetletnn skušnjo praktičnega gospodarja M. A it t o I ko vič a, posestnika v VaruŽ-dinn ua Ilrvašdcin, k ter i jc bil tako du ber, daje svojo mnogo letno skušnjo v hrvaškem gospodarskem listu popisal. Ker se ta žitna bolezen tudi v nuScj deželi zelo pogosto nahaja, zdi se mi vredno, da jo v našej „Soči" popišem.
Veliko se je uŽg o tem pisalo, kako bi se ta žitua pošast, z imenom snet (Braud, čaries, uredi), ustilago), odstranila ali vsaj zmiujšala. Razni kmetovalci so razna sredstva proti njej priporočali in rabili, kakor n. pr. živo apno, višujevi vitrijol itd. Mogoče, Ja jc to nekterim pomagalo; ali s kolikimi nepotrebnimi nepriličnostmi in stroški jo tako delo združeno.
„Vsega tega nisem rabil," pravi omenjeni An-tolkovič, „ali vendar imel sem vedno čisto iu zdravo pšenico, tudi takrat, ko so moji sosedje imeli popolnoma suetljivo. Leta 1840., hit sem knjigovodja na grajšini grofa K. Draškoviča ter sem si prccej priskrbel službeni pravilnik (Dieust-Reglement) za tisti Čas najbolj urejene grajšine grofa Festetiča v Medji-morji, po kterem so se morali ravuati vsi dotični uradniki. Pravilnik bil je sestavljen v latinskem, za tisti Čas službenem jeziku. Ćitajoć ta pravilnik sein se jako začudil pri točki, ki se tako glasi proviso»-
kaže, njegov, umetnost bo imela malo uspeha, ker Miha je previsoko poskočil. Dolgo še drug drugemu nasvetu jejo, prigovarjajo, dokazujejo, pa vse zastonj. Masorar se ne uda, Miha neče odjenjati, in odšla sta, ne da bi bila kaj usnubila. Jeleukov Miha je dobil „škarpeto" (ni usnubil), se drugi dau hitro raznese po vasi. M i betu pa to äe ni vzelo poguma, „saj Logarjeva Franca tudi ni slabša od Polone, tje poj demo drevi", si misli. In res sta Šla t Ponavljal se je prizor prejšnjega večera, samo s tem razločkom, da je suubač v svoje največje veselje z manjšo zgovornostjo svoj namen vendar le dosegel. Miha je moral sicer na ceni nekoliko odjenjati, a to nič ne de; dobil je za to pa bolj berdlto nevesto. Sedaj, ko ima nevesto, pojdejo drugi teden „pravico delat" (žeuitovaujska pisma pisat). ' Preduo je pa stari Jetenko vso oblast sitni izročit si je „izgovoril kruh" in sicer na dva načina. Ako ho sloga, bodo lahko skupaj živeli; ako pa ne, mu morajo vsako leto dati določeno mero žita, masla, mesnine itd., da ne ho treha starem« Jclcßku mladim v zobe gledati.
Prišel je zadnji teden pred poroko. Ženin in nevesta bosta ta teden „vabila nasvatovščino". Preduo nasravita korak temu opravilu, izbere si ženin, „druga*, nevesta pa „družico" v pomoč, in to navadno iz bližnjih sorodnikov, le redko kedaj iz prijateljskih krogov. Drug iu družica sta tedaj večiuo-ua le «a poročenca imenitni mV. Pozabiti ga 114
i	tu	*
dommalis subjacet oneri responsionis pro csusato Do-id i oio in tritico ex carie damno, t. j. oskrbnik je odgovoren za Škodo, ktcro bi grajgJina trpela zavoljo snćtnjave pšenice. Mislim si, to ne more biti, da bo u-aduik odgovoren za snet, razen če ima gotovo sredstvo, da jo zatrč. Bil sem zelo radoveden, da bi to đredstvo zvedel; berem dalje: sementrititsimaturam perfecteque siccum esse oportet, t. j. seme mora biti zrelo in popolnoma sobo. To in nič več; to je vsa tajnost, s ktero se snet uničuje.
Po tem pravilu sem se vedno ravnal ter sem pustil, daje seme popolnoma dozorelo. Daje bilo popolnoma suho, stavil sem je vedno na zračen prostor v podstrešji in mislim, da od visi zdravost žita bolje od suhega, nego od zrelega semena. Od tistega časa ni bilo na mojem posestvu ni duha ni sluha o sneti. Da pa snet v resnici dohaja od nepopolno suhega semena, o tem sem se moral na svojo veliko škodo sam prepričati. Kakor sem popred opomnil, dal sem vedno pšenico, ki je bila za seme odločena, ua podstrešje spraviti. Enkrat pa mene ni bilo doma, spravili so jo mlaiiči v drugo sobo; zvedel sem pa to še Je ob setvi, ko,ni bilo več pomoči.
Od posejauega semena sem dobil 65 vaganov snetljive pšcnice, a ko sem jo dal oprati, je je bilo komaj 32 vaganov, in tako sem se popolnoma pre* pričal, da snet prihaja od nepopolno suhega semena in da je najcenejše, najspretuejše in najgotovejše sredstvo proti sneti dovolj zrelo iu popolnoma suho seme".
To popolnoma prosto sredstvo priporočam našim posestnikom, da je poskušajo; dolgoletna Antolkovi-čeva praksa veliko več velja, nego sama suha teorija. (Slovenske gospodarje, katerim z g. pisateljem priporočamo navedeno sredstvu, prosimo, naj nain o svojem času poročajo, kak uspeh bo imelo ua njih njivah. Ur.)
—L
Dopisi.
V Gorici, 10. febr. —Slovensko bralno in podporno društvo imelo je sinoči svojo letno besedo in pustno veselico, ki se je tako dobro obnesla, da jo moremo staviti v vseh oririb na prvo mesto med vsemi letošnjimi veselicami te vrste.
Prostor, velika dvorana v Stabilovi gostilni, bil je jako ukusno ozaljšan s podobami Njih Veličanstev presvitlega cesarja in cesarice, Njih cesarskih Vi-sokostij ceaarjeviča Rudolfa in cesarifne Štefanije ter drngih udov visoke cesarske biče, z velikimi krasnimi zrcali, obešenimi na nasprotnih si stenah in močnih stebrih sredi dvorane, z naravnimi rastlinami okolo odra in zelenjem ob imenovanih stebrih, stenah in na odrn, z lepimi festoni (dolgimi kosovi platua) v raznih barvah, ki so se vili ob stenab, z zastavami v narodnih, deželnih in mestnih barvab. Vso to umetno sestavljeno, pa vendar ne prebogato lepšavo povzdigovala je močna svečava, ki je o tej priliki očesu posebno dobro ugajala.
Udcležitev bila je večja, nego bi bil kdo pričakoval; društveni k i in prijatelji društva sešfi so se bili v prav obilnem Števila. Zbran je bil narod slnveuski iu zastopan po vseh stanovih in iz mnogih občin. Počastili so društvo se svojo uavzočnostjo mnogi čitainičarji in odlični gospodje goriškega mesta, celo grof Artur Coronini in c. k. okrajni komisar Zuech biia sta precej Časa navzoča pri narodni veselici. Slovensko mestno lazamništvo bilo je močno zastopano in celo gospodje druge narodnosti, Nemci in Italijani, med njimi c, k, uradniki, udeležili so se do-
smemo dvei oseb, katerima je povsod odločena največja čast in prvo mesto, namreč „staraäiue" ali „velikega očeta* in „velike matere." Posebno je pa „veliki oče" glava iu kralj cele svatovščine. Po njegovi osebi že naprej sodijo svati in ljudje iz svatov s kih krogov celi značaj ia velikost prihodnje svatovščine. Д Miha je vse to dobro vedel, zato se je pa prizadeval, da bi izvrstnega dobil — ia dobil ga je. Drugo mesto zasedejo sosedi. Bi-seda sosedi ima pa tukaj ves drug pomen, nego po drngih krajih. Sosedi niso najbliže stanujoči, ampak tukaj si vsaka hiša izbere kake tri povoljne druge hiše v nekako prijateljsko zvezo, katerim je tudi dolžnost, da, ako bi kedo iz te rodovine umrl, mu jamo skopljejo, ga na pokopališče prinesejo in zagrebejo. To ao tedaj naši pravi sosedi. Pii Ženitovanji imajo ti sosedi prednost pred sorodniki. Ti morajo iti (sicer ne pod postavo), med tem ko sorodniki lahko brez sramote odrečejo. Gledć vabilcev ženina iu druga (ali neveste in družice) naj še omenimo, da gotovo nobeden gospodar ne zamudi prilike, p03lužiti ju tisti večer, ko sta prišla vabit, z dobro potico (beseda potica je popolnoma domač izraz) in krožnikom polnim mesuiue. Ko imata pa oditi, stisne vsak obljubljeni ali neobljubljeui svat ženinu Mihcu še cel srebern goldinar v pest, ali pa velik kos svinske krače pod pazduho. Cel pust se bo Miha ž njimi mastil.
Vabilo je končeno, Prišel je zadnji dan pred jUtttf. Danes pojdejo jo balo. To jc zopet dan,
mače veselice ter so se jako pnhvaluo o nji izrazili. Društveni »o v srednjih iu častnih nižjih stanov iz Gorice bilo je veliko. Prav častno bila je zastopana bližnja (in tudi Ualjua) goriška okolica; navzočih je bilo mnogo narodnih učiteljev, več župauov, starešin, dru-Štveuikov in gostov iz Solkana, Grgarja, Kronb;rga, CerniČ, Prvačine, Domberga, Gradišča, Mirna, Šempetra, Podgote, Števerjana in drugih krajev, katerih si nismo zapomnili. Ž eno besedo bilo je prijetno društvo mnogih bratov in prijateljev.
Program bil je jako dobro sestavljen; vese-ličnemu odseku iu g. pevovodji izrekamo najtoplejšo zahvalo za izvrstni program, fci je menjaval točke raznih vrst iu ki je bil vendar enoten po duhu, ki ga je ua vdajal. Ta duh bil je naroden, prešmjeu avstrijskega £u.itva. Ta duh se je kazal povsod: iz kinča, iz deležnikov, is besed i j, iz petja in godbe. To misel izrazila ju vojaška godba v slovauaki čvetorki, v kateri so se menjavali glasovi znane nam pesni »Naprej* iu enako znane „O int in liebes Oesterreich" (Ljuba mt Avstryn), katerim s* navzoči pioskali brez konca in kraja. Take veselice so priprav« za črno vojsko (Lan i Is t umi) proti državnim sovražui kom; dcuštvu, ki goji takega duha, pridu biva si zasluge za domovino. Veselica bila je butluica za narod, za dum.
Izvršitev programa bila je izvrstna. Posameznih toček ne moremo opisovati radi pičlega prostora, a reči moramo, da smo strmeli, ko smo videli, kake moči ima na razpolago mlado društvo, ki te dni izpolni drugo leto življenja. Pevski zbor štet je 5 pevkinj iu 22 pevcev, katere je društvo letos pridobilo. »Ilirsko bttdutco" pel je inožkt zbor jako občutljivo. „Slovensko deklico" moral je mešani zbor ponoviti. Burna pohvala naznanjala je -lopjlno zadovoljil ost navzočih s k lasnim z bo rum, v katerem so se odlikovali čisti, stanovitni iu lahko leteči glasovi društvenih pevk. Enako je moral možki zbor ponoviti pesem „U boj," kateri so poslušalci močno ploskali. G. pevovodja Er. Pahor in njegov pevski zbor: pev-kiuje tu pevci zaslužijo največjo hvalo; vsi deležniki veselice so jim jako hvaležni za veselje, katero sojini napravili, in jih prosijo, naj nadaljujejo v lepem za-pučetji. Veselje prešinjalo je vsakega rodoljuba, videti tako obilno število mladih, navdušenih pevcev na odiu, katerih mnogi so še le pred meseci pristopili zboru, od katerega se nadejamo Še marsikatero lepo pesem.
Kraljica zabavnega večera bila je Koroška iz zibke doline (gospodična Marija Kotmkova), ki je v krasni narodni noši deklainovala Tomanovo „Pesem koroških Slovencev", Nje noša, nje kretanje, nje pogled in beseda nje navdušenost in zavest, da je Slovenka, nje prepričanje, s katerim je deklainovala, in pohlevna ueustrašeuost, s katero je gledala ua občinstvo, nje čista izreka in popolno naravcu govor, uje občut, ki ga je devala v besede, pridobil jej je neizmerno pohvalo od hvaležnega občinstva. Pu njenem odstopu p teči tal јз predsednik brzojavni pozdrav iz Celovca, ki se glasi: „Živiii goriški Slove ua t Živili gostje veselice 1 Živila gospodična Kotnik 1 Mir." — na kar seje ponovilo burno ploskanje. Uvala narodni gospodični. Tudi „Mož in žena v krčmi" (g, Л. Bjk* pa g.ua M. Ivotnikova) žela sta obiluo zasluženo trni o.
Vojaška godba svirala je primerne kose v popolno zadovoljilout zbranega občinstva. Sledilo je srečka nje, katero so vodile gospodične pevkinje. Bazpečale ao okolo 300 številk po svoji zgovornosti in prijaznem priporočenji, potem so pa sestavile odbor, ki je vodil vzdigovaitje številk. Mnogo so pripomogle k lepi veselici, naj bodo prepričane, da društvo jim ohrani stalno hvaležnost.
kateri da radovedni ni zijaloni zopet za culi dan dosti govoijenja, ali kaj hočemo, vaški obsodbi ue moremo uteči. Danes zjutraj se je Miha posebno čedno obril, oblekel se v najlepšo obleko, zapregel dva vola, poklical še kaka Uva driiga poiiiagača iu šli so na nevestin dom, kjer jih je zraven bale pričakovalo tudi ukusno pripravljeno kosilo. Okolo dveh popoldne se po celi bližnji okolici zasliši strel treh ali štirih patron. „Balo peljejo l" enoglasno zaupijejo in pUuejo iz hiš ua cesto. In kaj vidijo? Popolnoma nič novega; to, kar so že stokrat videl;. Zraven navadnih reči nas najbolj zanima nov kolovrat z velikim šopekoin ua vretenu, kateremu so, — in to ne brez premisclka— odločili najvišje mesto. Zraven tega zapazimo na vozu kat del dote tudi nov srp, motiko iu druge take reči, katere bo Franea sbmladi potrebovala, še celo „kijek-Ijarskega polštru" (blazine) niso pozabili. Poleg voza pa ponosno koraka ženin Miha, kateri sedaj ljudi, sedaj svojo balo dopailijivo in samozavestno pogleduje, češ: „Jaz sem Julenkov, kmetov sin". Balo je sreCuo domov prišla in ss ravno po sobi spravlja. Navada je tudi, da pri tej priložnosti kak ženin nekoliko pojoče! Ali se je tudi Miliutu to pripetilo, mi m znano, ker nisem bil zraven, prašal ga pa tudi nisem.
Vse to, kar smo do sedaj opisali, je nekako pripravljanje, ; ali „ predžes tto van j ska <'o!iie. Prava doba, ali pravo narodno i, eni to vanj s ko življenje se začne še le s »krancelaovim večerom".
(Kunec f rib-)
Plesna zabava bila je močno obiskana; razprodala so se vsa znamenja, ki so bila za plesalce pripravljena. Vršila s« je ta zabava mirno in redno, daje navzoči resno hvalijo. Čistega dohodka imelo je društvo, kakor se govori, od 30 do 40 gl, — Čestitamo društvu k takemu vsestranskemu изре-hn. Složno naprej t ________
Iz sovodenjske župartije, dne 13 t. m. Ob
Сази jesenskega deževja posulo se je v Biljah kos zidu ob poti vodečej iz vasi do cerkve. Zid ograja vrt baronice Radevćićeve iz Gorice. Dolgost porušenega 2itiu znaša prilično 10—15 m. Pndžu paust vo bitjensko je to javilo županstvu v Sovo.lnjuli, vsled katere prijave je županstvo odloČilo, odposlati pregledoval no кошмјо ua mesto, kar se je v istini zgodilo. V imenovani komisiji so bili ti le gg; Josip Pavletič, podžupan «ovodeiijski, France Nemir, podžupan biljenski, Matevž Zavtiik, občinski starešina v Bil juh, ter dva zidarja kot strokovnjaka. Pri tej priliki s»' je skleiiolo, da mora vhutiiica podrtega zidu napraviti na svoje Iroške nov zid, ali pit imenovani zid tako odstraniti, ila m- bo v tem o/iru pršila več nevarnost. Nadalje je omenjena komisija »videla potrebnost, da imenovana baronico, gledč ua to da preti še nov, večji kos zidu porušiti se, tudi nadaljni kos na pot visečega zidu 113 dornet i k novim, oziroma da ga odstrani. Sklep omenjene komisije se je odposlal baronici Ra-devčičevi, oziroma njenemu oskrbniku, V odposlanem nalogu je odločen obrok Stirnajstih tlnij, v katerem se mora izvršiti komrsijin sklep. — To »e je dogodilo nekako v sredi meseca decembra pr. 1. Kolikokrat bi si* uže biia lahko Zgodila nesreča, katere bi ne hotel biti nobeden kriv 't Kriva bi bita m-ilomarnost, ue* hajstvo, površnost. Na papiiji je vsa stvar dognann, kje pa je resnica V Nesreča se lahko prip-ti, dan na dan, kajti omenjeni zid se lahko poruši o belem dnevu, ko greilč ljudje k tj d/jej služiti ali pa ko se vračajo domov. Trebe pokazati tudi gospodi zobe, — potem pojile! Ako ue gre milom, naj gre šilom. Kje so naše oblastnije — spe Ii V	— c.
Iz Števerjanske županlje. 12. febr. — m
novem leto imela si, draga „Snčn", uže tri dopise, ki so obravnavali neko tepežnico, ki je bik v Uradnem na novega leta dan, predno jc ničeln popoldanska služba božja. V' prvem in tretjfp dopisu bilo je nekako rečeno, da tepežnica jo bila prej dogovorjena, i» dopisnik je vabil redarstvo, naj čil je, naj zabraui enake reči, ko se pripravljajo. O.lkrito rečem, da nisem popolnoma veroval vsake besede; zdelo se mi je, da dopisnik preveč črn» gleda in da sluti dogovor, kjer ga ni. Danes sodim vse drugače iu dopisnika prosim, naj mi ne zameri, da sem nekoliko dvomil na njegovih besedah.
Kdo me je spreobrnil v tej reči? Neki mladenič, kt mi je vpričo drugega tovariša pripovedoval to le. Prešlo nedeljo, 10. t. m., imeli so shod v naši cerkvi. Namesto g. župnika imel je sv. opravilo en o, frančiškan. V cerkev se zbijamo duliovnijaui dveh vasij: Gorenjci in Dolenjci. CuJno je bilo, da ob uri, ko je imela začeti služba bižja, Ke Girenjccu) nič ni mudilo v vežo b:žj". Ostali so zunaj, možki in ženske, kakor bi nekaj čakali. Dolenjci so med tem prihajali v večiii tropih. Prid O tudi nekaj ml.idf-utčev, ined njimi eden, ki se je. odlikoval po krepki postavi. Ko pride lilizu cerkve, stopita pred-enj dva Gorenjca ia gL I opati te t a okolo glave, da se mu krv udere. Gorenjci so bili pripravljeni svojima bomcema na pomoč ia Doleujci so Čakali, kedaj Udari njih junak, ila s** s primejo i. Goreujei. Ljudstvo je pričakovalo, tla nastane Imd boj ; sli dolen{--ki junak je napravil stvari drugi konec. „Hvala vama," reče na* padnikoma, „se burno videli drugod," in si briše krv z ruto. Občinski mož je nekaj spregovoril in ljudstvo je šlo v cerkev, ne da bi bilo videlo pretep, kt je bil dogovorjen. Na gorenjski stiaui sta bila odločena mladeniča, ki s (a imeli napasti, iu odločen je bil tudi I DjleuJec, katerega aaj imjUi^U. Stvar je aazaaajeaa sodniji.
Neverjetne so take surovosti, ali kadar jih pripovedujeta dva moža po eni poti, kdo bi jih ne verjel? Prosimo uaše ljudstvo, naj se vendar otrese te surovosti, naj se mUüeniei ne bijejo, ko neumna razposajena žival, če ue se lahko prigodi, da tudi v Brdih ! okličejo izjemno stanje, če tu li ue v taki meri, ko j z.t Danaji, in kdo bo tega kriv? Tndi j^z kličem z j guie umeujcuim dopisnikom: udarstvo čaj I
V Grgarji, 9. febr. — Že zopet nesreča. Včeraj ob X un popoldne je v vasi Bitež zgorela še komaj pet let stara deklica, Terezija Lašič. Opoldne je gospodinja nesla svojemu možu kosilo v polje, kjer je na njivi kopal. Pustila je doma dvoje otrok, ki sta se grela na ognjišči in sta s frodljeia (suhim in listnatim jesenovim vejem) potikala ali netila ogenj. Mlajša deklica, Terezka, je bila tako blizu ognja, da se jej krilo od plamena vname. Ko jame na glas u piti, hit! starejša, še le б let stara sestra, Tončika, jokaje na polje- staviše klicat, Predno atatiši dojdejo,