Ixhlja TMk *•■•»
in pr»*nikov.
Uioed d*il7	Setordaja.
Sundaft sad HolUUjs.
« »» »o « « « » * »
PROSVETA
_glasilo slovenske narodne podporne jednoti!
Urmlnlikl te upravniikl prociort: MiT I. Uwu<tek
OfflM of PubllMUoat »667 South UwadaU Kr%. Talapkon«, Rockwtll «»64

Lgm_YEAR XXXI.
Cena lista J« »6.06
jslites^irs	chicago, ill„ pondeukk. u. novembra <nov. m>. iwh
8ubacrlption »6.66 Yearlj
&tkv—NUMBKR 22.1
Acceptance for malllng »t »pecial r>U of posta«« provided for ta aoction »163, Aet of Oct, 8, 1917, «uthorl>od on Juno 14. 191».
y«t	v® 1
cija ponija zide koncentracijska taborišča
Hitlerjeva vlada uveljavi nove ukrepe glede izolacije Židov v posebnih distriktih, naciji pa napovedujejo končno likvidacijo Židov* »kega problema. Več tisoč Židov aretiranih v izgredih, v katerih so naciji razbijali, plenili in požigali židovske trgovine in sinagoge. Angleži obsojajo persekucije Židov v Nemčijf	,
, BERLIN, IS. nov.—Žid je bojo morali plakati $400.000.000 atrijski vladi, ker J« mlad polj-*i žid zadnji teden ustrelil Hit-Irjevega diplomata v Parizu, fo kazen so naciji naložili nem-ftin Židom.
Državna blagajna, ki je bila p^noaia izpraznjena, ko je Hitler odredil mobilisacije oborile in gradnje utrdb v
adnji češko-nem&i krizi, bo pt napolnjena z židovaldm de-»rjem. Z okupacije Sudetske
ii Nemčija dobila toliko zlata ket z zasedbo Avstrije.
Berlin, 12. nov. — Več sto Židinj oblega policijske urade v Berlinu in išče informacij o avojih očetih, možeh, bratih in asovih, ki so bili aretirani v adnjih dneh velike protižidov-ike gonje. Za policijskimi uradi stojijo tovorni avti, da odvedejo aretirane Žide v koncentracijska taborišča. Veliko šte-vilo židov so naciji že poslali v ^ taborišča.
j Nacijska policija nadaljuje a jWnimi preiskavami. Samo v Berlinu je bilg. aretiranih okrog
dva tisoč Židov, v katerih hišah ' jltokeijš
kgi dekreta, ki ga je objavil Heinrich Himmler, načelnik na-cijske tjane policije, preti Židom dvajsetletni zapor v koncentra-
' cijskih taboriščih.
Berlin, 12. nov, — Nacijake avtoritete napovedujejo ustanovitev židovskih četrti v vseh »estih. Zid je se bodo gibali »mo v teh distriktih, ločeni od dnitfih prebivalcev. Take četrti m bile ustanovljene v Italiji v Šestnajstem stoletju in se Potem razširile na druge države. ki io vodile gonjo proti žitom. V Nemčiji so bile znane P«i imenom "Judengasse" (ži-tovHke ulice).
Nacijake avtoritete ao uver-da liodo nove protižidov-odredl>e likvidirale židovsko vprašanje v Nemčiji. Izgredi, ««krSni so zajeli nemška mesta »ttdnjih dneh, ko so naciji raz-Jjj*1'. Izžigali in uničevali žl-»vnke trgovine, ustanove in si-in 'napravili milijone •♦iarjev škode, bodo ponehali.
Hitler je »klical konferenco W(»J«h zaupnikov, na kateri ao ^pravljali o protižidovakih u-»repih. v njegovem uradu ao
*	Gasili maršal Goering, zu-
minister Joachim von *W*ntrop, Kudolph Hesa, Hit-lK>*ianec v zadevah nacij-"tranke, Goebbels, minister J*'!*« propagande, in več •"»'h vodilnih nacijev.
Židov je bilo aretiranih in bivši Avetriji v ; Judovskih izgredih. Kar ae
*	**»J»lo v Berlinu in drugih
<u primerjati le do-v najbolj črnih dnevih
*	^ ,,v*J*timl leti, ko je revo-
'*Ha Nemčijo, a to raz-
^	ie rmI(<.((. ».u... .t...
in
če vesti
iylvanska vest
on, Pa. — Ana Bogolin, F. Bahor in Antonija Lipoglav-šek so 9. t m. tukaj prejeli državljanske papirje. Prva dva sta člana društva 31 SNPJ.
Uspešna kokošjereja
Portland, Ore. — Pred kratkim je bila tu razstava perutnine in naš farmar George Cvet-kovič je prejel prvo nagrado za svoja dva petelina paame Rhode Island Red, ki sta bila najlepša na vsej razstavi.
Rojak umrl na volišču
Cleveland. — Anton Oven je 8. novembra stopil v volilni prostor, da bi volil, toda predno je dobil v roke glasovnico, se je zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap. Bil je samski, star 65 let in rojen v Martin j i vasi pri St. Lovrencu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 42 let in tu za-pušča sestro in nečaka. Bil je član društva 142 SNPJ.
Mihvauike novice
Milwaukee. — Rojak Andro Nebec, ki je avoječasno vodil mesnico z Juvanom, je pred nekaj dnevi trčil s svojim avtom ob železniško lokomotivo na križišču v W. Allisu, k sreči je pa lokomotiva vozila počasi in Nebec je bil le lahko pobit. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Poroke: Jos. J. Urbančič in Caro-lyn Ferlitach, Rudolf Janežič in Jean Okorn ter Walter Chavetz in Ann Medved.
Promocija rojaka
Lima, O. — Dr. Henry M. Turk, slovenski zdravnik, je bil te dni imenovan za ravnatelja državne umobolnice v tem mestu z letno plačo $3900 in oakr bo. Dr. Turk je bil rojen i Clevelandu in tam ima še starše.
Poljsko vojaštvo ob ruski meji
Madžari zasedli češko mesto
Varšava, Poljaka, 12. nov.«— Zunanji diplomati ao bili presenečeni, ko je poljsko vojaštvo v zvezi s proslavami ustanovitve republike paradiralo a starimi topovi po ulicah v Varšavi. Po poizvedovanjih ao ugotovili, da je veČina armade, opremljena z modernim orožjem, koncentrirana v poljski Ukrajini, v bližini ruske meje.
Koncentracijo vojaštva ob meji ao avtoritete pojaanile v izjavi, da so bile čete poslane v polj ako Ukrajino, da zatrejo izgrede ukrajinskih nacionalistov. Iz drugih virov pa poročajo^da Varšava še ni zavrgla načrta glede akupne meje z Ogrsko preko likvidacije avtonomne ruten-ske drŽave, ki je povezana irCe-škoalovaško.
KoAice, Ogrska, 12. nov. — Admiral Nicholas Horty, ogrski regent, je včeraj slovesno proglasil to mesto za ograke posest. Ceremonije ao ae vršile v katedrali potem, ko ao madžarske čete okupirale zadnji kos o-zemlja, ki ga je Ograka dobila od Češkoslovaške v smislu zaključka dunajske konference. Horthy je na čelu avoje arma-de vkorakal v to mesto, ki ima 70,000 prebivalcev, včeraj popoldne.
Milijarda dolarjev za bojna letala
| London, 12. nov. — Letalski miniater Kingaley Wood je informiral parlament, da bo Anglija potrošila milijardo dolar ev za gradnjo bojnih letal v prihodnjem letu. "Angleška letalska sila mora biti Uko močna, da ae ne bo uatrašila nobenega sovražnika," je rekel miniater. Parlament Je že dovolil $600,000,000 za gradnjo bojnih etal.
2
Zadaje vesti
MONAKOVO, NEMČIJA. — Nacijska drhal je razbila katoliško alavnoat. Palača kardinala Faulhaberja, na peteri so nad jI pobili vaa ukna v prvem in drugem nadstropju, je zastražena.
PARIZ. — Dsladierjeva fran-coska vlada je objavila celo vrsto dekretov za goyedarHko obnovo Francije.	] T
PITTSBURGM, PA.—John L. Lewia je poavd* demokratsko stranko, naj ae W*bi reakclo-narjev a la Hagia, če ne, bodo delavci ustanovili lastno stranko.
WASHINGTftf» D. C—Wll-liam Green, prevodnik Ameriške delavske federacije, pravi, da je poročilo voditeljev CIO delegatom prve konvencije falslfl-drsno.
PITTSBURGH, PA —John L. Lewis izjavlja. da je CIO pripravljen na mir in spravo s ADF, toda le s pogojem, če ADF sprejme f o r m 4 Industrijske unije.
BELGRAD, JUGOSLAVIJA. —Jugoslovanaki tobačni upravitelj js bil v soboto ustreljen v Rkoplju.
Kalinin se zahvalil za čestitke
Moakva, 12. nov. — Miha« Kalinin, predsednik eksekutiv-nega aveta Sovjetske unije, se je zahvalil gradaedniku Rooae-veltu za čestitke, ki jih je po-alal Moskvi ob priliki proalav obletnice bdjševilke revolucije. Kalinin iarska v telegramu late želje kot jih je Israril Roosevelt v svoji poalanicl.
Švica aretirala Hitlerjeva agente
Berne, fivka, 12. nov. Jo-hannea Baumann, predsednik republike, je naznanil, da je bi lo čez sto Hitlerjevih agentov aretiranih v kampanji, ki Jo je vlada odredila, da zatre nad j ako agitacijo v Švici. Predsednik je dejal, da bo vlada uveljavila draatične ukrepe, da zatre na cijako agitacijo, Pripravljena je tudi na druge žrtve, da za ščiti neodvianoat republike.
AMERIŠKE PROGRESIVNE SILE SE ZDRUŽUJEJO
Vewyoriki župan »klicu* je konferenco
UDAREC SOCIALISTIČNI STRANKI
New York, 12. nov. — New-yorški župan F. H. La Guardia je pozval vae voditelje liberalnih in progresivnih grup na konferenco, ki ae prične v Waahing-tonu prihodnji teden. Konferenca je bila aklicana a namenom, da prograaivne in liberalne aile, ki ao doživele poras pri torkovih volitvah v mnogih državah, strnejo in konaolidirsjo avoje vrate. Med promlnentni-ml osebami, ki ao bile povabljene na konferenco, ao aenator La Fo I let te la Wlaconaina, aenator George W. Norria la Nebrsske in Frank Murphy, michiganaki governer, ki je bil poražen pri torkovih volitvah.
"Po moji analizi vol!ln*a izida aodlm, da morajo llberski in progreaivci zavzeti realtitlč no atallšče," Je rekel U Guardia. "Predvaem moramo prL znati razbitje naših ali v neka terih državah. Glavni problem, ki je pred nami, je atrnitev naših ail in o tem problemu bomo razpravljali v Waahingtonu. O-svojiti moramo določen, jasen In akupen program ter napeti vae naše aile, da ae razkol med organlsiranim idelavol čimprej odpravi."	• - •
Ameriška delavaka atranka (newyerška), ki se je admtf z drugimi političnimi grupam in izvolila La Ouardio SS lupa-na pred dvema ietontS lil ved meatnih odbornikov ter drftsv-nih poslancev, nI demonatrirala takega vpliva pri torkovih volitvah, Pred dvema letoma ao njeni kandldatje dobili SIS,000 glasov, letos pa 400,000 glaaov Poaland, ki ao bili livoljan pred dvema letoma, ao bili poraženi pri torkovih volitvah.
.Socialistična stranka Je potegnila samo 20,000 glaaov pri torkovih volitvah in a tem lagu-bila pravico do glaeovnjee. Nje ni kandldatje bi morsN dobiti v smislu volilnega zakone naj man (Dalj« na I. strani.)
I*
de ena iz Pennsy Ivani je Sharon, Pa. — Joe Valenti-čič, tajnik društva 756 SNPJ, se je 11. t. m. z drugimi višje-šolci vred udeležil žogometne igre v Windberju, Pa., okrog 100 milj od tu.
i** policija takrat aku-»""'prečiti potiganje trgo-n uničevanje. V tej protl-tcV*k' je policija mirno divjanje nadjev.
'l*' ^»bbals je sicer a-<lrhal, naj ae vzdrži \ lk• '"da njegov apel je pd-Naciji ao opravili ' In ae Uko maščevali 'sjnika nemškega po-M v Psrizn. Tajnika je pondeljek Her-J
■m
k,'
schel Grynszpan, 17-letni polj aki žid.
Koliko Židov je bilo umorjenih v izgredih v Berlinu, Mona-kovem, Hamburgu, Frankfortu. Kolinu, na Dunaju, v Lincu in drugih mestih, ni znano. Samo na Dunaju so nsciji uničil d vaj aet sinagog. Poročila se glasijo, da je veliko število du najskih Židov izvršilo samomor.
lxtftdoa, 12. nov.—Javno mnenje v Angliji j« tako razpaljeno zaradi peraekucije Židov v Nem čijl, da bo imel premer Cham berlain velike ovire pri pogajanjih glede ak len it ve prlJaUlj-akega pakta a Hitlerjevo vlado, čeprav je Chamberlain Uko pod vzel korake, da zaščiti an gieške Žide v Nemčiji. Do protižidovakih izgredov Je prevladovalo mnenje, da ae bo angleška vlada pričeU pogajati a Hitlerjem glede vrnitve kolonij, kater« je Nemčija izgubila v avetovni vojni, toda to vprašanje je bilo odloženo.
(Narisal Jergor.)
Iblačilna unija
izstopila iz CIO
Posebni odbor kritisira Lewisa
VVaahlngton D. C., 12. nov.— Ekaekutivni odbor oblačilne uni-e International l4idiea Garment Workera se je včeraj aoglaano arekel za iaatop ia Odbora za in-Juatrijako organizacijo, kateremu načeluje John L. L*wia, predsednik rudarske unije UMWA.
a unija, katere predsednik je David Dubln«ky, eden lamed ustanoviteljev CIO, ima 260,000 članov in je bila tretja najmočnejša organisaclja v okviru CIO. aatop pomeni da bo odbor CIO agubil $160,000 letnih dohod-kov, ki jih je prispevala oblačil na unija v njegovo blagajno.
Ekaekutlv4 je odločila, da unl-a ne bo pgajala delegatov na lonvencljo unij CIO, ki ae pri < ne v pondeljek v Plttaburghu, Pa., ko Je poaebnl odbor predlo-11 avoje poročilo. Odbor pravi v svojem poročilu, da ao ae njegovi napori glade poravnave spora med Lewlaovo organizacijo in Ameriško delavako federacijo ia-alovlll. Krivdo aa polom je na [>rtll Lewiau, "ker je predloiil draatične pogoja glede obnove mirovnih pogajanj s repveaen anti ADF, ko ae Ja mirovna kon ferenca razbila v zadnjem de-aembru."
Resolucija, aprejeU na aejl •kaekutlvnega odbora oblačilne unije, pravi, "da Je ILGW le ve-dno vlUlno aalnUrealrana v poravnavo spora med obema U boroma ameriškega delavakega gibanja, toda unija ae je odločila, Aa oaUne neodviaai* deMer ae ^ ne zgodi. Ako bo kosvancija oblačilne unija odločila drugače bp ekaekutlva revidirala avoje •tališče."
Charles S. Zlmmerman, član akaekutive in predaednik new yorške unije UX}W, ki ima SO, 000 članov, o kaUrem ae govorili, da bo glaaoval proti reeolu olji, ae Ja pridružil večini. Izjavil je, da ae atrlnja s beeedi lom resolucije, vendar Je še aa to, da unija pošlje dele|rete na konvencijo unij CIO v Pltta-burghu, na kaUri naj bi priporočali aprave s Ameriško delav sko federacijo.
Tnriija dobila novega predsednika
Veliko žalovanj« za Ataturkom
PREUREDITEV BALKANSKIH MEJ NA VIDIKU
Jugoslavija vrne koz ozemlja Bolgariji
KONFERENCA BAL-KANSKIH DR2AV
Paria, 12. nov. — Nadaljnje zpremembe evropskega zem-jevida, topot na Balkanu, ki ao ga določile po 6vetovni vojni aklenjene pogodbe, prihajajo. Bolgarija bo na dobičku, ali pa vaaj prva drŽava, ki bo mele od revizije mej korlati morda že v tem letu, ki Je videlo ekspanzijo nacijake Nemčije a okupacijo Avatrije in audeUkih krajev.
Ia zanesljivega bolgarakega
vira Je prišla veat, da Je Jugo-alovanaka vlada v načelu fte pristala na zahUvo Bolgarije glede vrnitve koaa ozemlja, ki ga Je Jugoalavlja dobila kot vojni plen. To ae bo zgodilo ne gk<ti< na iaid pogajanj glede revlaije mej, ki ae vršijo med repreaen-tanti balkanskih drlav. Jugoslavija In Bolgarija boaU kmalu podali formalno iajavo, dsai belgradaka vlada še nI uradno potrdila doaege sporazuma. Potrdilo bo najbrž prišlo po volitvah v Jugoslaviji, ki ae vršijo U. decembra.
Veat ae glaal, da bo Jugoalavlja akllcala konferenoo balkanskih držav po končanih volltvih, na kateri bo raaprava o preureditvi mej. Načrt, ds Jugoslavija, Rumunlja In Grška odstopijo nekaj ozemlja Bolgariji, je Še aeeUvljen, Te drisve tvorijo Balkknako zvezo, v kaUri je tudi Turčija, In v U bodo akušala potegniti Bolgarijo. Države Balkanake zveze ao podpisala nenapadalno pogodbe na konferenci v Atenah, Grška, v februarju I. 1034.
Ako bo Zveaa balkanskih držav potegnila v svoj krog tudi Bolgarijo, tedaj sa bo njihova kolektivna moč povečala. Pritisk Nemčije na Rumunijo In Jugoslavijo ae bo amanjšal in ae boata laglje upirali zahtevam ograkih revlzioniatov,
Jugoslavija Je le namignila, da Je pripravljena odatoplti Bolgariji obmejne diatrikls Ba-lizilgrad, Kareva In Faelo. V Uh živi okrog 60,000 Bolgarov. Skupno število Bolgarov v Ju-goalavljl znaša 800,000
Ankara, Tnriija. 12. nov. — General Ismet Inonu je bil Izvoljen za predsednika turške republike v državni zbornici Naaledil Je avojega priJaUlja Kemala Ataturka, ustasovlUlja In prvega predsednika moderne Turčije, ki Je umrl zadnji četrtek. Inonu Je bil trlnsjat let premier Turčje In on ima oporo najmočnejše atranka v parlamentu.
Vaa Turčija Uluje za AUtur-kom, ki Ja dvignil drtavo na visoko atopnjo. "Turčija ne bo nikdar več toda moža, kakršen Je bil AUturk," je rekel Abul liallk Rsnda, predsednik držav-ne zbornice. Ime AUturk, ki pomeni "oče Turkov", mu je dal parlament.
Na AUturka ae bo Turčija apominjala kot na moža, ki Je uaUvll Angleže pri Dnrdanellh v svetovni vojni. On Je zbral kose razpadajočega otomanake-ga Imperija In a avojo zmožnostjo in odločnostjo zgrsdil Iz uh kosov moderno republiko. On Je pognal Grke. ki so nameravali pograMti Turčijo a podporo Anglije. Is dežele. Drugi trlumfl v diplomaciji la goep<>-daraki rekonstrukciji so sledili.
AUturk je. uravnoveeil bu-džet. reorganiziral Industrije, moderniziral poljedelstvo In
Letalo padlo na ulico; dva mbita
WaahlngUn. D. Č., 10. nov.— Vojaško leUlo Je včsraj padlo na ulico v rezldsnčnem dslu glavnega mesta In dva častnika aU ae ubila. Utalo je padlo k arečl na prazen avU, ki Je ajp-rel z letalom vred.
Jugoslovanska kraljiea
v bolnišnici
Belgrad, 12. nov. — Kraljica Marija, vdova kralja Alekaan-dra. ki Je bil umorjen v Mir-aeflleau. Francija, ae nahaj* v bolnišnici v Curihu, ftvlca. Podvreči ae Je morala operaciji na alepiču In žolčnih kamnih, katero je uspešno prestala.
veljavil veliko ŠUvilo drugih reform. Odpravil Ja arabeko abecedo In uv»dd latinsko. Ia Ankare, zapuščene vaalce, je naredil moderno mesto In v U ms«U* se Je preselila vlada, ko Je postalo kapitol turške republike
V Parizu, 1/indonu, Berlinu In Klmu ao videli v AUturku deepoU, toda turško ljudstvo ga Je ljubilo in mu zaupalo. L. 192* ga Je Izvolile aa nika. Ponovno in i* Je Mi i/voljen u
i vfrt. mi in n
A . .. -
Glasovi iz
naselbin
PROSVETA
THE ENUGHTENMENT
ILO IN LASTNINA BLOVBNSEE SABO D NI PODPORNE JEDNOTB
MtNhlu M 7Ar »Un. dri... <to««l CklmMM) f lm CUmr* »T M - • tot«. M7» M pol toto; m t i"
"SUrtpt*.	tor tA. Un.U-
and C*m4* SS P** mr. Clik4wr« Ctooro l' M p« F«' for«U» cwrUI« S^* P« y—r.
C«m	p« Šotoru JUfc<*M 4opUo» i«
".tT *•*». P—l »UM m »n»#to p^lIMUUa to » Wu*Ju. is jc	I P^MMM^	.
Adv«rtto<»« nlM m ar«mrnL -Mi»i»«lpta ci nmmunt-mtton« *»4 !MMltolt«4 »rtitJm wlll Mi k. r«urami. Otk*r ■UMiriliti iudi m turi«, ptor«.	wl" ^ raNiniM
t« w»*r ...r whM M«<W'to4 by -K »Mr— «<
Zindanikovo poročilo
8karo«, Ps. — Clevelandčani so p« res <|^ri zdravniki — boljših si ne telim. Dne 5. novembra ponoči sem nenadoma zbolel. Že sem,mislil, da me bo tista bela ali črna žena stisnila sa vrat. Sicer ne vem, kakšna je, bela ali črna, ker je kljub svoji visoki starosti še nisem videl. Toda naj bo tega ali onega plemena, dosti prida ni, ker nikomur ne prizanese. Zaužll nisem nič drugega ko pol krotnika kim-love juhe. Po kosilu mi je nekoliko odleglo. Naprosil sem mojega zeta, da me popelje v apoteko po zdravila. Nakupil sem jih za dva dolarja.
Ko opravim v apoteki, uka-žem zetu, naj me pelje k društvenemu tajniku. Ker ga ni bilo doma, sva šla v Slovenski dom. Tam dobim vse društvene uradnike, ki so igrali karte. Jaz in zet se usedeva k prazni mizi, kjer sem se pcecej kislo držal. Zetu naročim pivo, sebi pa so-davico, kar pač ni moja navada. Ptl sosedni mizi zagledam precej rejeni ženi in dva moška. A|islim, da se nismo še nikoli videli. Bili so mi nepoznani. K moji mizi pristopi Joseph Valentin-<!ič in me vpraša, kaj hočem piti na onega moža pri sosedni mizi. Vprašam Jožeta, kdo je ta radodarni mož. Tudi Jože ga ni poznal. Ukažem mu, naj mi prinese sodavico, toda namesto tega mi prinese dobro visko.
Nato sem stopil k sosedni mizi, da ae spoznam z veselo družbo. Povedali so mi, da so iz Cle-velanda in da me Še niso videli. Le po mojih številnih dopisih me poznajo. Pravijo, da jih radi či-tajo in da žele z menoj več govoriti. Bili ao John Strltof in njegova soproga ter Joe Zalar in njegova žena Mary. John Stri-tof mi primakne svoj stol poleg svoje soproge, sebi pa prinese drugega. Razvil se je živahen razgovor. Koapljem nekaj čai viške, se nisem več kislo držal. Tudi na belo ženo se nisem več spomnil. Kmalu se nam pridružita Anton Valentinčič in Frank Clmperman. Seveda smo bili vsi veseli, da smo ae spoznali s tako prijaznimi Clevelandčani. Mislim, da niso užaljeni, ker so njih žepi na teži precej Izgubili. Cas nam je hitro potekal. Prišla je ura ločitve. Poslovili smo se v nadi, da se še vidimo v bližnji bodočnoeti. Gospa Stritof mi je zaupala, da čitajo vse liste, odobrijo pa tisto, kar sa jim vidi, da je prav. Stisnili smo si desnice. Oni so odpotovali, mi smo pa &e nekaj čaaa ostali v Domu, kjer so me clevelandski zdravniki in. zdravnice popolnoma pozdravili. Hvala vsem skupaj.
Ne smem pa pozabiti Antona Valentinčiča in njegove soproge, ki sta mi pred odhodom podarila dva velika gozdna zajca — seveda mrtva. Pokopali smo jih na volilni dan. Naj v miru počivata v naših želodcih. Moja žena ima tak apetit do gozdnih zajčkov, da vaak dan stoji na straži, če bi kateri lovec na potu izgubil kakšnega dolgoušca.
Ker sem ravno pri zajčkih, naj mimogrede še omenim gospo Mary Zaje ki mi je pred anim mesecem v Prosveti povedala, kako je treba Čebulo opražiti, da se iz nje napravi okusno kosilo. Več gospodinj mi je povedalo, da so dotlčni recept spravile. Dne 6. novembra pa mi je Anton Valentinčič rekel, da on ne odobrava dotičnega recepta, ker so trgovci takoj podražili čebulo za en cent/ Ne vem, če so to zagrešili samo slovenski trgovci ali tudi drugi. Tega mi ni pojasnil. Zato želi, da Mary Zaje prekliče dotični recept. — 2elel bi še nekaj več napisati, pa se mi mudi v volilno kočo, da nam zopet ne urine j o inženirja Hooverja.
Anton Zidaniek, zastopnik Prosvete.
PK08VETA
MI7-M k. LcvaAato	Cklu**. UMM*
MEMEEB Of THE fEDEEATKil CBBM
Farmar v vrtincu
Dva londoneka dečka opazujeta jarka, izkopane v parku. St. Jamee, v katerih bi ljudje našli zavetje pred napadi iz zraka.
Poraz novega deala na srednjem, severnem in dalj njem zapadu pripisujejo v prvi vrsti farmarjem. Cene farmskih pridelkov so že dolgo časa na psu kljub raznim pomožnim akcijam in reformam Rooseveltove vlade — in razočarani ter jezni farmarji so se kar v masah obrnili k republikancem za pomoč.
Ameriški farmarskl sloj je že od pamtiveka konservativen in sovraži vsako novotarijo. Farmarji so zadnja trdnjava ameriškega "žilavega individualizma" — dasi jih U njihov gospodarski individualizem silno vara in tepe. Farmarji glasujejo kakor kažejo cene pšenici in koruzi. Pred šeatimi leti, ko jim je velika depresija potrla cene skoro na nič, so trumo-ma pritekli v Rooseveltov tabor, danes pa ponovno obupani beže iz Rooseveltovega tabora. Tako delajo že dolga desetletja — neprenehoma tekajo od republikuncev k demokratom in obratno, druge poti ne vidijo In nočejo videti.
Včaii so ameriški farmarji stalno kontrolirali vlado. Za časa Jacksona so bili farmarji tista tipična demokracija, v kateri Ja " "Old Hickory" videl Jamstvo za veliko bodočnost
Zdruftcnih driuv. Toda stari Jackson se Je /.motil. S civilno vojno je bilo v Združenih državah konec agrarne civilizacije iri farmar-ike demokracije. Civilna vojna Je odprla vrata industrijski revoluciji in kapitalizmu. Vlada je prišla pod kontrolo businessa in farmarji so bili porinjeni v ozadje.
Ob zatonu 10. stoletja je prebivalstvo na farmah padlo v manjšino. Vsa leta po civilni vojni se je farmar selil v mesta in se pretvarjal v industrijskega delavca in businessmana in ta proces je v dobrih štiridesetih letih prelevil milijone farmarjev v delavce in podjetnike. Združene države so postale industrijska dežela.
Ce bi bil ameriški kapitalizem pošten, bi farmarji še nekako dihali. Ampak kapitalizem je povsod po svoji naturi silno sebičen — ker mora biti, ako se hoče obdržati. Kapitalizem že od svojega rojstva izpoveduje gospodarski zakon "zaloge In povpraševanja" (sup-ply and demand), po katerem se ravnajo cene na svobodnem trgu. Ameriški kapitalisti so se pa hitro požvižgali na ta svoj zakon, kadar jim je mešal račune. Industrijskim izdelkom iz Evrope so zaprli pot v Ameriko z visokim carinskim zidom, dočim so doma ubili vsako konkurenco r. monopolom. Na ta način so poljubno manipulirali cene — kakor so sami hoteli in to delajo še danes.
Na drugi strani pa kapitalisti hočejo, da za farmarske pridelke veljajo cene po mitičnem zakonu "zaloge in povpraševanja" — da farmarji pridelajo čim več vsega in ker je zaloga velika, morajo biti nizke cene! Industrijski magnati omejujejo produkcijo te leta. da potem lahko manipulirajo s cenami po svojem okusu, ampak farmarji ne smejo delati tega. farmarji ne smejo omejiti produkcije s namenom, da bo zaloga na trgu manjša, da bo več povpraševanja in višje cene!
Tako kapitalisti izigravajo ameriške farmarje U desetletja, farmarji pa lwgajo od republikancev k demokratom in od demokratov nazaj k republikancem — kakor |*s, ki se lovi za rep, ki ae vrti na mestu
Dane* je ameriški farmar rea velik revež. Izvoz žita iz Amerike je po vojni silno (Midel — doma pa ni »koro nobenega trga, ker ameriški delavec — najvefjl odjemalec farme — zasluti malo in na milijone Je br<*z|>oaelnih. Farmar dobi za svoj pridelek in svojo tlvlno komaj napitnino. če pa hoče kupiti stroje in <»rodJe, obleko in avtomobil, mora vse to drago plsčatl.
Nič čudnega, če je farmar jezen In če oh torkih preklinja republikanako politiko, ob pet-kit pa devnokratuko politiko — naučiti se pa nikakor ne more. da sta obe stranki le za veliki buainess.
Povprečni farmar Ja* največji burbonec v Ameriki: starih čaanv ne more pozabiti. Iz novih razmer ae pa ničesar ne nauči. Ker je in-dlviduallst, se ne briga za ekonomske in aocial-ne reforme Tega konservatizma ae je napil is zemlje. I« ovojih tivljenjakih razmer, ki ne dopuAčajo razvoja In radikalnih preobratov.
Farmar bi si lahko pomagal s zadrugar-stvom — nekoliko te dela na tem. aH vse pre.
Delavci WPA hočejo službe
Zaposlujoči oddelek proal za sodelovanje
Statističarji v washin*ton-skem uradu Works Progres Administracije so ravnokar ugotovili, da štiri odstotke vseh delavcev, zaposlenih od WPA, odhaja vsak mesec, ker so dobili privatne službe. Kljub temu ni konca ne kraja pritožb, da delavci WPA odklanjajo- sprejemati zaposlitev v privatni industriji.
"Da ugotovimo, da li so te pritožbe utemeljene," je izjavil Dean R. Brimball od WPA Em-ployment Division, "mi zabeležimo vsako pritožbo, ki nam pride iz tega ali onega vira, in pošljemo takoj preiskovalca k dotični osebi, ki se je pritoiila. Pa je vseeno, da li je dotičnik kongresnik, pridelovalec repa ali sadilec bombaža oziroma kak drugi delodajalec — kar naa zanima, )fi to, da pomagamo industriji na vsak mogoči način, da dobi delavce nazaj v privatne službe.
Navadno je človek, ki se je pritožil, prav osupljen, da ga je kdo prišel obiskat od vlade. "Vi ste se pritožil, da delavci WPA odklanjanj o sprejetje dobre službe v vašem okraju," mu pft-vi vladni uradnik. "Kako se imenujejo ti delavci? In kake so te službe, ki so jih odklonili?"
Pritoževatelj ne zna nikoli odgovoriti na ta vprašanja — on samo Ima tak vtis, da ti delavci odklanjajo službe, tudi če ne zna za nikak poseben slučaj. Preiskovalec pa kar preiskuje naprej. "Ali sploh znate zakako službo kjersibodi v svoji soseščini? Ali sploh znate za koga, ki zna. kje je dobiti kako službo?"
"Well," vzklikne pritožfcva-telj. "Mojega strica bratranec Je zatrdil, da neki njegov prijatelj utegne kaj znati o tem.",
In tako se preiskovalec i>oda k prijatelju stričevega bratranca in ga vpraša: "Ali imate kaj dela za kogarsibodi?"
Ne, on nima nikake službe.
Odredba proti pike• tiran ju odpravljena
Zmaga unij Ameriške delavske federacije
Eugene, Ore. — (FP) —Centralni svet unij Ameriške delavske federacije je zmagal v svojem boju proti mestni odredbi, ki je prepovedovala piketira-nje pod pretvezo regulacije. O-krožni sodnik G. F. Skipworth je podprl uriij4 z odlokom, da je odredba v konfliktu z državnimi zakoni.
Mestni svet je sprejel odredbo na svoji seji v marcu. Ta je med drugim zahtevala, da se mora vsak piket registrirati in plačati pristojbino $5. Ako b bil registrar prepričan, da spor aktualno obstoji, tedaj bi dovolil mirno piketiranje. Piketi ne bi smeli govoriti niti izzivati z opazkam stavkokazov.
Sodnik Skipworth pravi v od^ loku, da ne more biti nobena odredba, ki je v konfliktu z državnimi zakoni, veljavna. Registrar bi imel oblast odločevanja glede izdajanja licenc piketom, to pa bi bilo v konfliktu z osnovnimi pravicami državljanov.
Kongrezna akcija v prilog Mooneyju
New York. — Liberalna revija The Nation priporoča kongresno akcijo v prilog Mooney-ju, slovitemu delavskemu jetniku. V uvodniku omenja dejstvo, da je federalno vrhovno sodišče, takrat, ko je zavrnilo Mooneyjev priliv, naznanilo, da bo vzelo na rešeto apel Ford Motor Co. proti odloku federalnega delavskega odbora. Revija priporoča, naj posebni kongresni odsek zasliši Mooneyja in izsili od sodišča pregled sličnih slučajev. Mooney te čaka skoro 22 let na novo obravnavo, dočim je sodišče priprsvijeno vaeti na dnevni red odlok delavskega odbora proti Fordovi kompaniji, ki je bila spoznana za krivo kršenja provizij Wagnerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja.
Pred dvajsetimi leti
Bcncieva stranka na Ceikem razpuičena
Praga. 10. nov. — Češka narodna aocialifttična stranka, katere vodja je bil dr. Benet, bivši prezident, je včeraj naznanila svoj razpust. Nemška socialdemokrat ična Mtranka ns Češkem je bila tudi razpuičena.
V^esti iz
hlKTRl
Jugoslavije
sprejetih 189 otrok. "Vedetta . , i . OAAii Italia" je objavila seznam nji- ROKO 00 UtO LllUlI
ovih imen, med katerimi je 96' domačih, 82 italijanskih ter 11 nemških in madžarskih.
IZ
ika in novice
gustanja Utanj, 22. oktobra Letos Lckla pogodba glede dobave SričnejB toka v trgu Gušta-me(j občino in dobaviteljem -on, Uhovnikom. Mnoge Jibe zaradi slabe razsvetlja-upravičeno vzbujale pri palcih zadnja leta ogorče-odpor proti obnovitvi po-^be Vodila SO se pogajanja j velenjsko elektrarno, ki je po trga speljala daljnovod v Zaradi nesprejemljivih tev pa ni prišlo do zaključka, ^vni zbor interesirancev, ki ji vršil v Sokolskem domu, je »trival o dobavnih pogojih ike elektrarne in dobavila ter se v načelu izrekel za ijega-
K* nedavni seji občinskega se je sklenila nova pogod-
1	Lahovnikgm provisorično
2	leti, s katero se obvezuje, ae vod temeljito popravi in
Vjim vsi nedostatlji krajevne-omrežja, da bo tok konstan-
j a 110 voltov, ne pa kakor *daj, ko ni dosegal nikdar te ptosti. Med tednom se tok ikine ob sredah zaradi čišče-i gtrojev od 12. do 13. ure ter nedeljah in praznikih od 13. 15. ure. Cena 1 KW se določi 325 din, kar je cenejše za 25 od cene kranjskih deželnih Štrarn, d očim stane cena in-ijskega toka isto kakor pri fclnih elektrarnah ter se bo vzporedno z morebitnimi remembami. Ako bo električ-luč ustrezala in bo stalna se godba avtomatično podaljša 18 let. Upajmo, da dobimo oljio razsvetljavo ter da ne bo i treba svetiti s petrolejkami, br smo delali letos pozimi in ne bo treba prevažati dam od jne ondulacije z avtotaksijem (tozadevnimi aparati h toku ijinje elektrarne!
Bomba v stranišču
Te dni se je pripetil* V Stano-ijtki hiši delavske četrti pri lici zabavna zgodbica, ki na ito ni imela hudih posledic, itodila pa je vseeno obilo govo-in smeha, pa tudi mnogo tga strahu. V stranišče je jI neki delavec precej karbi baje je to dobro proti podim, ki zbeže drugam. Neka je odlila v odprtino vodo. U kmalu jo primaha možakar, ' j« kadil cigareto. Pri prijetji počivanju pa nastane na-mt močna detonacija, razvidi plin karbida se je vnel, •k je povzročil paniko v delavci, vse je bilo zbegano v nevi, da je eksplodirala bom-»li peklenski stroj. Vse je hi-1 na kraj dogodka, kjer so Ki nepoškodovano žrtev vso Mož je zatrjeval, da več ne bo kadil, slasti pa v območju plinov.
najstarejšega člana
T« dni je plapolala na Sokol-domu črna zastava. Najini član tukajšnjega druš-1 r«aApar Grevsl, star 76 let, Je preselil v večnost. Trda, bll» pot njegovega življenja,
*	bil nad 40 let zaposlen v li*nji jeklarni. Bil je vsesko-»veden narodnjak in 8okol,
tih in značajen. Nedav-
*	hudo obolel. Ozdravel je v t* je nekaj tednov hodil
na klopico blagodejne je-
^rke. Po zadnjem po-tku m je 1Krudi, y kuhinji
kapi. Na zadnji poti ga
"premil., poleg mnogih
celot no grobu
dokler se ne zgradi novo, primerno poslopje. Otroci, ki so hodili po goratem terenu do € km daleč v Strojno, Prevalje ali Tolsti vrh, so sprejeli mladega uči. telja Veberja prisrčno in z zadovoljstvom. Prva brazda je zorana!
Prometna nesreča Na mostu od Prevalj čez Mežo, pri papirnici, je oster ovinek, ovinek, kjer se je pripetila že marsikatera prometna nezgoda. 3 sprehoda se je vračala družba, v vozičku sta se peljala 4-letna hčerka in 3-letni sinček guštanj-skega upravitelja šole. Voziček je tekel popolnoma ob desnem robu ceste. Z veliko brzino je privozil čez most z motorjem rudar Polajnar iz Podpece s sopotnico. Rezal je ovinek na notranji levi strani, a ga ni mogel zvoziti in je izgubil oblast nad vo-ailom. Zavozil je naravnost v voziček z otrokoma in ga prevrnil v 2 metra globoki jarek ob cesti. Po čudežnem naključju je vrglo fantka nepoškodovanega v jarek punčka pa je obležala pod popolnoma razbitim vozičkom brez večjih poškodb. Motor se je poškodoval, pod njim je obležal s poškodovano nogo neprevidno vozeči rudar, sopotnica pa je obležala z zlomljeno ključnico, ker je priletela v loku v mejnik. Sreča v nesreči je bila, da je bil voziček nekoliko pred obcestnim kamnom, na katerem bi bile si-:er smrtne žrtve neizogibne.
i
I Tržaški industrijski center je
bil glede na odmero davkov kot poseben okraj ustanovljen pred 0 leti. Ta okraj obsega Trst, Milje, Nabrežino in Tržič. Industrijska podjetja na področju teh Štirih občin so bila oproščena carin za vse gradbene potrebščine in atroje, ki so si jih nabavila v tujini. Njihova skladišča so dobila pravice skladišč v svobodni luki. Njihovi dohodki so bili oproščeni dohodnine, ko-ikorso bili namenjeni novim investicijam. Dohodnine so bili o-proščeai za dobo 10 let tudi vsi dohodki od novih obratov. Vsakega poviška dohodnine, zgrada-rine in zemljiškega davka pa so )ili oproščeni vsi stari obrati, ki so se kakorkoli povečali ali preuredili. Te davčne olajšave so bile od vsega početka določene za dobo 10 let. Koncem t. 1. bi se morale ukiniti razen za nove obrate, glede katerih veljajo te desetletne olajšave za vsakega posebej. Sedaj pa so se razširile govorice, da bodo olajšave podaljšane za nadaljnjih deset et.
Vesti iz Primor ja
Ceste v reški pokrajini Ožji upravni odbor reške pokrajine je imel preteklo sredo daljšo sejo, na kateri je razprav, ljal v prvi vrsti o cestah v pokrajini. Ugotovil je, da so glavne pokrajinske ceste v dokaj slabem stanju in da bi jih bilo treba urediti posebno tam, kjer se križajo z državnimi cestami. Posebno volji ^o za cesti Trnovo-Bistrica-Podgrad in Trnovo-Bis-trica-Parje. Hkratu pa so na se ji ugotovili da bi bik) treba v to svrho .najti posebna sredstva, ker s fondi rednega proračuna pokrajine niti zdalega ne bi bilo mogoče kriti stroškov za ta dela. Predsednik odbora Susmel je v svojem govoru še posebej pou daril, da se v zadnjih treh letih pokrajinski proračun spričo posebnih navodil centralnih oblasti ni smel bistveno spremeniti. Predvsem se niso smele uvest nikake nove davčne doklade in trošarine obenem pa tudi ne na jeti nikaka nova posojila. Tako je nastal položaj, da so se gradnje in popravila cesta zanemarila. V razgovorih, ki jih je ime s prefektom o tej stvari, je sicer dobil zagotovila, da se bo ves problem kakorkoli ugodno rešil vendar bodo morale tudi pokrajinske oblasti same najti način, da se bodo odpravili nastali ne doetatki.
Na seji so govorili tudi o melioraciji ozemlja ob Reki. Prsv te dni so se pričela prva osuše-jg
ho
po-
sokolsko član-.	-e je od pokoj-
Poslovil z lepim nagovorom
8ok«>la v nepozabnem spo-
b
Nove tramvajske delavnice v rstu. Na ozemlju med skladišči tržaških ladjedelnic in mestno plinarno, so pričeli pred kratkim graditi nove tramvajske delavnice, v katerih bodo mogli od eta do leta popravljati in vzdrževati po 150 tramvajskih vo-, zov. Stavbiiče meri okrog 5500 cv. m. Na njem grade več poslopij, mehanične delavnice, va-rilnico, mizarsko delavnico, skladišče in upravno poslopje.
Novi občinski komisarji v Istri. Te dni so bili imenovani novi občinski komisarji v Lanišču, Vižinadi in Balu v Istri. V Lanišču je podal dosedanji pode-stat Mosetti (Mozetič) ostavko, ker je bil kot učitelj premeščen neko drugo pokrajino. Za občinskega komisarja je bil tam imenovan Josip Scala. V Vižinadi je odstavljen podestat Bruno Afri. Za komisarja je bil tam imenovan prefekturni uradnik dr. Manzi. Balski podestat Gui doni, ki je prav tako učitelj, je bil službeno premeščen v Rim. Upravo občine je prevzel kot komisar Ribard Clcln.
Nesreča z granato. Blizu St. Petra pri Gorici se je smrtno ponesrečil 24-letni Marij Jug iz Bukovice. Na neki njivi je naše granato in jo takoj razstaviti, mu je pod udarci s kamnom eksplodirala. Dobil je hude poškod be po vsem telesu. Sicer so mu ljudje iz bližnjih hiš takoj prihiteli na pomoč, a že pol ure po eksploziji je poškodbam podlegel.
Tudi ladjedelnico v Trstu nameravajo povečati. Priključili j bodo prostor v smeri proti Lloy-dovemu arzenalu, kjer imajo se-daj tržaška javna skladišča dve veliki poslopji v najemu in tud' vse veliko zemljišče nekdanje tovarne linoleja. Cesta proti Sv. Andreju pa bo speljana od \M>y-dovega stolpa vzporedno z železniško progo proti Skednju okrog linolejske tovarne. Vanjo se bo , stekala ulica sv. Marka, tako da i bo šla pot od Lloydovega arzena-v ravni črti proti Sv. Jakobu
V "Evening Dispatchu" čita-! mo zaključke ankete, ki jo je bil j razpisal imenovani list letos poleti. Prosil je tehnike, in-j dustrijce in znanstvenike, naj I odgovore na vprašanje, kakšno bo človeško življenje čez dva in šestdeset let.
Odgovri, ki jih je prejel, so, milo rečeno, preoptimistični, da bi se mogli uresničiti! Neki vprašanec je n. pr. odgovoril:
Kar se tiče sedanjih člove-< (ih bivališč sem prepričan, da bodo hiše v današnjem pomenu besede do 1. 2000 popolnoma is-ginile. Hiše v današnji obliki niso nič drugega kakor gnezda mikrobov, ki pospešujejo umiranje. Ta stanovanja zadržujejo 70 odstotkov svetlobe in sraka. Hiše bodočnosti bodo iz stekla. Imele bodo sidove iz debelega neprozornega stekla, ste-ne med posameznimi prostori pa se bodo premikale, tako da M>mo napravili v hiši poljubno "večje" ali "manjše" sobe. Hiše bodočnosti bodo tudi tako zgra-ene, da ne bo prodrl iz enega prostora v drugi prostor niti najglasnejši zvok. Kdor bo su-naj hiše, ne bo videl ničesar v njeni notranjoatl, sončna luč pa bo kljub temu prodirala v notranjščino do zadnjega kotička.
Tla v hišah bodočnosti ne bodo več lesena, ampak iz gumaste mase, ki ne bo dopustila, da bi se slišali koraki. Današnjo imo, volno in morako travo bo nadomeščala pnevmatika, žlm-nice in divani pa bodo napolnjeni z zrakom.
Živa postrežba bo odveč, kajti vse, kar bo treba, bo opravljal robot, električni človek. Stanovanje bo kakor pravljični grad. Vrata se bodo odpirala sama od sebe« "električno oko" bo fografiralo vsakogar, ki bo stopil v prostor, "robot" bo ser viral zajtrk, kosilo in večerjo čaj ali kavo. Robot nas bo tudi budil namesto budilke in bo Čuval stanovalce v predsobi Kopalnica bo svojevrstna naprava. Ne bo troba imeti ne kadi ne prhe. Stanovalec bo pritianil na gumb in iz odprtine bo zašumel stisnjen zrak ter desetodstotno razredčena milni ca bosta avtomatično očiatila človeka, nato bo nov pritisk na gumb odprl pot toplemu zraku ki bo zaatrujil iz aparata ter o-sušil človeka.
električnimi sondami bodo gospodinje preizkušale zrelost sadja in zelenjave. Z električnimi napravami bodo tudi meril« mleko, preizkušale jajca, olja in vino. Električne peči bodo pekle naše jedi, kuhar pa se bo samo sprehajal po kuhinji in bo pritiskal na gumbe. Prijemanje loncev z rokami ne bo več potrebno.
-
ikJt
valna dela na močvirnatem delu tega področja. V načrtu pa je popolna regulacija reke.
V dečjem zavetišču na Reki
se je dne 17. sept. pričelo novo šolsko leto. V zavetišče je bilo
Na zemljišču, ki ga imajo Javna skladišča sedaj v zakupu, bodo zgradili ogromen ba-zen, ki bo dolg skoraj 250 metrov in v katerem bodo dograjevali ladje, ki bodo splovljene iz ladjedelnice.
Kuhinja bo laboratorij. Z
Nova fašiatična tajnika. V Te menici na Krasu je bil odstavljen dosedanji tajnik krajevne faši stične stranke Vittorio Gallea Za njegovega naslednika Je bi imenovan Giovanni Clocchiatti V Podbrdu pa Je Marlo Campa nella zamenjal komiaarja Ivana Caniata.
Gorica. — V Gorici je 239 Zidov, v Istri 150, v Furlanljl 129 in v Zadru 49.
Trst. — Demografsko stanje se je zopet poslabšalo. V tržaških listih beremo, da je bilo v prvih sedmih mesecih tega leta rojenih 2179, a umrlo je 2296 oseb Presežek umrlih nad rojenim znaša torej 117. V istem času 19(37. je bilo 2053 rojstev In 1850 smrtnih slučajev. 1'resežek rojenih nad umrlimi je rfnašal 203. Iz tega Je razvidno, da se /e stanje silno poslabšalo in da tržaško prebivalstvo stalno in znatno nazaduje. Malenkostni prirast tržaškega mesta p« (P* Vključno na račun priseljevanja.
Staromodno telefoniranje ae bo umaknilo moderni televiziji. Obiski in pi^ajanja bodo odveč. Predavanja bomo poalušali in predavatelja videli, ne da bi ae odstranili is hiše. Radio ae bo silno razvil. Vaak človek bo lahko opazoval procese na sa-meljski krogli na tak način, da se bo videl sredi vrveža v velemestih ali med ljudskimi množicami. Noč bo izginila, avtomobilskih nezgod ne bo več, tudi lakote ne bodo ljudje poznali. Avto bo brzel s hitrostjo 250 km ua uro. Motorje bo poganjala elektrika in bodo tekli tako tiho, da bo slišati brenčečo muho. Ceste bodo ponoči svetle kakor ob belem dnevu. Rai-svetljevali jih bodo a kemično maao ujetih sončnih žarkov. Po sraku bodo letale rakete. Ra-i tetna ladja na progi London-lelbourne bo n. pr. vosila v višini 25 tisoč m nad zemljo la bo napravila pot od enega kra-a do drugega v desetih urah. Potniki v raketi bodo lahko brezskrbno spali, prav tako tudi pilot, kajti raketo bo vodil radia
2lvljenjska doba človeka se k> podaljšala do skrajnih maj. Med občani na bo več naleslji-vih bolezni. Bolnišnic« bodo odpravili, blaznice podrli. O ti-usu, raku in jetiki bo pričala samo še zgodovina medicine. Kirurgija bo dosegla Čudovita uapeh«. Praaajala bo pljuča in želode«. Kdor bo im«l dovolj sredstev, si bo lahko kupil o-boj« .. .
V produkciji živilske industrije bo nastopila nova doba. Na zemlji ne bodo Imeli klavne živine. Zato pa bodo v laboratorijih gojili meso. Is koščka mesa bodo pridelali oelo goro tega živila in s to humano metodo bo ustreženo ljudem in živalim.
Gladovanja ne bo več. Kemiki bodo odkrili metod«, posred-stvom katerih bo mogoče pridobivati is celuloze tropske vego-tacije, snovi, ki bodo nadomeščale zrnje, sladkor In zelenjavo.
Tako bo — morda — na zemlji 1. 2000. Skoda, da n« bomo toga časa doživeli tudi mi I
R% i
mm
Henry Johmam, kapitan švedekega parnlka Krlca Reed, ki j« odpeljal živila in drag« potrehščine. kater« ao prlap«val« ameriške delavske organiaaclje, v lojaliatlčno Španijo.
Iistnicaurednišlva
Ljubitelj resnice, Mi1wauk«e: Vaš dopis j« zanimiv in radi priobčimo, toda naša pravil zahtevajo po polen podpis pod vsakim dopiaom, ki vaebuje kritiko naših domačih rasmer. Zakaj bi a« pošten človfk bal povedati resnico v javnoati? Maš zaradi tega do naši klerikalni nasprotniki tako predrsoi in si drzno pomagajo s lažmi, kar vidijo, da imajo IJu4J« strah pred njimi I
Japonci zavzeli kitajsko mesto
Konflikt m«d člani japonskega kabineta
Sanghaj, 12. nov. — Japonska armada j« danes zasedla mesto I Jočov, važno Železniško križišč«, v svoj sni prodiranju proti Cangši. glavnemu mestu province Hunan. Od Cangše so ja ponake č«te oddaljene le okrog •0 milj.
Drug« japonska vojaška kolona je okupirala Tunčeng in se idaj pomika proti progi Hankov-Kanton železnice. Bitka za posest toga mesta j« trajala v«č ur in ob« «trani sta utrpeli velike izgube. Na večji odpor so Japonci naleteli v naskokih na utrjen« kitajske pozicij« v gorovju ob roki Jangta«.
Tokio, lf. nov. — Rasne dlfe renoe glede Izvajanja sakona splošne mobilizacije, ki poleg drugega določa vladno kontrolo nad Industrijami in finančnimi Inatitudijaml, so se Ha vil« m«d člani kabineta. Konflikt bo morda rezultiral v reorgan! ziranju vlad«.
8por Je nastal med grupo, ki Jo vodi Belhin Ikeda, finančni in Industrijski minister, ter vo-jaško kllko, katere predstavnik je admiral Nobamusa HuegiUu, notranji minister. Hlednjl ho č« porabiti profite, ki prihajajo is vladna kontrole industrij, za razvoj novih podjatij, temu pa Ikeda nasprotuje. V konflikt j« posegel knez Pumimaro Kono«, predsednik vlad«. Predlagal j« n prejetje kompromisnega načr ta, ki bi zadovoljil obe v kon fliktu zapleteni grupi.
Ameriške progresivne tile ae združujejo
(Nftdaljevanjt s 1. strani) 50,000 glasov, da ostane atran-ka na glasovnici. Mnogi aoci-al isti ao ae pri zadnjih volitvah izneverili stranki in glaaovali za kandidat« delavske atranke, med katerimi Je bil tudi governer Lehman.
Komunisti so pokazali največji vpliv v New Yorku. Israel A m ter, njihov kandidat sa kon gr««nika, J« dobil čez sto tisoč glasov, izmed teh 97,891 v Ne« Vorku To pomeni, da ao komunisti dobili pravico do glasovnice, katero so izgubili 1. 1934.
\Californija zavrgla penzijshi načrt
Volilci razdeljeni glede delavskih vpraianj
Clssl n-eveltevega odbor., k, »TB rrf.MH j. M. Laadin, W. P. Wary la Harry P.
tetrzatfsrjev. Od leve preti
Španske Me odbijajo naskoke
Perpignan, Francija, 12. aov. —. General Kranco Je posial no* ve čete na fronto ob rski Ssgri. kjer trajsjo vroč« bitka ž« več dni. toda lojalisti so odbil m tuukoke na svoj« postojank« Kašintt poročajo, da ao Ustavili ofenzivo špsnskih čet pri Leri-<U la Pragi. ________
Ne* Volt. 12 nov. — Pre-glad izida glasovsnjs o starost ni pokojnin! in omejitvah spo-rov m«d delavci In dslodajalei Ur drugih vprašanjih, ki so bili na referendumu v nekaterih državah, kaž« veliko razdelitev med volilci.
Pensijski načrt v Callfomljl, ki je določal, da vsak brezposelni državljan dobi vsak četrtek 930, je bil grešen, čeprav mU bi|a izvoljena demokratski governer in senator, ki sla bila naklonjena temu načrtu,
Volilci v Oregonu so tudi vrgli penzijski načrt $#0 fiokoj ni ne na mesec, toda kongresno delegacijo so Instrulraii. naj dela as »klicanje ustavne kon vencije s namenom amendlra nja federalne ustave, kar naj bi omogočilo sprejetje Townsen-dovega penzi^skega načrta.
Kampanja v Coloradu proti državnemu penzijakemu /sko-i nu. ki je najbolj lib*ralen, ae Je izjalovila. V oliki v Norih Da-
koti so pa odobrili načrt minimalne pensij« $40 na mesec.
Kandldatje, katere j« podpirala To\Mnsendova organizacija, so prodrli v več državah, zlasti na vzhodu In ob Pacifiku.
Predlogi glede atrog« regulacije stavk in piketiranja so bili porašani v Callfornljl in Wa-shingtonu. V Oregonu J« bil sprejst predlog, ki določa omejitev piketiranja v teku jurla-dikcljskih sporov med unijami, In bojkotiranja.
V New Vorku j« bila spr«J«-ta ustavna provizija o razt«g-nitvl delavskih pravic, za katero so agltlrale delavsk« organizacij« In progresivno grup«.
Pr«d)og glede odprave volilnega davka v Arkansasu j« bil poražen, čeprav se j« predami-nik Roosevelt Javno itr«k«l proti t«mu davku.
[Angleški načrt naletel na odpor
Arabci in iidje ga pobijajo
J«ruz«lem, 12. nov. — Voditelji Arabcev in Židov v Palea-tini izražajo svoje rasočaranje nad načrtom, ki ga J« predložila angleška vlada po skoro tr«h letih krvavih izgr«dov v Palestini. AngUtžl so zavrgli načrt glade razdelitve Palestine v a-rabsko, židovsko In angleško državo In iiaznamlli sklicanje konfervne« židovskih In arabskih vodit«IJ«v v Undonu, ki naj bi likvidirala konflikt In vzpostavila mir v Palestini.
V Palestini pravijo, da so se Arabci, židj« in kristjani, ki so bili ubiti v izgredih, žrtvovali zaman, ker novi angleški načrt ne bo likvidiral spora. Skoda, povzročena v Izgredih, znaša čez $50,000,000, poleg tega pa je Anglija (sitrošila $25,000,000 »a vsdrževsnje svoj« oborožen« sile v Palestini. C«s 20,000 angleških vojakov zatira Izgred« v tej deželi, nad katero Ima V«ll-ka Britanija mandat.
Neki vodja Arabcev Je dejal, da se Arabci ne bodo udeležili nobene konferenc«, na kateri bi imeli židje enako reprezenta-cijo. "Velika Britanija nam ne ponuja ničesar po borbi, v kateri «o Arabci umirali, da opozorijo svet na krivice, kat«r« trpijo," Je dejal.
Zadnje poročilo se glasi, da J« bilo v Izgredih v štirih mesecih lil 17 Arabcev In Židov ubitih In več tisoč ranjenih.
Japonska iskamuje porast prebivalstva
Tokio, 12. nov. — Japonska trna sdaj 1KS9.900 več prebivalcev negt> jih Je Imela pred enim letom, s Po poročilu statistične-ga urada ima Japonska danes 72.222.700 prebivalcev. Število *e J« povečalo kljub vojni s Kitajsko. Porast v normalnih Časih j« okrog milijon prebivalcev na lato. _______—
VOLTAIRE:	%
Kandid ali optimizem
PR08VETA
POSLOVENIL OTON ZUPANČIČ UVOO NAPISAL STANKO
"Ti predrznei," je odgovoril baron, "ti bi imel nesramnost, poročiti se z mojo seatro, ki ima d vai nnedemdeset pradedov! To se mi zdi lepa brezobraznost, da se mi upaš govoriti o tako zaletelem načrtu!"
Kandid, kar okamenel od teh besed, mu je odgovoril:
"Prečastiti oče moj, predniki vsega sveta ne pomagajo nič: jaz sem iztrgal vašo sestro Zidu in inkvizitorju iz rok; precej mi ima zahvaliti in nama ne hoče z mano poročiti: mojster Pan-gloss mi je vedno govoril, da so si ljudje enaki, in prav gotovo jo vzamem."
"To bomo šele videli, lopov," je rekel Jezuit baron Thunder-ten-tronckh.—In tisti hip ga je krepko udaril ploskoma z mečem po obrazu. Kandid potegne mahoma svojega in ga porine do ročnika baronu jezuitu v trebuh; a ko ga je izdrl, in se mu je v roki ves kadil, je zaplakal. "Joj, moj Bog!" je vzkliknit; "ubil sem svojega nekdanjega gospoda, prijatelja, avaka: najboljši človek na avetu sem, in evo, že tri ljudi sem ubil: in med temi tremi sta dva duhov-
nika."	- <
Kakambo, ki je stal pred vrati na straži, je prihitel. "Nič drugega nama ne preostaja, nego svoje življenje drago prodati," mu je rekel njegov gospodar; "brez dvoma stopi zdaj zdaj kdo v hladnico; umreti bo treba z orožjem v roki." Kakambo, ki je že vae kaj drugega doživel, ni izgubil glave: vzel je jezuitsko haljo, ki jo je nosil baron, Ur jo oblekel Kandidu, dal mu mrtvečevo Štirioglato pokrivalo in ga spravil na konja; vse to, kakor bi trenil. "Dirjajva, gospod; vse vas bo imelo za jezuita, ki prenaša ukaze, in preden naju utegnejo dohiteti, bova čez mejo." Pri Xeh besedah je že dirjal in kričal po španjolsko: "Prostor, prostor častitemu očetu polkovniku!"
XVI.
Kuj »e je pripetilo popotnikoma z dve-ma dekletieamu, dvema opicama in z divjaki Oreillonci
Kandid in njegov služabnik sta bila že preko meje in v taboru ni še nihče vedel o smrti nemškega jezuita. Previdni Kakambo je bil poskrbel, da si je napolnil torbo s kruhom, čokolado, gnjato, sadjem in nekaj mericama vina; s svojima andaluškima konjema ata prodrla daleč v neznano deželo, kjer nlata mogla najti nikakega pota; nazadnje ae jima razgrne pred očmi lepa, s potočki preprežena ledina. Naša popotnika spustita konja na pašo; Kakambo predlaga gospodu, naj kaj založi, in mu daje dober vzgled. "Kako hočeš," je govoril Kandid, "da bi jedel gnjat, ko sem ubil baronovega sina in sem obsojen, da ne bom videl več svoj živ dan lepe Kunigunde? Cemu neki naj si |>odaljšujem bedne dneve, ko bom vendar moral životariti daleč od nje? In kaj poreče trevouški dnevnik?"
Med temi besedami je neprenehoma jedel. Sonce je zahajalo; blodeča begunca zaališita lahne krike kakor iz ženskih grl; ne vesta, «11 so znsmenjs bolečine ali ve*elja; naglo planeta kvišku s tistim nemirnim razburjenjem, s katerim nas navdaja vsak pojav v neznani deželi: tisti vzkliki so prihajali od dveh čisto nagih deklic, ki sta skočno bežali ob robu travnika, za njima pa sta tekli dve opici, ki sta ju grizli v ritnice. Kandida je obšlo sočutje; pri Hulgarih se je naučU streljati in pogodil bi bil lešnik na grmu, ne da bi zadel listje: vzame torej svojo španjoluko dvocevko, sproži in u-bije opici. "Hvala Rogu. dragi Kakambo, te dve ubogi stvarci sem rešil nevarnosti: ako *»m *e pregrešil, ker sem ubil inkvizitorja in jezuita, »em svoj greh pač popravil, ko sem otel dvema deklicama življenje. Nemara da sta gospodični iz boljših hiš, in U prigodba nama utfgne nakloniti zelo velikih ugodnosti v deželi."
Ilotel je nadaljevali; a jezik mu otrpne, ko vidi. kako tinti dve deklici opici nežno objemata. se topita nad njunimi trupli v solzah, in sliši njuno pretresljivo stokanje. "Tolike dobrosrčnosti si pa ne bi bil v »veati," je rekel na-IMMiled Kakambu; ta pa mu je odgovoril: "To »te pa dobro ugenili, go»p<>d; tema gospodičnama »te ubili ljubčka." — "Ljubčka? Ali Je mogoče? Norčuješ se it mene, Kakambo; kako naj ti kaj takega verjamem?" — "Dragi gospod." ga je zavrnil Kakambo, "vi se venomer
vsemu čudite; zakaj se vam zdi kaj tako posebnega, da so v kaki deželi opice, ki imajo pri ženskah srečo v ljubezni? Četrtina človeka je v njih, kakor je v meni četrtina Spanca." — "Joj," je povzel Kandid, "spominjam ae, kako je mojster Pangloss govoril, da so se nekoč dogajala podobna naključja, in da so se iz takega mešanja rojevali pani, favni, satiri; da je več odličnih mož v starodavnih časih take reči videlo; a meni so se zdele vse te reči prazne bajke." — "Sedaj morate biti prepričani," je rekel Kakambo, "da so resnica; in tukaj vidite, kako ravnajo v takih primerih osebe, ki nimajo prave vzgoje; bojim se le; da nama ne bi te dve dami nakopali hudih preglavic."
Ta tehna razmišljanja so nagnila Kandida, da je ostavil travnik in se zalezel globoko v gozd. Tam je s Kakambom večerjal; potem sta oba preklela portugalskega inkvizitorja, buenos-ayreškega gubernatorja in barona ter na mahu zaspala. Ko se prebudita, začutita, da se ne moreta geniti: vzrok je bil ta, da so jima Oreillonci, domorodci, katerim rita ju bili dami ovadili, zvezali z vrvmi iz ličja roke in noge. Okoli njiju je stalo okrog petdeset čisto nagih Oreilloncev, oboroženih s puščicami, kiji in sekirami iz kremena; nekaj jih je kuhalo vodo v velikem kotlu, drugi so pripravljali ražnje, vsi so kričali: "Jezuit, jezuit! Osveta je sladka, gostija nas čaka! Pojemo jezuita, pojemo jezuita!"
"Saj sem vam rekel, dragi gospod," je vzkliknil žalostno Kakambo, "da nama bosta deklici kako hudo zagodili!" Ko je Kandid zapazil kotel in ražnje, je kriknil: "Gotovo naju bodo spekli ali skuhali. Ah, kaj bi rekel mojster Pangloss, ko bi videl, kakšna je čista narava? Vse je dobro; magari; vendar trdim, da je hudo, če si izgubil gospodično Kunigun-do in te bodo zdaj Oreillonci nateknili na ra-ženj." Kakambo ni nikoli izgubil glave. "Le nikar ne obupujte!" je rekel razdvojenemu Kandidu; "nekoliko razumem narečje teh ljudstev, govoril bom z njimi." — "Le prav do uma jim dopovej," je rekel Kandid, "kako strašno nečloveško in kako malo krščansko je, kuhati ljudi." — "Gospoda," Je izpregovoril Kakambo, "danes torej ste se namenili snesti jezuita; vse v redu, nič pravičnejšega, nego ravnati tako s svojimi sovražniki: zares, naravno pravo nas uči, svojega bližnjega ubijati, in tako delajo po vsem svetu; ako se mi ne poslužujemo pravioa, jesti svoje sovražnike, je zato, ker si lahko drugače preskrbimo dobrega živeža; vi sšveda nimate enakih pripomočkov kakor mi. Gotovo je bolje, protivnika pojesti, nego prepustiti sadove svojih zmag vranom in kavkam: toda, gospoda, vem da ne bi hoteli jesti svojih prijateljev; mislite, da boste nateknili na raženj jezuita, pa je vaš branitelj, in speči hočete sovražnika svojih sovražnikov. Kar se mene tiče, jaz sem rojen v vaši deželi, ta-le gospod tukaj pa je moj gospodar, in nikar da bi bil jezuit, je pravkar nekega jezuita ubil; sedaj nosi njegovo obleko, in to vas moti : da se izkaže resnica mojih besed, vzemite njegovo haljo, neslte jo na prvo pregrado patr-skega kraljestva hi povprašajte, ali ni moj gospod ubil nekega jezuitskega častnika: za to ne potrebujete mnogo ča»a, še vedno naju lahko pojeste, če se prepričate, da sem vas nalagal; če sem vam pa govoril resnico, poznate predobro načela mednarodnega prava, šege in zakone, da nama ne bi prizanesli."
Ta govor fce je zdel Oreilloncem zelo pameten; izbrali so dva veljaka, ki naj bi šla na-gloma poizvedovat, kako je res; odposlanca sta svojo nalogo biatroumno izvršila in se kmalu vrnila s dobrimi vestmi: Oreillonci so svoja ujetnika razvezal! in jima izkazali vse mogoče prijaznosti: ponudili so Jima deklic, ju postregli s okrepčili ter ju spremili do meje svoje držav« z veselimi vzkliki: "Ni jezuit, ni jezuit!"
Kandid se ni mogel prenačuditi vzroku svoje oprostitve: "Kakšen rod!" je govor«. "Kakšni ljudje!" Kakšni običaji! Vaa sreča, da sem i mečem prehod««! brata gospodične Ku-nigunde, sicer bi me bili brez usmiljenja požrli. A navsezadnje je čista, nepokvarjena narava dobra, sakaj ti ljudje ne le da me niso požrli, ampak fte neskončno vljudni so bili z menoj, brž ko so izvedeli, da nisem Jezuit."
(Dalj« prihodnji!.)
PONDMJBt. 14. ttnvr,....
Steklarski delavci, katerim Je C. C. Belknap, tovarnar v v svoji oporoki. W. A. McClure jim čita oporoko.
Seattlu, WaHh., zapustil podjetje
Teta Monika
BAUOM i.OMfc/ M LA «K*NA
Na obešalniku tete Monike sta vedno vlaeli nabija in čepica — in vedno smo bili vsi prepri-čani. da je častnik, ki se je pravkar mudil tu na obisku, ali pa je še na obisku, nekaj trenutkov prej na»m«hljan »tal pred <Hrledalom
Tako je bila na popoln način pred vstopom v »»bane naše drage prijateljice, ali bolje rečeno »or od niče namočene sta. da jO tu vsakdo neu»trašno in brez pridržka rasorofen.
Klobuka ali palice teta Monika nI marala obeaiti1 na »voj obešalnik, to bi lahko aavajalo
k napačnim tolmačenjem, zato je bila zelo vesela, da je premor la tako reprezentativen in viteški okraa.
V »voji najzgodnejši mladosti »e Je Guntav rad igral s sabljo in si je na glavo natikal čepico, da bi se malo ponorčeval is go. »ta. Toda kmalu Je dognal, da nikdar nikoli ni gosta v »alonu in da tista reč sploh ne pripada oficirju, zaradi katerega se Guntav nikoli ni upal v salon.
Gu»tav je skoraj »leherni dan oblakal ljubo teto Moniko. da je užival ob njeni unpavajoči kon-verzaciji. D«, zadremal Je ob njenem pripovedovanju, ki je bilo podobno pletenju volnene nogaviče z debelimi, počaanlml,
pretikajočimi se iglami. Guntav je zahajal k teti Moniki. da bi se odpočil v tej tihotni hiši kjer »e nikoli nI ničeaar zgodilo
"Tvoja »abla in tvoja čepica branita tudi mene, ljuba tetka, je rekel nekoč. "Toda čuvaj ■e." Je ob drugi priliki posvari tatko. "takšnih sabel in takšnih čtpic dandanes ne nosijo več. Uuba tetka. to je lahko v škodo tvoji varnoeti.
"Pusti to — pusti to — nihče ne bo tega opazil. Ut Je mnogo bolj boječ kakor oni, kogar ho-če okrenti", je rekla tetka.
In tako je prenehal pogovor o nesodobnosti obeh rešilnih predmetov, Teta Monika Je še
ročno čistila sabljo in čepico in je svetlikala portepe z najboljšimi mažami, ki jih je v majcenih obrokih razdeljevala na koščke starih usnjenih rokavic, katere je premogla še iz časov, ko je bila abonirana pri raznih gledališčih.
Ker se Gustavu pri teti Moniki ni nikoli zgodilo nič posebnega, je motril njeno hišo kot nekakšno oazo, tako rekoč kot negativen kraj. Ko pa je lepega dne spet stopil v predsobo, sta se mu sabla in čepica naenkrat zazdeli mnogo bolj živi kakor drugače. Res se mu je zdelo, kakor da je oboje obesil tja častnik, ki vselej, kadar odloži pas s sabljo, vzbuja vtis, ko da hoče obiskati gotov kraj. Fa-milijarna, ljubezniva, toda nekoliko brezstidna gesta.
Ko je Gustav ta večer odložil klobuk in pogledal v ogledalo, se je kar zdrznil. Prvič v svojem življenju je razumel namestitev te čepice in hladnega orožja. Storil je ta večer, kar mu sicer nikoli ni padlo v glavo: potrkal je na vrata salona, čeprav je vedel, da ljuba teta navadno sprejema le v buoarju, ijer vselej ob njegovem vstopu odloži naočnike. Ta njena navada je bila še iz prvih časov, ko je sploh začela nositi naočnike in takrat ji koketnost še ni dovoljevala, da bi jih pred vsakomer obdržala na nosu.
"Notri, notri"! se je odzvala teta.
In zdajci se je Gustav znašel nasproti nekemu stotniku iz starih časov. Stotnik je vstal in stopil proti gostu.
Gustav je naj spoštljive pozdravil in je pri tem že iskal z očmi drugo čepico in drugo sa-blo, saj gospod stotnik vendar ni mogel toliko let živeti brez sable in brez pokrivala.
Teta Monika je bila molčeča, nekam prestrašena. Stotnik je prebil pol ure na obisku, kakor je pač vedel in znal, in Gustav je zasledoval prizore v popolni zavesti, da so na svetu okolno-ati, ko človek ne sme ničesar vprašati zgolj iz strahu, da «e ne bi svet pogreznil v prepad, ki ga lahko odpre eno samo vprašanje.
Cez čas se je stotnik priklonil in se priporočil. Gustav in tetka Monika sta čula, kako je sabla zazvenela ob obešalniku in sta si živo predstavljala, kako je sabla pri opasovanju udarile, stotniku okoli nog. Takoj nato «o se vrata zaprl«.
In zdaj Je Guatav vprašal avojo tetko;
"Kdo je bil to prav prav — —f*
"Ne vprašuj ftle--ničesar
ne vem toga ne bom nikoli razumela — -tfprisezi mi, da
boš to skrivnost obdržal__
in ds nikoli o tam ne izpregovo-riš be»eder
"PhsetftarJt rekel Gustav.
Pogledal je V predsobo, ali "U »abla in čeffcca res izginili.
"Da." jo rekel. "U falot ju Je res vzel s seboj."
Nato je Gustav ostal pri avo-Ji tetki in jI j« pripovedoval kratkočasilo zgodbic«., da je pregnal njen sira h
za
Ali ste Mrofeal aa dati J «ik "PraavtU"? Podpirajte
nodalje sleherno jutro lastno- IVfJ Uiti
Loža št. 7
Olly Treu
Večerja je bila končana. Gospod Burger je pogledal na uro in vstal:
"Tako! Zdaj moram pa še v pisarno, danes bomo še dolgo delali!" Njegova žena ga je zaskrbljeno pogledala.
"Zdaj, o pol osmih? Privošči si vendar malo počitka."
"Danes je nemogoče, srček! Popisati moramo inventar, napraviti bilanco. Saj bi veliko rajši ostal doma, pri tebi. Toda dolžnost me kliče, torej na svidenje!" Poljubil jo je na čelo in odšel.
Žalostno je gospa Henny gledala za njim. Spet mora ostati sama doma!'Cez dan že potrpi, toda zvečer, ko je vsakdanje delo že končano, se človek rad malo odpočije in pokramlja s svojim možem! A to traja zdaj že dva tedna, danes je pa postala gospa Henny kar nestrpna! Ne, tega večera ne bo preživela sama! Stopila je k telefonu in poklicala svojo najboljšo prijateljico Rijo.
"Rija ali imaš čas, da bi prišla zvečer k meni ? Spet sem sama in rada bi malo pokramlja-la s teboj!"
Zdelo se je pa, da se gospe j Riji zelo mudi, kajti hitro je odgovorila:
"Draga, prav danes je nemogoče. Mož je kupil listke za koncert in želi da grem z njim. O-prosti, prosim, zelo se mi že mudi, mož je že nestrpen. Drugič bom rade volje prišla!"
"Dobro zabavo!" je še dejala gospa Henny in položila slušalo na vilice. V njej se je zbudilo nekoliko nevoščljivosti, čeprav je vedela, da v zakonu gospe Rije tudi ni vse tako, kakor je bilo videti na zunaj.
Segla je kar tjavdan po časopisu in zagledala neko reklamo. "Osamljene duše" se je imenoval film, čigar naslov je bil napisan v listu z velikimi mastnimi črkami. Kakšen je neki ta film, je premišljevala. Redkokdaj ji je prišlo na misel, da bi lla v kino, toda dan^s jo je neka nevidna moč vlekla tja, kjer so vrteli film "Osamljene duše."
"Sla sem v kino!'* je hitro napisala na listič in ga položila no moževo nočno omarico.
"Tako" je rekla sama pri sebi, "da ne bo v skrbeh zame. če bo preje prišel domov kakor jaz!" Potlej se je preoblekla; nekaj minut nato Je pa ie sedela v kinu.
• • e .
Film se je bil pravkar pričel. Reditelj jo je peljal v edino, še prazno ložo št 7. Sedla Je in se takoj poglobila v film; v njem |e videla prav tako osamljeno leno, kj Jo je mož zanemarjal, ker se Je zanimal le za svoje delo. pri tem pa pozabljal na svoje še mlado In življenja željno ženo. dokler ni bilo prepozno.
Gospa Henny je videla v Junakinji filma upodobljeno svojo u-sodo in se je odloČila, da ai bo film ogledala še s svojim možem. da se bo tudi on is njega kaj naučil. V drugi loži pred njo Je prav tako »edela neka dama. tudi sama. Gospa Hennjr je v temi ni mogla spoznati;' toda klo-
buk in senca profila, ki ga je videla, sta jo spominjala na njeno prijateljico Rijo. Ce gospa Henny ne bi tako zanesljivo vedela, da je gospa Rija s svojim možem odšla na koncert, bi prisegla, da sedi tik nje gospa Ri-ja.
Med tretjim in drugim dejanjem je gospo.Henny prestrašil nenaden šum v njeni neposredni bližini. Neki gospod je sedel v njeno ložo, tik za njo. Preden ga je utegnila pogledati, je začutila na roki dolg, vroč poljub.
"Nezaslišana predrznost," je že hotela reči, a zadnja beseda ji je zastala v grlu, kajti v dozdevnem tujcu je spoznala svojega moža. Čudno je bilo pa to, da se mož ni nič manj začudil.
Pravkar naježen obraz gospe Henny se je kaj hitro zjasnil.
"To je res lepo, da si prišel za menoj! Prav sem naredila, da sem napisala '.na listek, kam grem, ali ne?"
Gospod Burger sicer ni niče-
pamri
nu
*ar vedel o kakšnem li„tku
°no P* * vljudno odgovori,' *e res zmerom kaj spomniš!"
Ko sta šla po končani stavi po hodniku, sta spo Rijo.
"Kakšno naključje, da »v, srečala tu, milo.stl.jiva g pozdravil damo gospoj B? Zdelo se je, da je bila gj. ja nekam nejevoljna.
"V zadnjem trenutku klicali moža na neko
nje, tako da nisva mogla it koncert." v
"Torej se vendar nisem zmotila, je dejala go8pa He ne da bi kaj slutila. "Sede v drugi loži pred menoj!"
"Ložo št. 5 sem imela je no dejala gospa Rija.
Gospod Burger je na skr poškilil na svoj listek in ou da je imel tudi on ložo št 5 pomoti je pa zašel v ložo
Gospa Henny se je vsa sr* stisnila k svojemu možu.
"Vendar si ti bolji mož ki tisti v filmu. Ti ne pozabiš ženice, če imaš še toliko , Zelo sem vesela, da si kljub' trudnosti le prišel pome."
"Nič posebnega," je neka zadregi dejal gospod BurKer. spa Rija se je pa hitro pošlo
Sele ko je ležala v postelj }e gospe Henny nekaj posve "Srček, kako si pa vedel, v teri kino sem sla? Saj je na naju vendar več ko dve sto nov!"
"Prenos misli, dragica! A nisi slišala, da imajo ljudje se tako dobro razumejo ki midva, pogosto v istem času misli?"
Gospa Henny je še polju svojega moža, potlej je pa s ko zaspala.
Tudi gospod Burger se je boko oddahnil pb zavesti, da je bila to pot usoda mila in je obvarovala neprijetnega zora. Gospo Rijo bo pa že od doval za ta ponesrečeni se nek . . .
AGITIRAJTE ZA PROSVE*
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VAA
v tiskarsko obrt spadajoči Mi
riska vabila aa veselice in shode, vizitnice, časnike, kuj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUU, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
» ■ ■ Bi "
Vss pojasnila dsj« vodstvo tiskarn«.—Con« cmerne, asijtko delo pn» « Pilit« po infermnslja as aaslov«
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. L A WN DALE AVENUE T«L Rockerell 4904 CHICAGO. ILLINOIS

NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa U. redne konvencijo so lahke ooreli so prišteje eden. dva. tri. štiri aU pet Osnov is ene drottMk mm^ nini. L let ProeveU etane ss vss sasko. m llsne sH ■•«»■* J» m ene letne naročnin«. Ker p« liani še platoje pri —e—g • tednik, so jim to prišteje k naročnini. Torej eeda) si rtrekir«. ^ «- ii- predrag u člane 8.N.PJ. Ust PresveU Je veta
Je v veakt dmšini nekdo, ki M rod *ttol ** *eek 4«.
SOJO

IM
Za Cleere In Ckk»f» *
1 tednik la...........
8 tednik« In..........
S tednike m..........
4 tednike In..........
f tednikov In.........
ti* l* Mi U*
in ut
JO list gotov«
UM Proeveta Jo: Za Zdraš. drftave O K
1 tednik In.
S tednika la
8 tednike In
4 tednike la
t tednikov In............ ■
Ze Bnepe Jo
lipo Inke opodali knpen. prileUto potrebno foeto	^
>der v piema ta ai aaroilte PreoreU. Uri. M Jo vel«
Pejaanilo:—Vselej kakor hitro kateri tohflss"^ * ari SNPJ. ali to so preoolt pral od drešlne Isi hosa*"*" ^~ ^ tednik, hode moral tleti lian is detUn« drašle* *	t**
ne.-olena na šnovnlk Pro«v«to. to tokej «*«B*nltl	^ ^
In obenem doplačati detitao veote li«to ProereU. tedaj mora npravnlltvo snišati dotam sa te raote	I
r BOS VRT A. SNPJ. SS87 Bo. U«ndeU Avo,	m
I ...............
1) Ime.
leeeeoeee
oeeeeeeoeoeoe«
.CL dro*»*
....................................*.....
Uatovlto ledattt to ta pripMee k moji SMje dre line:
8)
>«•••••<

8).................••.......•••'
4)....................»........<
,...
CL CL dren«
O
I. ...
......
•........