The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.__CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JUNE 28, 1937.	ŠTEVILKA (NUMBER) 150
VESTI IZ ŽIVUE PO AMERIKI
Frontenac, Kans. — Tu je u-arla Mary Bogataj, stara 57 let in doma iz Račove vasi pri ži-rih. V Ameriki je živela 28 let m tu zapušča moža, tri sinove in hčer.
Chisholm, Minn.—Zadnje dni Je umrla Mary čampa, stara 47 let in rojena na Hribu pri Loškem potoku. Bila je bivša druga podpredsednica KSKJ. Zapušča moža in pet otrok.
Indianapolis, Ind. — Tu je u-mrla Mary Gačnik, roj. Krefel, stara 63 let in doma od Nazar-Jev v Savinjski dolini na štajerskem. Tu zapušča moža, dva brata in tri sestre.	i
V Little Falls, N. Y„ je umrl r rojak Fr. Kolar, član dr. sv. Jo- ( zefa, JSKJ. Bolehal je že dalj z časa. Pogreb je bil dne 21. ju- g Ji J a na St. Marys pokopališče, i r Zapušča Ženo in dve hčeri. Doma t 3e bil iz Dol. Logatca. V Little J * alls je bival že okoli 30 let ! r Milwaukee, Wis. V torek, r , ] Jum-ia> «e je domov grede z «ela smrtno ponesrečil rojak Jerdinand Uresk, star 42 let in doma iz Litije. Na nekem križi- Tr se je zaletel v njegov avto * Reki drugi avtomobilist in ga i1 Prevrnil. Uresk je pri tem dobil i1 (Dalje na 2. str.)
William Sitter, sr. umrl i,
™ v St. Alexis bolnišnici £ William Sitter, nekdanji zlatar, d . / bl1 tako v Clevelandu kot t
J" po druSih naselbinah obče s Poznan. Pokojni je bn 56 M g
^ar. Zadnja leta sta ga mučila revmatizem in sladkorna bole-	l *en> pred štirimi dnevi pa se je	J £mu pridružila še evremija, ki	s f PosPešila njegov konec. Svoj	1 s je bil med aktivnimi delavci	t javnem življenju ter glavni odbornik SNPJ. Z našim podlem je bil dolgo let v intimi	* jezi. Ko se je pred 23 leti pre-	3. v! Conemaugh, Pa., v Cle-	1 nič je tak°J P°stal naš del-	f ZVn je bil mn°g° let pred- L w . naše tiskovne družbe. Do-	*
hnVe bil iZ Trb°velj. Pred pri- * teimvVNAmerik° je nGkaj l6t
roči, .Nemc1^' kJer ^ je po-
Umli Zen°' ki -ie Pred Par leti umrla v Clevelandu. Pokojni
^pusca v Clevelnadu dva sina, ki je poslovodja v J asi tiskarni, in Maksa, ter dve /i- obe poročeni, Mrs. Anna , v°;arro- in Lillian Jordan, v Kansas City, Kan., svakinjo s- Juha Imperl, v starem
in se\Pa mat6r t6r Več bratov 1 HoA»u CaS P°Sreba in druge , Podrobnosti bodo objavljenje ju-
blacT Vrlemu možu ohranjen g spomin, preostalim pa na-6 lskreno sožalje!
v Smrtna kosa
nuj J™0 P°Poldan je premi-Miha«i^-a?ensville sanitarium C Kolesar, 2882 East 75th
^Pi2^S arosti 48 let Tuka-i in dv» Zalujočo soproga Mary
greb Sma in hčer Mary- po-Louisrjnjkega se b0 vršil iz 2avoda J eyfolia pogrebnega a v sredo zjutraj ob 8:30.
K m Na obisku
je pH7; ln August Svetek Svetek f "r"1 °bisk Mrs- Frances Svetek Lewistowna, Pa. Mrs. Svetka ^Stra Mr- Augusta in'm" Raym°nd Svetek, sin je odšel " AugUst Svetek, pa šče2aunZa pet tednov v taborila. °yscouts v Spring Mills,
Izsledba trikratnega morilca v Clevelandu V Chicagu se je s m javil oblastim
Morilca je spoznala po sliki uslužbenka v hotelu Statler, kjer je bil morilec zaposlen kot pomivalec posode. — Zdaj bo izročen newyorskim oblastim.
MORILEC JE ŽIVEL ENAJST TEDNOV V CLEVELANDU NEPOZNAN
uuicLiri. — l.nicago, m., 26. junija. — V Chicagu se je javil oblastim Robert Irwin, ki je umoril v New Yorku tri osebe in za katerim je izdala clevelandska policija tiralico, ko je pobegnil iz Clevelandu, kjer je bil uslužben v hotelu Statler kot pomivalec po-sode. Morilca bodo izročili oblastim v New Yorku.
Robert Irwin, kipar, katerega ■ išče policija že od velikonočne nedelje radi umora Veronike Gedeon, ki je služila umetnikoni) za model, njene matere in neke- ' ga človeka, ki je pri njima sta- J noval se je nahajal že polnih 11 i tednov v Clevelandu. Vse tri osebe so bile na velikonočno nedeljo . najdene ubite v njihovem apart- J mentu v New Yorku.
<
Morilec, za katerim je izginila ; vsaka sled, pa je bil ves pretekli < mesec zaposlen v hotelu Statler : kot pomivalec posode. Stanoval < je v Lake hotelu, E. 9th St., in i Hamilton Ave.
Morilec pa je pobegnil že 'ne- 1 kaj ur pred tem, ko ga je prišla iskat policija. Nehote ga je namreč posvarila neka Uslužbenka ! Statler hotela, ki mu je dejala, ■ da je podoben neki fotografiji, ( ki jo je videla v nekem detektiv- ' skem magazinu in katera predstavlja morilca Irwina.
J
Irwin je delal v hotelu Stat-
]
ler pod imenom Robert Muray. Miss Henrietta Koscianski, u-službenka v hotelu Statler, je bi- ] la prva, ki je spoznala v "Rober- ^ tu Muray ju" Roberta Irwina.
"Ko je pričel delati kot po- . mivalec posode v hotelu," je iz- i javila, "ni imel niti niklja v žepu . in neka naša uslužbenka mu je ' posodila 25 centov, da si je do- i bil in plačal prenočišče, ž njim : nisem mnogo govorila, dokler ni i začel delati ponoči. V sredo po- i noči pa sem mu rekla, naj me na- ] riše, ker sem vedela, da je dober ! risar. Vzel je papir in svinčnik ] ter naredil mojo skico. Vzelo mu i je komaj deset minut, pa je izvr- i šil risbo, ki mi je bila zelo podob- : na.
"Ko sem imela nekaj časa po- , čitka, sem šla v prvo nadstropje ter vprašala neko sodelavko, če ima kaj za bi-ati. Dala mi je detektivski magazin, kjer sem uzrla sliko Roberta Irwina. "Tale pa izgleda kot Bob," sem rekla prijateljici. Tudi ona je bila mojih misli, nakar sva se obe zasmejal i.
"Včeraj sem bila spet na nočnem šiftu. Pokazala sem Irwino-vo sliko Miss Barnes, ki je tudi menila, da je čudna podobnost med sliko Murayjem. Ko je prišel tisti večer Robert v kuhinjo, ga je Miss Barnes vprašala: 'Čujte, Bob, kaj pa je vaše rodbinsko ime?'"
"Muray . . . Zakaj?" je zamr-mral, s hrbtom obrnjenim proti njej.
"O, nič, nič ... Ali ste že morda kdaj slišali o Robertu Ir-winu?" sem ga vprašala. On je zamrmral, da ne, nakar je odšel iz kuhinje."
Takoj nato je pobral v hotelu svoje stvari ter izginil, kakor bi se bil v zemljo vdrl. Ko so prišli detektivi v Lake hotel, jim je klerk povedal, da je iskani vzel
svoj kovčeg ter odšel. Zdaj' ni za njim še nobenega sledu, toda obveščena je policija po vseh državah in preiskani so vsi avtobusi, ki so odpeljali iz Clevelan-da.
CHICAGO, 111., 26. junija. —! Tu se je danes prostovoljno predal oblastim Robert Irwin, iskani morilec, ki je v noči od petka na soboto pobegnil iz Cleve-landa. Morilec je svoje dejanje v polnem obsegu priznal.
t Dejal je, da je prišel omenjenega večera v stanovanje, kjer je stanovala Veronica Gedeon s svojo materjo, šel je tja z namenom, da vidi in govori z Ethel, Veronikino sestro, katero je ljubil, o kateri ljubezni pa ni hotela njena mati ničesar slišati, ker je bil on navaden bohem, brez ! sredstev in brez bodočnosti. V stanovanju je bila samo mati, v drugi sobi pa je spal Frank Byrnes, Anglež, ki je bil tam na stanovanju. Ni trajalo dolgo, pa sta se z materjo sprla, nakar jo je zadavil. Nato je sklenil, da počaka Ethel, katero pa ni bilo, toda mesto nje je prišla okoli i treh zjutraj njena sestra Vero- j oieavQn.se je^stopihtako, tla jo. je lahko napadel, ne da bi ga ona opazila pri vstopu, zato jo je od zadaj zgrabil za vrat, čim je vstopila. Ni je pa stisnil dovolj, zato ga je prosila, naj ji ne stori sile, ker je bila nedavno operirana. In ko je videl, da ga je spoznala, je sklenil, da jo umori. Tudi njo je zadavil, nato pa odnesel njeno truplo v kopalnico, ker je strgal ž nje obleko. Dejal je, da takrat ni bilo prvikrat, da jo je videl golo, toda intimnih odnosajev ž njo ni imel, ker ona je hodila z mladimi milijonarji. Tedaj pa se je spomnil, da leži v sosednji sobi Anglež, ki je tam stanoval, ki je na vsak način moral kaj slišati, šel je torej k njemu, kjer ga je videl na postelji spečega. Ker pa je vedel, da se le dela, da spi, je vzdignil roko, v kateri je imel jekleno ost, kakršno rabijo za krušen je ledu, in to mu je zasadil skozi sence v možgane. Zamahnil je še neštetokrat; rečeno je bilo, da je imel omenjeni petnajst ran, in morilec je rekel, da jih je na vsak način on prizadel. Ko je videl, da je zaman še nadalje čakati na Ethel, ker se je delal že skoraj dan, je pobegnil.
Sodišče odobrilo
zakonsko zvezo
MADISONVILLE, Tenn., 26. junija. — Homer Peels, 32-let-ni hribovski farmer, in njegova dvanajstletna ženica sta odšla danes s sodnije, ki je potrdila njiju zakonsko zvezo.
Homerja je tožila njegova tašča, mati njegove mlade ženice, ki je izjavila pred sodnijo, da je bila njena hčerka ob času poro-■ ke stara samo 11 let. Zahtevala s je, naj sodišče razveljavi zakon. Mlada ženica pa je povedala sodniku: "Rajše umrem, kakor i da bi zapustila Homerja." Ker i si sodišče ni vedelo pomagati, je i potrdilo njiju zakonsko zvezo, i nakar sta zakonca srečna odšla I nazaj na svoj dom.
Nezasiisana predrznost jeklarskega
magnata
-■«
Girdler se javno roga pred-, sedniku Rooseveltu in organiziranemu . delavstvu. Pravi, da bodo njegove tovarne obratovale brez podpisa kakih kontraktov.
WASHINGTON, 26. junija.— V Washmgtonu imajo malo upanja, da bi bila stavka potom posredovanja končana, ker jeklarski magnati nočejo ničesar sli-Išati o kakem posredovanju. Največji pesimizem je izzvala neču-vena predrznost in trma Gird-| lerja, chairmana Republic Steel korporacije, ki noče niti slišati o kakem pogajanju s C. I. O. 1 Girdler pravi, da ne sprejme predsednika Roosevelta kot posredovalca in povedal je tudi o telefonskem pogovoru med njim in predsednikom. Predsednik ga je vprašal, pravi Girdler, če je j pripravljen priti v Washington. J Ko mu je Girdler odgovoril, da i je, je rekel predsednik: "Tako \ je prav. Saj sem vedel, da ste gentleman."
"Nikar me ne imenujte gen- ^ tlemana," mu je odgovoril Gird-ler, "kajti vi me ne bi počastili s s tem naslovom, če n§ bi bil ta po- r govor v zvezi z neprijetnimi im- * plikaci jami."
Dalje je Girdler dejal, da je pripravljen staviti*$1000 proti x $100, da bo Republic tovarna v ^ najkrajšem času. počela spet z -1 obratom.
"Pričeli bomo z obratom, ne j da bi podpisali kak kontrakt s ^ C. I. O.," je arogantno dodal, v "ker devetdeset procentov naših j delavcev ne mara ničesar slišati j o C. I. O."
,- č
Nov grob	t
V	soboto večer je preminul v ^ Cleveland State Hospital, Jo-seph Fakolt, v starosti 31 let. Tukaj zapušča žalujočo mater ^ Frančiško, rojeno Bokar, očma Anton Hrovata, brata Antona j ter Mike, Bernarda, Franka, po-pol brate, in Frances in Rose po- 1 pol sestre. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 pod vod- "j stvom Louis L. Ferfolia iz hiše J žalosti, 3517 East 88th Street.
Seja gosp. odseka SND.
V	torek 29. julija se vrši seja gospodinjskega odseka S. N. D.
v domovih prostorih. Pričetek 1 ob 7:30 zvečer, članice so pro-šene, da se polnoštevilno vdele-žijo.
Prestal operacijo
Rojak Anton Pire, 924 Wheel-ock Rd., je srečno prestal operacijo na slepiču v Women's bolnišnici, želimo mu hitrega o- ,
krevanja.
« .
HITLER PRIZNAVA \
WURZBURG, Nemčija, : 27. junija. — Danes je imel Hitler govor pred 80,000 bavarskimi nazijci, v katerem govoru je končno vendar javno priznal, da hoče Nemčija španske rude. .
"Nemčija potrebuje španske rude," je grmel, "zato tudi hočemo fašistično vlado v Španiji!" Nato je posvaril Anglijo in Francijo, ki si ga prizadevata zadržati, in rekel: "Hvala Bogu, mi smo dovolj močni, da lahko sami sebe zaščitimo, in razni govori po parlamentih nas ne bodo odvrnili od naših namenov."
Maščevanju magnatov
WARREN, O., 26. junija. — Danes je prejelo 260 delavcev, zaposlenih pri American Welding Co., in Dan Huff el Tube Corporation, obvestilo, da so odpuščeni od dela, ker so sodelovali v sredo pri C. I. O. "delav- i skem prazniku."
Tovarne, ki so se zaprle zaradi "praznika," bodo tudi ostale zaprte, so izjavili uradniki družbe. Oni namreč pravijo, da so delavci prekršili C. /. O. kontrakt, ko so zapustili delo, da so se udeležili protestne parade.
Odpuščeni delavci se bodo pritožili pri National Labor Boardu.
i
v
Prijetje morilca mladenke
Thomas Schneller Jr., ki je pretekli teden zaklal 20-letno Mary Mathes, stanujočo na 1549 E. 49th St. je bil v soboto prijet v Girardu, Ohio.
Morilca je ujel konstabler E. J. Sovik v avtomobilski gonji, ki je dosegla do 70 milj na uro, ko se morilec s svojim avtomobilom ni ustavil na noben signal depu-tijev, ki straži j o cesto v štraj-karskem okraju Warrena in Nilesa. Končno je morilec zadel i v Girardu s svojim avtomobilom i v nek drug avtomobil, nakar se, je moral podati.
V okrajni ječi v Warrenu je priznal, da je on iskani morilec Thomas Schneller. — Prvo obvestilo o Schnellerju je podal policiji farmer W. W. Mains, ki ' je v soboto zjutraj od sedmih uzrl 24-letnega Schneller j a spe- j čega v njegovem avtomobilu v bližini Greena, O. Farmer je naglo telefoniral šerifom v Ashta-1 bulo, ki so naglo prispeli na o- J značeno mesto. Toda, ko so pri- j speli tja, se je bil Schneller med tem že zbudil ter se dalje odpe- ; ljal. Potem ga je ujel konstabler Sovik, kakor zgoraj omenjeno.
Nemško - vatikanski konkordat na šibkih nogah
Nemčija je že odpoklicala svojega diplomatskega zastopnika iz Vatikana, in zdaj utegne vsak hip javiti, da konkordat več ne obstoja.
BERLIN, 25. junija. — Na-zijsko časopisje izjavlja, da je katoliška cerkev kršila nemško-vatikanski konkordat, kar smatrajo katoličani kot migljaj, da so dnevi tega konkordata šteti.
Nemško časopisje poroča, da je Joseph Buerckel, nazijski vodja v Sarr bazenu in Hitlerjev zaupnik, obdolžil Ludvika Sebasti-ana, katoliškega škofa v Spey-erju, da je kršil konkordat. Škof je kršil konkordat baje s tem, ker je poročal v Rim, da nimajo te zadeve nobenega opravka s cerkvenimi zadevami, Vatikan pa je kršil konkordat s tem, ker ni dal škofu ukora.
Nemška vlada, ki je že odpoklicala svojega diplomatskega zastopnika iz Vatikana, utegne vsak hip javiti, da konkordat med Nemčijo in Vatikanom več ne obstoja.
Jeklame obratujejo kljub silnemu protestu organiziranega delavsta
Zahteve linijskih voditeljev, da se okrne moč governerja Daveyja. - Pričakuje se, da bodo tekom tega tedna tudi cleveland-ske jeklarne Republic korporacije pričele z obratovanjem.
LEWIS IN OSTALI UNIJSKI VODITELJI PRAVIJO, DA NE ODNEHAJO, DOKLER NE IZSILIJO PODPISA MEZDNEGA KONTRAKTA
V	Mahoning Valley so pričele^ obratovati jeklarne kljub silo-vitnem protestu Lewisovih organizatorjev proti governerju Martinu L. Daveyju, ki je z legalno akcijo odobril otvoritev tovaren.
Uradniki štirih elevelandskih tovaren, ki so last Republic Steel korporacije, pa čakajo pričet-kom tega tedna vsak hip, da dobe naročilo, da odpro tovarne ter prično z delom. V tem slučaju bi bilo zaposlenih 7300 mož.
V	Columbusu je John L. Mayo vložil na sodišču zahtevo, da se okrne polna moč governerja j Daveyja, ki se poslužuje pomoči državne milice pri zopetni otvoritvi tovaren. V tej zahtevi je rečeno, da je governerjeva odredba "neustavna," in da je C. I. O. izčrpala že vsa zakonita pota, če se ne dovoli injunkcije.
Istočasno pa se je zbralo na shodu nad dvesto unijskih voditeljev, katerih govornik je med drugim dejal: "Delavstvo ne o-dobrava taktike governerja, ki je posodil državno milico jeklarskim baronom, ko je prej naredil gesto prijateljstva napram delavstvu."
JOHNSTOWN, Pa., 26. junija. — V Cambria in Bethlehem Steel tovarne se je vrnilo na delo med 4000 in 5000 delavcev. O-menjene tovarne so bile na posebni ukaz governerja Earleja sedem dni zaprte.
Družba poroča, da se dela v vseh departmentih njenih tovaren, ki se raztezajo osem milj v dolgost, unijski voditelji pa pravijo, da so delavci še vedno na štrajku ter tudi ostanejo, dokler kompanija ne podpiše z unijo mezdnega kontrakta.
Medtem pa so začeli štrajkar-ji cirkulirati peticije, v katerih se poziva predsednika Roosevelta, naj osebno posreduje v zadevi.
Iz Cantona se poroča, da se tam ne bo odprlo nobenih tovaren pred ponedeljkom ali torkom. Iz Warrena in Millesa ni natančnih poročil, koliko delavcev se je vrnilo na delo. Obe kompaniji obratujejo z dva-najst-urnim šiftom, in delavci; dobe plačan čas in pol za štiri j ure svojega nadurnega dela.
Predsednik Roosevelt in Miss Perkins, delavska tajnica, prejemata neprestano od vseh krajev na stotine brzojavk, v katerih se protestira proti navzočnosti vojaštva v štrajkarskih okrajih.
ROOSEVELT NE BO "RONAL"
NORTHPORT, N. Y., 26. junija. — Senator Robert F. Wagner, demokrat iz N. Y., je prepričan, da nima predsednik Roosevelt nobenega namena še v tretje kandidirati za predsednika Zed. držav. "O tem sem že ponovno govoril z Rooseveltom," je rekel Wagner, "iz tona njegovega govora sem trdno prepričan, da Roosevelt nima takih namenov."
T.---
$500,000 škode radi nalivov v Ohio
-	Nalivi so povzročili v petek na letini in lastnini nad pol milijona dolarjev škode in stotine ljudi je brez strehe.
Najbolj e bilo prizadeto ozemlje okoli Bellevue in Sandusky-ja in ko se je nad temi mesti u-trgal oblak, je imelo to za posledico smrt enega moža. Južno od Columbusa je lilo kakor iz škafov. Veliki nalivi so bili v Nor-jwalku, Milanu, Elyriju, Lorainu in drugih severozapadnih krajih države Ohio. Mnogo cest, ki vodijo v Toledo, Columbus, Mansfield in Ashland je bilo v soboto še vedno blokiranih po navlaki in razbitinah, ki jih je naplavil deževni vihar.
V Bellevua je utonil 20-letni Emerson Zeppernick, ko je hotel preplavati neki bajer, ki ga je naredilo vodovje nalivov.
Najhujše je moralo prestati mesto Sandusky, kjer je padlo 6 palcev dežja. Samo tam je nad 80,000 dolarjev škode. Več družin, ki stanujejo v nižjem delu mesta, je moralo bežati iz svojih domov.
Fašisti ne nehajo izzivati svetovnega miru
Nemčija in Italija imata v španskem vodovju veliko mornarico. — Izza maja je prispelo v Španijo 23,-000 italijanskih vojakov.
LONDON, 26. junija. — Do-čim si angleška vlada prizadeva, da bi spravila Italijo in Nemčijo nazaj v harmonično sodelovanje za ohranitev evropskega miru, pa prihajajo skrajno vznemirljiva poročila o manevrih nemške mornarice v okolici Gibraltarja.
Danes je pasiralo Gibraltar ; sedem nemških bojnih ladij, ki plujejo proti Cadizu. V petek pa |so opazili večje število nemških bojnih ladij v bližini španske o-| bali med Valencijo in Barcelono.
Navzočnost take številne nemške mornarice utegne spet izzvati kak nevaren incident. V Sredozemskem morju se nahaja zdaj velika mornarica nemških, italijanskih, francoskih in angleških bojnih ladij.
španski poslanik v Londonu je izjavil, da je izza maja meseca prispelo v Španijo 28,000 italijanskih vojakov, ki se bore na • strani generala Franca.
Volja, da mora fašistična 1 stran v Španiji zmagati, je bila
-	danes potrjena v listu Popolo ; d'ltalia, v katerem je objavil ' Mussolini uvodnik, ki pravi:
-	"Španija mora postati grob ko-
-	munizma!" članek nadalje pre-
-	rokuje skorajšnji padec Madrida.
STRAN
ENAKOPRAVNOST
28. junija, 1937.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST« I
Owned and Published by	i
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.	£
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312	|
Issued Every Day Except Sundays and Holidays	S
.'o raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50
ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 >
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 (
za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: 11 za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; n
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleve- P land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	s
~~	~	.104	J
ENO LETO BLUMOYE VLADE >
o
O vladi Leona Bluma, ki je bas te dni podal ostav- s ko, piše "Delavska politika" sledeče:	rj
Pred enim letom je francoska vlada ljudske fronte 1 pod vodstvom Leona Bluma prevzela upravo Francije. * Reakcija, domača in tuja, je vse leto skušala izzivati j vznemirjenje s svojim napovedovanjem, da bo ljudska i fronta upropastila deželo. Prerokbe o gospodarskih izgu- 1 bah, nemirih, propasti svetovne razstave, gospodarskem i polomu, revoluciji, Hitlerjevi vojski ob francoski meji in 1 državljanski vojni, so se izkazale kot navadno strašilo j reakcije brez podlage. Posledica vse te gonje pa je, da < narod smatra danes reakcijo za smešno in se je zaupanje < v narodno vlado Blumovo neverjetno okrepilo.	j
Predvsem priznava francoski narod vladi, da se je ] potrudila, da izpolni svoje obljube, čeprav je nastopila 1 ob najhujših gospodarskih, socialnih in političnih razme- ( rah.	-1 i
V	pičlem letu je Francija, ki prej prav za prav ni , imela socialne zakonodaje, stopila v tem oziru na prvo mesto med državami.
Postoji obveznost ureditve delovnih odnošajev s ko- | lektivnimi pogodbami in obvezno razsodništvo v sporih, ' pri čemer imajo delavci v vladinih zastopnikih zagotovilo, da ne stoje na strani kapitala, ampak na njihovi; dvignile so se mezde in plače, uveden je zakoniti 40 urni delovni teden, obvezni plačani dopusti, izvedeno je zavarovanje za nezaposlenost ter za starost in smrt. i j
Vlada je izvedla tudi v gospodarstvu neverjetne iz-premembe. Par sto kapitalističnih rodbin je imelo vso : gospodarsko silo v svojih rokah v državni banki. Vlada je izvedla reformo narodne banke, ki služi sedaj državi v nje gospodarski politiki. Doslej je ta banka delila dobičke in če ni bilo v nje interesu, delala tudi proti državnim interesom, ker je bila le kapitalistični izkorišče-valni vijak. Velikega pomena je tudi socializacija velike vojne industrije, ki jo je vlada v tem letu izvedla.
Ogromnega pomena je kredit 20 milijard frankov ali 50 milijard dinarjev za izvedbo javnih del, s katerimi je takoj pričela ter zaposlila 400,000 delavcev. Urejajo se reke, grade ceste in pristanišča, urejajo otroška i-grišča, parki, športski stadioni, planinski domovi, ljudska gledališča itd.
Kako velikega pomena je vse to delovanje, čuti najbolje francoski narod.- Uresničilo se ni niti eno prerokovanje reakcije; nasprotno, izboljšal se je gospodarski in sociaini položaj naroda. Povečale so se potrebe, ojačil se je konzum in povečana cirkulacija blaga donaša vsem slojem večje blagostanje.
Vse to je francoska vlada ljudske fronte izvedla brez nasilstva in brez kaplje krvi, ker dela z narodom, s političnimi in strokovnimi delavskimi in drugimi organizacijami po načelih demokracije in prave ljudske svobode.
Vlada je imela pač težkoče takrat, ko so neorganizirane množice delavstva zasedale tovarne. Kako občutna težkoča je to bila, dokazuje žalostni samomor ministra Salengra, ki je zapadel ob naporih popolni živčni izčrpanosti. Toda ugodna rešitev tudi tega problema je povečala zaupanje Blumovi vladi in demokraciji. Na tem imajo svoj delež zlasti delavske kulturne organizacije, ki so usmerile svoje delo med zapuščenimi množicami in pa dejstvo, da je Blum o vseh problemih sam poduč^val množice na javnih zborovanjih.
V	letu dni je Blumova vlada odpravila škodo tudi v mednarodni politiki, ki jo je zakrivil prejšnji Lavalov režim.
Dosežen je sporazum z Londonom in zaupanje v Ženevo se je obnovilo, čeprav je predsednik vlade okleve-tani socialist. Blum sam je ob obletnici svojega vladanja i izjavil, da želi prijateljstvo med državami, zahteva kolektivno varnost, mednarodno arbitražo in sporazum med s vsemi državami zaradi obnove sveta. Blum hoče medna- 1 rodno gospodarstvo postaviti na zdravo podlago, sporazumno predvsem z Anglijo in Zedinjenimi državami, ki i sta najbolj merodajni. Poglobil je odnosa je z Rusijo. Zlasti pozdravljajo Blumovo vlado severne države, ker j so se lahko oddahnile od strahu pred oboroženim fašiz- : mom.	s
Blum je rekel v Ženevi, da želi prijateljstvo z Ri- i mom neglede na razliko režimov. Isto je povedal glede i
urednikova posta
Sklep in objava slovenskih demokratskih klubov 32.
warde	r
člani in članice Slovenskih de- s mokratskih klubov 32. warde so t na zadnji seji sklenili da se tem1 r potom na vse slovenske in hrvat-11 ske volilce izda javen apel, da c katerikoli ima namen kandidira- \ ti za councilmana v 32. wardi, \ naj ustmeno ali pismeno prijavi t svoje ime tajniku centralnega,] odbora Slovenskih demokrat- j skih klubov 32. warde, Mr. John !( Toni, 409 E. 148 St. Vsa prijav-!, ljena imena kandidatov bodo!j predložena članom in članicam j Slovenskh demokratskih klubov. -Kakor prejšna leta, tako bo tudi m letos potom članstva izbran naš , kandidat za councilmana. Kdor • izmed priglašenih bo dobil veči-no glasov navzočih članov, kate-ri imajo plačano članarino za le-'; to 1937, bo oficijelni kandidat | Slovenskih demokratskih klubov j 32. warde ter bo dobil polno pod-1 poro od članic in članov kluba.1 Le na ta način nam bo mogoče ponovno izvoliti našega councilmana. Ako bo več kot eden kan-' didat, potem je gotov poraz za vse. Zadnji Čas za prijavo kandidatov pri tajniku je do 10. julija 1937. Poravnajte članarino, ako je še niste za leto 1937, da boste upravičeni do glasovnice za councilmana kandidata 32. warde.
Centralni odbor Slovenskih demokratskih klubov 32. warde.
Važne vesti z Velikojezer-ske razstave
Vodstvo Veliko jezerske razstave je sklenilo da bo upeljalo na razstavi tako zvane Bank Nights, vsak petek v tednu, s precej veliko začetno svoto 500 dolarjev. Ako se oseba, ki bo klicana, ne bo zglasila v 5 minutah, bodo potem nagrado razdelili na 2 dela ter klicali imena še pol ure. Ako se še noben ne zglasi za nagrado, potem bo nagrada prihodnji teden $750. Če se pa slučajno nagrada vzdigne na $1500, bodo pa toliko časa klicali imena, da eden dobi nagrado.
Priliko dobiti nagrado ima vsak, ki se registrira na Veliko-jezerski razstavi v oddelku Streets of the World. V pone-j deljek vsak teden bo pa dan za žene in dekleta. Ob ponedeljkih bodo žene in dekeleta proste vstopnine v spremstvu moškega ali v spremstvu kake druge j žene. Grupa slovenskih plesalcev | oblečena v narodnih nošah, na-' stopi v mednarodnem krogu in proizvaja naše narodne plese vsak torek in četrtek zvečer. Za plesalce igrata Germova brata. Vodstvo razstave bo tudi letos upeljalo narodne dneve. Slovenski dan je določen za nedeljo 22. avgusta.V torek, četrtek, soboto in nedeljo večer spuščajo v zrak rakete ob jezerski obali, kar se vidi naravnost s Slovenske gostilne Ljubljana. Zglasite se v Slovenski gostilni na jezerski razstavi, kjer boste dobili vse informacije, ako jih želite.
Pozdrav vsem z jezerske razstave,
John Hožanc
I
Razstava trgovskih pročelj
Danes se je otvorila v Illuminating Building auditorium razstava Pitco Caravan pročelj za trgovine. Cleveland je eno iz-meTl 75 glavnih mest kjer se bo ta razstava vršila. V Clevelandu, posebno na Euclidu, kot tudi v naši naselbini je že skoro vsaka druga trgovina modernizirana tako kot je videti na razstavi. Razstava vsebuje 12 modernih trgovskih prostorov, vsi v mali obliki. H. C. Gillie, podpredsednik Cleveland Electric Illumi-inating Co., pravi, da je namen ! razstave pokazati t r g o vcem vrednost lepo izdelanih prosto-'rov.Moderna trgovina olepša naselbino, privabi več kupovalcev in pripomore v splošnem za na-predek naselbine. Razstava bo odprta vsem, ki se zanimajo za i stvar.
i Vesti iz življenja ameriških Slovencev
(Dalje s 1. str.)
tako težke poškodbe, da jim je na poti v bolnišnico podlegel. ! Njegovo truplo je bilo poslano v Staunton, 111., odkoder se je pokojni pred osmimi leti preselil \ Milwaukee. V Ameriki je bil 3C let in zapušča tu ženo in hčer. —
V	sredo, 16. t. m. zvečer pa je postal žrtev avtomobilske nesreče rojak George Dvoršek, stanujoč v Hales Corners. Na poti domov je na Smith Roadu izgubi! kontrolo nžJ avtom in zadel 2 njim	t ni telefonski drog Udart • 1 1 1 iko silen, da j« Dvorše! 1 n v nedelje 20. t. m egei. Pokojni je bil star 52 let ter zapušča poleg že-
, ne Ane še dve hčeri ter dva vnuka. — V soboto, 19. t. m. pa j( umrla rojakinja Mrs. Stelli Teržan, roj. Haffner, stara 6( let ter po rodu ogrska Slovenka
V	Ameriki je bivala 32 let tei zapušča poleg moža Franka š< enega sina in tri hčere, od kate rih ena je poročena z rojakon Frankom Fužirjem. — Prejšnji sredo se je 25-letnemu Antoni
i Bolskarju, sinu znanega west alliškega rojaka Lamberta Bol 1 skarja pripetila tragična avtn; nesreča, v kateri je izgubila svo je življenje 701etna Mrs. Ame lia Lukowitz. Na križišču W i National Ave. in So. 11th St. j< ! na usodni dan zvečer mladi An j ton podrl starko s svojim avton in v prvem paničnem strahu zbe žal. Vendar se je po preteku 21 mirjut na prigovarjanje svoj« zaročenke vrnil in prostovolj 110 javil policiji. Resnost po škodb povožene starke takrat š< ni bila znana, vendar jim je če: tri dni v Emergency bolnišnic podlegla. Proti mlademu nepre vidnežu je naperjena resna ob tožba in se bo sodno zaslišanji vršilo 1. julija.
Forest City Pa. — Zadnje dn je tu umrla Margareta Zalar doma z Brega pri Borovrii'ci. \ Ameriki je živela 40 let in t.i zapušča osem odraslih otrok ■ med katerimi je eden mirovn
Nemčije dr. Schachtu v Parizu. Pokazalo pa se je, da teh dveh držav ni mogel pridobiti za mednarodno sodelovanje. Blumovo dobro voljo Nemčija in Italija odbijata, češ, argumenti Blumovi, ki je le slučajno na vladi, so naivni, ter bi se, če bi prišli od druge vlade, ki ni prišla slučajno do oblasti, morali smatrati za žalitev. — Ni se vse storilo v politiki Španije. Zadnji socialistični kongres je pa priznal pravilnost taktike, ker je stanje nevzdržno ter ogroža mednarodni mir in obstoj španske republike.
Med delavstvom uživa Blum spoštovanje, čeprav tu pa tam dvomijo nekateri o pravilnosti taktike. Popolno zaupanje uživa vlada med kmeti, ker je z ukrepi izboljšala položaj kmetiškega stanu. Istotako zaupajo vladi intelektualci in meščani, ker je vlada znala dvigniti mednarodni ugled Francije, ki je bil prej v nevarnosti.
; sodnik. Bila je članica SNPJ. j Mulberry, Kans. — Tu je umrl < Jos. Lekša, star 56 let in rojen' i ' v Lazah pri Bučki na Dolenj-i skem. V Ameriki je živel 37 leti) in tu zapušča ženo, sina in tri! < hčere. Bil je član društva 65 S. ' NPJ in pogreb mu je oskrbela : , Slovenska pogrebna zadruga v
-	Frontenacu.
) Nokomis, 111. — Dne 19. t. m.
1
-	je tu umrl Frank Cugmajster i za rakom v želodcu. Star je bil
-	J 56 let in rojen v Koblu pri Ločju
-	na Štajerskem. Bil je član dru-.! štva 209 SNPJ in tu zapušča že-1j no, tri odrasle sinove in brata v i Pennsylvaniji sestro Terezijo
-	i Prah, v starem kraju pa brata
-	in dve sestri.
11 De Kalb, 111. — Tu je umrla 1 Micka Komovc, članica društva
-	77 SNPJ. Zapušča moža in dve
-	hčeri.
v Cleveland. — Zadnje dni je v
-	bolnišnici umrl Gašper Vidrih, 3 star 72 let in roien v Trnju pri 1 Št. Petru. Tu zapušča dve orno-
ženi hčeri.
-	Žalostna zgodba
V ljubljanskem dnevniku "Jutro" je bila dne 29. maja priob-čena žalostna zgodba, katero podajamo tu našim čitateljem brez ® komentarja.
v Čez deželo gre Val nekega či->- sto svojevrstnega kriminala: na v Javoru zverinski umor župniko-0 ve kuharice, skoraj vsak dan
-	vlom v cerkev ali župnišče, aten-
p
e tati na evharistične križe, bogo-skrunski napadi na Kristusa ob poti. Mnogotera znamenja kaže-jo, da se je v enem delu po go-il spodarski krizi izkoreninjenih ž najnižjih plasti na globoko in t- široko razrasla neudržana mrž-e nja p,roti cerkvi in proti vsemu, 0 kar je z njo v zvezi. Da so vsi ti '1 pojavi globokih socialnih in ča-sovnih korenin, nam priča tudi primer 64-letnega brezposelne-ie ga delavca, ki ga je te dni areti-a rala policija zavoljo dveh nedo-16 voljenih dejanj : zavoljo kraje a. starega železja in bogoskrun-:r stva nad Kristusovim kipom, je Stražnik je srečal na cesti suh-e- ljatega, osivelega starčka, glo-tn boko sključenega pod vrečo tež-io kega bremena. IU	rr	,
^ — Kaj pa imate, oce, v za-j kiju? ga je vprašal predstavnik oblasti.
ia
0_ — Nič, samo nekaj krompirja e_ sem naprosil, pa ga nesem do-^ mov, je dejal.
je Toda stražniki doživljajo po-1_ dobna srečanja vsak dan in do-m bro vedo, da zlasti takšnimle bednim, starim ljudem ne kaže ,q kar na prvo besedo verjeti, ka-■ e dar tovorijo po svetu kaj blaga. j_ Poti pal je možakovo breme in r)_ takoj je bilo jasno, da ni krom->e pir. Stopila sta h kraju in sum-lz ljivec je odprl vrečo. V nji je cj bilo staro železje in mož ni mo-e_ gel več tajiti.
^ — Na starem pokopališču pri je sv. Krištofu sem nabral. Saj ni nič vredno in saj bi sicer propadlo samo od sebe, jaz pa bom doni bil par dinarčkov in bom lahko r, kupil kruha za družino. V Toda paragraf je paragraf, •n treba je bilo na stražnico, siroti, mak je moral razgaliti vso svojo ni črno dušo in vse je prišlo na za-~ pisnik. Tatvina nekaj kosov sta-h rega železja še ni tako huda reč, l- zlasti če jo človek zagreši v naj-l, večji stiski. I11 kdo bi starčku ne 0 verjel, da mu je v resnici trda predla. Saj je že tri leta brez po-c\ sla, izmed treh otrok je dal ene-0 ga izučiti za frizerja, pa prav s tako brez dela sloni doma, hčer-
0	k a pa je šla nedavno nekam na >. Gorenjsko, služit baje, a doslej u ni dala od sebe nobenega glasu.
I Obrnil se je na mestni socialni I urad za podporo. V Ljubljano je ~ pristojen, po ljubljanskih tovar-
1	^lah je delal dolgo vrsto let, na-
-	zadnje je ostal na cesti. Toda ' občina nima denarja, da bi mo-
gla slehernemu betežnemu star- k čku naklanjati preužitek, in vse f njegove prošnje so ostale za- I man. Dobro, če je res lačen in J brez vsega in če nima poguma, j da bi šel beračit, naj po malem krade. Toda, ali je bilo treba, da si razen tatvine nakoplje na glavo še ta največji greh, ki preži dandanes na vseh vogalih na pocestnega sumljivca?
Zadeva je kratka in preprosta. Na pokopališču je bil po razpadajočih grobeh nabral nekaj železja, ostanke starih, porušenih ograj, kose križev in kar je še takšnega inventarja v zapuščenem domovanju mrtvih. Toda možu tega še ni bilo dovolj. Nekje je našel podobo Križane-ga iz litega železa. Toda Križani je bil prevelik, ni ga bilo mogoče stlačiti v vrečo, treba mu je bilo od drobiti roke in noge. Za vsak slučaj je imel mož sekiro s seboj, udaril je nekajkrat po sveti podobi in kose naložil med šaro. Na stražnici so dejali na zapisnik:
—	To slednje dejanje je izvršil sicer le iz koristoljubja, vendar predstavlja v verskem oziru grobo okrunstvo Zveličarja, tembolj ker je dejanje izvedel z aktu priloženo sekiro.
Tako smo doživeli, da se nagib iz koristoljubja v uradnem spisu preiskovalnih o b lastev kvalificira kot olajševalna okoliščina. Nameni, ki so starčka vodili pri njegovem dejanju, so baje še vse strahotne j šega pomena.
Ko je aretiranec stal pred , uradnikom na kriminalnem od-. delku, podoben izgubljenemu, obupanemu hlapcu Jerneju, je L na vse očitke samo resignirano , odgovarjal:
—	Res je vse skupaj precej ' težavna reč. Narobe je bilo, kar
1 sem storil, in kazen bo morala " priti. Toda kam naj se človek ' obrne in kaj naj začne? Za po-" šteno delo nisem več, odkar sem " se prevzdignil, ko sem bil v U-" nionu za hlapca. Stokrat sem bil i na magistratu, pa nič. Hodil sem " po smetiščih okrog mesta in sem iskal starega železja. Pa verja-" mete, da dandanes tudi še od od-
■	padkov ni mogoče več živeti, ta-
■	ko skopo so začeli gospodariti ljudje. Prvič sem tokrat šel na pokopališče. Pri Sv. Krištofu je
t vse razkopano in razmetano, ljudje raznašajo križe in kamne na vse strani. Nisem si mislil, da
l!
bo tako velik greh, če vzamem nekaj tega zavrženega železja in kupim kruha zanj. Ampak Kristusu res nisem hotel napraviti ^ nič žalega. Vedel sem, da ga bo-~ do v tovarni pretopili, pa je vseeno, če ga razkosam že sam. No da, sedeti bom pač moral, a ko j pridem ven, poj dem naravnost na magistrat. Takole se pa ne da živeti.
Ko ga je uradnik vprašal, ali ima že kakšno kazen za sabo, je mož s povešeno glavo skesano . priznal:
1
—	25 din globe so mi nekoč odmerili tukaj le pri vas, ko sem še v Unionu služil, in sem nekoč v
) temi peljal pivo, pa nisem imel j na vozu luči.
Zdaj se bo njegov kazenski list ' izpopolnil za dvoje novih velikih ) grehov: tatvina starega železja, bogoskrunstvo nad Zveličarjem, in 64-letni starček, ki je pač pred vsem svetom zaslužil, da bi ' mirno sedel v kot in užival plo-, dove življenjskega truda, bo šel ^ skozi svoje žalostne poslednje dni kot eden najbolj klavrnih, vse graje in sramote vrednih za-, znamovancev.
ZAPOSLENJE SE DVIGA
V marcu letošnjega leta je bilo v vsej Jugoslaviji zaposlenih 641,131 delavcev in nameščen-1 jcev, to je za 66,805 ali za 11.6%| i več nego lani v marcu. V Sloveniji se zaposlenost ni dvignila! proporčno toliko kot v drugih • delih države.
škrat!
joHaaacMaiJu-iu. n IU***
Mlada flaperca (ki je nervozno gledala na malega poba, ki je imel pri sebi psa): "Nikar ne daj, da bi me pes ugriznil! Ali ne vidiš, da kaže zobe?"
Poba: "Saj tudi vi kažete svoje noge, pa ne verjamem, da brcate."
"Dobro jutro, sosed! Joj, ali je vroče danes!" • "Sosed: "Beži, beži! Ko sem ' bil v Indiji, je vladala tam taka vročina, da so morale gospodi-. nje dajati svojim kokošem zdrob . Ijenega ledu, če niso hotele- da 1 so jim nesle trdo kuhana jajca-
; Mihec. "Črne kokoši so bolj brihtne kakor bele, kaj ne, ma"
-	ma?"	\v , 1 Mati: "Kako si vendar pnse
I	v •
i na tako neumno vprašanje.
-	"Mihec: "Hm, vidite, črne ko-v koši neso bela jajca, bele pa ne ) morejo nesti črnih."
Ko je Napoleon hotel izsiliti-
I	da bi bil imenovan za dosmrtne* .'ga konzula, je dal general b-, Hilaire ukaz, naj se njegova a-e mada zbere. Ko se je to zgoa -3 lo, je imel na vojake sledeči na-
govor:	,i
. "Tovariši! Francoski nar
II	razmišlja o tem, da bi imenoval
gentrairSo&pafta "žr došm^*
, nega konzula. Tudi vam, tovar
ši, gre beseda o tem! V izraza-"a nju svoje sodbe ima ljudstvo F polno svobodo in jaz vas p" ^ j nočem ovirati. ET10 vam pa m " n ram
zabičati, že zdaj: Prvega-* n bi se drznil glasovati proti, d . dal ustreliti! Živela republika svoboda!"
■ Knez Metternich se je razg°'
/1 i	Jnmn 11'*
a varjal z znano dvorno danw e avstrijskem dvoru. Pogovor J / nanesel na starost žensk m e ma je poudarjala, da ne štej-
več nego 40 let.	-
n "Kako bi naj o tem dvorrnl
a je menil Metternich "ce rni l
i. to zatrjujete že dvajset let-.
Draga ženica, celo uro si stala pred vrati in klepala s sose o Zakaj je nisi rajši povabila
o stanovanje?"	-
t "Veš, rekla mi je, da nima a ti trenutka časa!"
j	ČUDEN STVOR
e	Krava posestnika Gogla v Zbi-
0	govcih pri Gornji Radgoni je dni povrgla dokaj čudno tei •
" I Prednji del teleta je bil obr e 'ščen z gosto temno dlako tei j v popolnoma sličil medvedu,
1	zadnji del je bil nekoliko ^ Iben teletu. Kravji medvescek J
t!poginil, kravo pa so morali
1 klati. ■» —-
POVEČAN IZVOZ i Izvoz iz Jugoslavije j«J»
.	prvih štirih mesecih tekočega
lfazavečkol00%večjikakor^
3'„i v istem času. Zun^WgJ,
Jna	prvih štirih mesecevtega i
'je bila za 335 mil Jon* I jev aktivna, to je, da je z 'njeno vsoto presegala uvo^ ■ j več se izvaža lesa in	»
kov, oglja, pšenice, govej " ne, svinj, bakrajn^^U-
Dve sobe v najem
; Dve sobe in KoPafcedfv J pravno za pecljarja se	t
, Ljern. Poizve se na 1263
[ 55 Street.
28. junija, 1937.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
ALEKSANDER LIČAN:
Opomini iz >ibmje
Ponos San Francisca
"tttmmmmntmnmtmmm:
v vasi Lužinsku sem bil pri ruski družini, ki je imela mrtveca v hiši. Gospodar je prišel domov s fronte kot invalid in je po kratkem bolehanju umrl. Z domačini sem vso noč stra-žil mrliča. Molili smo, prelivali žalostnike, pili vodko in čaj toliko časa, da so vsi pijani pospali okoli mrtveca. Edini jaz sem bedel in le mrtvec je z napol odprtimi očmi divje zrl name. Na stolu je slonela po-nošena ruska uniforma, kakršno dobijo dosluženi vojaki. Brez dolgega premišljevanja sem bil že v nekaj minutah preoblečen v rusko obleko, svojo staro, razdrapano in umazano avstrijsko uniformo sem pa pustil v izbi na stolu. Odkuril sem jo iz vasi in v svojem življenju še nisem toliko prehodil kakor ta usodni dan. Zdelo se mi je, da teče mrtvec za menoj in da kriči vsa vas:
"Primite tatu!"
Srečaval sem drveče kozaške patrulje, ki so me puščale pri miru. šele proti večeru me je ustavil oddelek kozakov, ki so zahtevali listine. Iztikal sem po vseh žepih in naposled vendar Privlekel na dan ves zmečkan Papir. Starejši ga je pogledal in mi ga potem vrnil. Cul sem, ko je rekel kozakom: "Invalid je; teh je zdaj Rusija polna." tal šli smo vsak svojo pot.
Pregledal sem potem listino m ugotovil, da imam v rokah Pravilen invalidni list, ki je veljaven za vso Rusijo. Na tihem sem hvalil Boga, da se je na čudežen način spomnil
name.
Proti večeru sem prispel do velike reke Amur Darje; o ka-mostu seveda ni bilo go-V0,ra- Kaj zdaj? Daleč na okrog nikake vasi. Vse mirno, le tek sumeče vode je motil večerno usino. Komarji — nosilci ma-arije — so že začeli svojo vetrno pesem: "Moj, moj . . »
Iskal sem zavetja in ga nailed tudi našel v neki duplini iT reke- ki je bila precej prostorna in se ji je poznalo, da! easa do časa kdo prenočuje njej. Zaspal sem trdno in spal
^orda tri dQ ŠUri ure> kQ me ,e
ouchlo rusko govorjenje pred ^upbno. Vstal sem in oprezno
ko ida1' aU nis° morda Prišli zak! na sled mojemu slepar-
u. A komaj sem pomolil gla-
Vfi-I!en' Sta sPustila dva Rusa Uki vreči na tla in začela ^ati, kolikor so ju nesle no-
SJila sta tihotapca, ki sta genasala afganistanski tobak mejo.
jU' ^ Sta SG U": -»a. Ko sem jima prišel v
^uo^sta potegnila iz žepa1
vsak svoj samokres. Povedal sem jima, da ni treba imeti strahu pred menoj, ker sem ujetnik, Avstrijec, in hočem pobegniti črez mejo v Afganistan. Takoj smo sklenili prijateljstvo in se vrnili skupaj v duplino. Po dobro prespani noči smo si skuhali čaj in si zapalili vsak svojo fino papirosko.
Zjutraj sta se znašla med nami še dva Rusa, ki sta nesla tobak proti Samarkandu, jaz in moja dva znanca smo pa korakali proti afganistanski meji. Reko smo morali prebresti; na nekaterih mestih je bila tri do štiri metre globoka in od enega do dveh kilometrov široka, drugod pa zelo plitva. Tihotapci so imeli prehod zaznamovan s koli. Bredli smo reko vijugasto sem in tja največ do pasu v vodi. Tihotapstvo je mogoče edino pozimi ali pa zgodaj pomladi, dokler se sneg v gorah ne začne tajati, ker potem se reka razlije kilometre na široko in čisto onemogoči prehod.
Srečno smo stopili na afganistansko ozemlje. Nedaleč odtod je držala karavanska pot iz Kabula (glavno mesto Afganistana) v Turkestan. Ustavili smo se pred čajnico. Od daleč so se dvigali oblaki prahu, ki jim nisem vedel izvora, a kmalu je bila moja radovednost poto-lažena, kajti pred sabo sem za gledal karavano kakih 70 vel-blodov. Moja spremljevalca sta se takoj pozdravila s člani karavane. Vezali so jih skupni tihotapski posli.
Velblodi so ležali in prežvekovali hrano. Po odpočitku smo zlezli nanje in pametne živali so vstale in se začele druga za drugo premikati. Čez nekaj dni smo šele prišli v Kabul; bil sem tako utrujen, da sem komaj čakal, da zlezem z velblodove grbe. Vso pot sem bil ko pijan. Jesti in piti sploh nisem mogel ničesar. Zdelo se mi je, da sem dobil morsko bolezen.
(Dalje prihodnjič)
Mesto San Francisco je zgrajeno na koncu precej dolgega 'polotoka. Na zapadno stran se razprostira do odprtega Paci-fičnega morja, na severu in vzhodu pa je obkroženo od San Francisco zaliva, ki se kot dolga rogovila steza daleč v deželo. Po suhem je mogoče doseči mesto samo od južne strani. Zvezo s celino na vzhod in sever so preskrbovali prevozni parniki vse do zadnjega časa.
Zdaj pa je mesto zvezano s celino na vzhod in sever z dvema impozantnima mostoma. Prvi je San Francisco - Oakland Bay-Bridge, ki se smatra za najdaljši most na svetu, in je stal 77 milijonov dolarjev. Ta most veže San Francisco z Oaklan-dom.
Drugi most, imenovan Golden Gate Bridge, veže mesto s celi-,no na sever preko ožine Zlatih Vrat (Golden Gate). Dotična o-žina se bolj v notranjosti dežele razširi v SanFrancisco zaliv, ki daje mestu eno najkrasnejših I pristanišč na svetu. Most preko j te ožine je dolg 4,200 čevljev in |je posebno znamenit zaradi te-!ga, ker visi na ogromnih železnih kablih v enem samem loku preko zalivske ožine, brez kakšne srednje opore. Pravijo, da je to najdaljši te vrste most na svetu. Te kable nosita dva mogočna ' železna stolpa, na vsaki strani eden. Vsaki teh stolpov je 746 čevljev visok, nad 44 milijonov funtov težak in stane nad tri milijone dolarjev. Vsak stolp je ' visok kot 64 nadstropni nebotičnik.
Zgradnja tega znamenitega mostu je stala 35 milijonov dolarjev in je trajala 4 leta in 4
mesece. Dne 27. maja je bila slovesna otvoritev istega. Slav-nosti v zvezi s tem pa so trajale vse od 27. maja do 2. junija, in so se jih udeležili stotisočeri po-setniki, ne samo iz Calif orni je, ampak iz vseh naših zapadnih držav, pa tudi iz Canade in Mehike.
Californija je druga največja država naše Unije in mesto San Francisco ima eno najboljših pristanišč na pacifični obali. Ker je to mesto nekako pri sredi tisoč milj dolge Calofornije, z bogatim zaledjem, predstavlja izredno živahno prometno točko na Pacifiku. Izboljšane zveze s celino so za nadaljni razvoj mesta velikega pomena. Zato je razumljivo, da je prebivalstvo o-tvoritev novega Golden Gate mosta proslavilo kar s sedemdnevnimi slavnostmi.
"Nova Doba"
JUG VABI INDUSTRIJE
Južne države se zadnja leta ja-ko trudijo, da bi privabile industrije iz severnih krajev. Navadno se poudarja, da so delavci na ameriškem jugu z manj zadovoljni ko na severu in da so tudi bolj krotki. Država Louisiana pa je lansko jesen sprejela zakon, da bodo industrije, ki se naselijo v državi, skozi deset let proste vsakega davka. Kot posledica so razne družbe v teku zadnjih 6 mesecev podpisale pogodbe za zgradnjo tovarn v državi v vrednosti 18 milijonov dolarjev.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti
1
#
i

Buy handkerchiefs with what it saves
It isn't ncccssary to pay 50* or more to get quality in a dentifrice. Listerinc Tooth Paste, made by the maker® of Listerinc, comes to you in a large tube at 25*. Noto bow it cleans, beautifies and protects your teeth. Moreover it saves you approximately $3 a year over 50Č dentifrices. Buy things you need with that saving — handkerchiefs aro merely a suggestion. Lambert Phar« rnacal Co.
LISTERINE TOOTH PASTE
25c
My FKothsk SF'Z. - He'll TSet You čah't JW - y^X^ yooPLE. ^ OH y0UK HOKH _ JŽ/AT WAY!
TRGOVCI IN OBRTNIKI!
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938
Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson ||| 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam.
S ENAKOPRAVNOST i
6231 ST. CLAIR AVENUE
i ®
<§> I

m M
Hi H
KAJ SE JE ZGODILO
Društveni
KOLEDAR
--
JULY
4. julija nedelja. — Cankarjeva Ustanova priredi svoj prvi piknik na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., v Euclid, O. 11. julija, nedelja. — Piknik društva " "Kristusa Kralja", še. 226, K. S. K. J. na Stuško-vi farmi. 11. junija nedelja. — Jugoslovanska Sekcija za socialno zavarovanje, priredi piknik na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. 11. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Močilnikarjevi farmi.
17.	julija, sobota, — Večerni piknik društva "Napredne Slovenke", št. 137 SNPJ na Pintarjevi farmi.
18.	julija, nedelja — Pevski zbor "Slovan" Izlet in pomladanski koncert na Močilnikarjevih farmah.	»
18. julija, nedelja. — Vrtni koncert in piknik pevskega zbora "Slovan" na Močilnikarjevi farmi.
18. julija, nedelja. — Piknik dr. "Brooklynski Slovenci" št. 48 SDZ pri Zornu na Bradley Road.
18. julija, nedelja. — Društvo "Ameriški Slovenci", št. 21, S. D. Z. priredi piknik na Senčnati hosti Antona Kosa v Lorain, Ohio. 25. julija, nedelja — Dr. Washington ZSZ št. 32, piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
1. avgusta, nedelja — Piknik cerkve Marije Vnebovzete na Močilnikarjevih farmah. 8. augusta, nedelja — Letni piknik, priredi Društvo "Delavec" št. 257 S. N. P. J. pri Zornu, na Bradley Rd. 8. avgusta, nedelja. — Dr. Mir št. 142, SNPJ piknik na Stuškovi farmi.
15. avgusta, nedelja — Prosvetni klub S. N. Doma piknik Slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevih farmah.
15.	avgusta, nedelja — Dr. Sloga piknik na Stuškovi farmi.
22. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Jadran" na Pintar-jevih farmah.
29. augusta, nedelja — Piknik Soc. kluba št. 28, JSZ pri Zornu na Bradley rd.
SEPTEMBER
4. septembra, sobota — Skupna društva S. S. P. Z. Olimpiada tri dni v avditoriju S. N. D.
11. septembra, sobota — Društvo Sv. Janeza Krstnika 37 JSKJ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
19. septembra, nedelja — Koncert Združenih mladinskih zborov v Slovenskem Narodnem Domu.
25.	septembra sobota — Martha Washington 38 SDZ Plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
26.	septembra nedelja. — Igra in ples pevskega zbora Cvet, v S. D. D. na Prince Ave.
OKTOBER
2. oktobra, sobota — Peto obletnico obhaja Slov. ženska zveza v Sachsenheim, 7001 Denison Ave.
2. oktobra sobota — Društvo sv. Anna 4 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju SND.
9.	oktobra sobota — 23rd Ward Democratic klub, Pie v Audi-toriju SND.
10.	oktobra, nedelja — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert v Slovenskem Narodnem Domu.
10. oktobra, nedelja — Vinska trgatev društva "Jadran" v S. D. D. na Waterloo Rd.
16.	oktobra, sobota. — Sloven- j ske Sokolice 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju SND.
23.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne Zveze se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
NOVEMBER
7. novembra, nedelja — operetta v SDD na Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja. — 25-let-nica društva "Kras". 8, SDZ v Slovenskem Domu na Holmes avenue.
21. novembra, nedelja — Pevski zbor "Cvet" priredi Koncert v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
21. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v S. D. D. na Prince Ave.
Sem ii Forward
OR
Backward
Make« the •am* perfect Singer stitch in either dlrec-tion. Little' lever changes direction Instantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In price. Easy terms. 9
Erasmus Gorshe
1030 East 66th Place
Corner St. Clair
HEnd. 4245
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
■fi	it;
i i	m
m m	iti
;tl S	ii
Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v
Enakopravnosti
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312
■p
0 —
m
lil I ^ l (II lil ■j« "t* iti lil lil I I | III
iti ii It*
111 1 m H
Sit
IB iti sfe iti Iti iti
lil iti m iti
i§ m §§1
iti is ^
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' iri 'Dynamite'
i
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
28. junija, 1937.
= M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
. ali š
"Moj Bog, gospod vitez ste res vi? . . ."
Pardaillan je skočil kvišku, prijel krčmarico za roko ter se nekam ganjeno zagledal v njeno obličje; nato se je sklonil, objel jo v veliko začudenje stre-žajk in jo glasno poljubil na obe lici.
"Menda je res usojeno, da vas mora stati vsak moj povratek tri ali štiri tucate krožnikov!" se je zasmejal.
"Vi in vaš gospod oče, sta nam napravila res da že dosti škode," je pritrdila Hugeta. "Gregoire, moj vrli mož, se je vselej ustrašil, kadar vaju je zagledal na pragu ..."
"O, vem! A kako se ima vaš Gregoire?" je vprašal vitez.
"Bog mu daj večni mir in pokoj ! Sedem let bo, kar je umrl."
In z odpustljivo hlimbo je porabila gospa Hugeta to priliko, da je dala duška solzam, ki so ji silile v oči . . . solzam veselja nad nepričakovano vrnitvijo viteza de Pardaillana.
"Oh!" je vzkliknil vitez. "Kaj vraga mu je bilo? Zdel se mi je živa slika cvetočega zdravja ..."
"Baš to je tisto," je rekla Hugeta, brišoč si oči. "Umrl je od preobilice zdravja . . ."
"Da, da ... saj sem vedel! ... Debel je bil zelo . . . zmerom sem mu pravil, da se mu utegne kdaj otepati..."
Govorila sta, da bi govorila. Hugeta je med tem skrivaj ogledovala viteza in njegovo vna-njost. Siromak ni bil več, kakor nekdanje dni, a tudi ne Bog zna kako sijajen gospod, sod^č po njegovem telovniku in po peresih na njegovem klobuku. Vse to ni bilo kaj si novo in sveže ...
"Ali še pomnite, gospod vitez," je spet vprašala, "kdaj ste bili zadnjič pri 'Vedeževalki'? Petnajst let bo tega . . . Tako žalostni ste bili videti ... a niste mi hoteli povedati, zakaj ..."
Pardaillan je vzdignil zastor okna, pri katerem je stal, in je uprl oči v staro hišo nasproti gostilne. Njegov obraz je bil čudno bled.
"Tamle sem jo spoznal," je zamrmral kakor sam pri sebi, "tamle sem jo videl prvikrat..."
"Loizo! . .." je šepnila krčma-rica.
Pardaillan pa je spustil zastor in se je zasmejal s svojim običajnim zvonkim smehom:
"Nu kako, gospa Hugeta, ali mar nimate več tistega rujnega, zavratnega vinca, ki ga je cenil moj oče nad vse pijače tega sveta?..."
Krčmarica je mignila strežaj-ki, strežajka je skočila po vino; kmalu nato je gospa Hugeta nalila vitezu zvrhano čašo.
"Izvrstna kapljica!" je rekel Pardaillan, zvrnivši jo na dušek. "življenje bi zapil na njej in še mi je ne bi bilo dosti . . ."
Izpraznil je tri, štiri kozarce zaporedoma, medtem ko mu je radovedna krčmarica z laskavim glasom zadajala vprašanje za vprašanjem ... Pardaillanovo o-ko je postajalo kalno, izraz njegovega obličja trpek in mrk.
"Vidite, Hugeta," je rekel zdajci, gladeč Pipeauja, ki se je
še vedno dobrikal okoli njega, "vi in pa tale moj stari tovariš sta pod vsem božjim solncem edina, ki vem, da me imata rada. čemu bi vama tedaj skrivaj svoje srce? ... Zakaj vam ne bi povedal, kaj je bilo krivo moje potrtosti, ko sem bil zadnjič pri vas? Bil sem žalosten, ker sem pravkar izgubil Loizo . . ."
"Umrla je?" se je bolestno zavzela krčmarica. "Loiza de Montmorency je umrla? ..."
"Loiza de Pardaillan, grofica Margencyjska," je resnobno popravil vitez. "Zakaj bila je mQ-ja žena in mene so bili napravili grofa Margencyjskega. Da, mrtva je .. . Tisti strašni dan, ko smo brodeč po krvi ostavili Pariz . . ."
"Dan po Jernejevi noči!" je z grozo rekla Hugeta.
"Da . . . Tisti dan je moj oče, kakor veste, na Montmartrskem griču podlegel svojim ranam. Baš v grenki minuti, ko sem se sklanjal k umirajočemu, je priskočil demon v človeški podobi in je sunil Loizo z bodalom . . . Dajte, nalijte mi še, prelepa Hugeta . .."
"Oh, to je strašno!" je vzkliknila krčmarica. "Izgubiti očeta in ljubljeno ženo, oba namah!"
"Ne," je dejal Pardaillan. "Tisti dan ni umrla. Rana je bila neznatna in Loiza je kmalu o-krevala ... V Monmorencyju sva se stoprav poročila. Zame se je pričel raj na zemlji. Ljubil sem jo kakor nesrečnež angela, ki se je sklonil do njegove bese .. . Bila mi je duša, bila mi je življenje!" je dodal z drhtečim glasom in izbuljenimi očmi, kakor bi zrl z zdavnaj ubeglo minulost.
"Ubogi vitez! Uboga Loiza!" je rekla Hugeta, ki od sočutja ni utegnila misliti na svojo lastno ljubezen do njega.
"Da! . . . Tri mesece po najini združitvi je angel odletel ... že nekaj dni sem opažal, da Loiza hira. Toda ljubil sem jo tako zelo, da se mi je zdelo: smrt se ne bo upala iztegniti roke po njej! ... A nekega večera jo je pograbila huda mrzlica ... Drugo jutri mi je vrgla roke okoli vratu, kakor bi hotela nekaj reči . . . in je tiho izdihnila ob mojih prsih . .."
Po teh besedah sta oba dolgo — molčala. = "Ubogi vitez! Uboga Loiza!" EE je ponovila krčmarica z rahlim, = 'nežnim glasom, ki je lil kakor = , balzam na rano njegovega srca. Nato je boječe povzela: "Tedaj je umrla za mrzlico?" Pardaillan jo je turobno pogledal in zmajal z glavo.
"če bi bila umrla za navadno mrzlico," je rekel s hripavim glasim, "tedaj bi bil odšel za njo, zakaj življenje brez nje mi je muka! . . . Toda ostal sem živ . . . do današnjega dne!" je dodal zlovešče.
Pomolčal je, izpraznil kozarec in dodal:
"Loiza je bila umorjena . . . Bodalo, ki jo je ranilo na Montmartrskem griču, je bilo otro-vano! . . ."
Hugeta se je zdrznila. "Zato sem se odpravil na pot, da bi poiskal morilca," je nadaljeval Pardaillan. "Gredoč sem se oglasil pri vas, draga Hugeta, in sem vam zaupal svojega poslednjega prijatelja . . . svojega psa Pipeauja ..."
"In ... ste li našli morilca?" "Ne še. On ve, da ga iščem ... in strah, Hugeta, nauči obsojenca vseh ukan . . . štirikrat sem ga že držal in štirikrat se mi je v poslednjem trenutku izmuznil iz rok . . . Toda sledim mu; pride ura, ko mi ne bo mogel uiti... Sledil sem ga v Italijo, v Pro-vanso, na Burgundsko, po vseh francoskih deželah ... živel sem tako, kakor me je navadil oče ... Velikokrat Hugeta, velikokrat sem legel lačen na golo slamo, sem se spominjal dobre krčma-rice pri 'Vedeževalki,' ki je imela zmerom kosilo za moj glad, smehljaj za mojo radost in solzo za moje gorje ..."
"Joj," je zamrmrala Hugeta vsa bleda od teh novic, "krčmarica ni mislila na vas velikokrat, ampak neprestano! . . . Toda zastran kosila, gospod vitez," je preskočila z nasmeškom, "zastran kosila se drznem upati..."
"Kakopak, dragica!" se je zasmejal vitez. "Nič ne stori človeka tako lačnega, kakor spomini na mladost..."
Hugeta je stekla v kuhinjo, da bi osebno pripravila vitezu slastno kosilo, med tem ko je on nadaljeval sam pri sebi:
"Da, lačnega . . . gladnega o-svete ... Da bi le kmalu srečal gosta, ki ga pričakujem na ta svoj mrzli obed! Dotlej pa Bog daj zdravje, gospod de Maure-vert..."
V kuhinji, ki je imela posebna vrata na cesto, je Hugeta srečala dva plemiča.
"Hej, krčmarica," jo je ogovoril eden izmed njiju, "dajte
Psihični medi in svetovalec." Ako rabite ali hočete mojo pomoč in nasvet se oglasite pri Mrs. Lee, 1971 East 75 Street, od Euclida. Vsak dan med 9. zjutraj in 9. uro zvečer.
— (Oglas)
Odda se
Odda se 4 sobe, kopalnica, furnez, kevder za prati. Sprejme se družina brez otrok. — Naslov se poizve v uradu tega lista.
nama sobico, štiri steklenske dobrega vina in kaj za zobe!"
Hugeta je odprla prišlecem sobico, rekoč:
"Takoj vam postrežemo, gospod de Maineville in gospod de Maurevert! ..."
Nato se je vrnila v veliko izbo ter jela pogrinjati mizo za Pardaillana. Baš je bila gotova, ko je vstopil mlad plemenitaš. Pre-padeno se je ozrl po gostilni, zagledal viteza in skočil k njemu.
"Za dva, gospa Gregoirjeva!" je velel Pardaillan, spoznavši Karla Angoulemskega.-
Mladi vojvoda se je vrgel ves bled na stol.
"Pardaillan," je v z d i hnil, "dragi Pardaillan! . . ."
"Kaj se godi?" je vprašal vitez. "Menda vam niso ligarji za petami?
"Ne norčujte se, prijatelj, iz moje bolesti... Izgubljen sem!"
Posmehljive vitezove oči so se mehko zasvetile. Prijel je Karla za roko in rekel tiho:
"Iz bolesti, sinko moj, se ne norčujem nikoli ... In zdaj, ko veste to, povejte svojo prigodo."
"Kratka bo!" je odgovoril mladi vojvoda s solznimi očmi. "Devojka, ki sem vam pravil, da jo ljubim in da ne morem živeti brez nje ... je izginila!..."
"Ubogi dečko!" je zamrmral vitez s čudno nežnostjo. "Kaj pravi cigan?"
"Belgoder? Nisem ga mogel najti. K 'Dobri nadi' se ni vrnil."
"In kaj pravi krčmar?"
"Na vse bogove se kolne, da ne ve ničesar!"
"Morali bi ga pretepsti, to bi mu razvezalo jezik. In ...?"
"To je vse, Pardaillan . . . Iz-praševal sem ljudi, begal kakor blazen po ulicah okoli Grevske-ga trga, vrnil se v gostilno . . . vse zaman! In zdaj sem tu . . . ves obupan, nesrečen do smrti!"
Pardaillan je pomolčal. Premišljeval je, raztreseno božaje psa, ki mu je držal glavo na kolenih.
"Da," je zamrmral naposled kakor sam pri sebi, "čas, ki živimo v njem, je doba nasilja, ropov, umorov in črnih nakan . . . A komu more biti do tega, da izgine uboga cigančica? Kdo ve? In kdo tudi ve, kdo utegne biti to dekle? . . . Kdo pozna Belgode-rove zveze? Potuhnjen je kakor morski pajek .. ."
"Pardaillan! Čim del j vas poslušam, tem bolj me je strah..."
Vitez je skomignil z rameni. Nato so se ustavile njegove oči na psu. In zdajci je dvignil glavo ter vprašal:
"Imate li morda kako stvar, ki je bila njena last?"
Vojvoda je zardel, vzdihnil in potegnil izza telovnika vezeno svileno prepasko.	'
"Pobral sem jo včeraj v ciga-novi telegi," je zamrmral.
"Priznajte rajši, da ste jo ukrali," se je nasmehnil Pardaillan. "Vrnite se domov, Svetlost, in čakajte me v Progarski ulici. Lahko da vam prinesem drevi ali jutri zjutraj kaj novic; imam namreč zanesljivega vodnika."
Tako govoreč je spravil prepasko v žep, vstal izza mize in si popravil rapir.
"Vodnika imate?" se je začudil Karel.
"Na pot, Pipeau!" je velel vitez psu, ki je glasno zalajal. "Star si že ,protinast in pameten kakor cerkvenec, a svojega gospodarja boš menda še umel voditi . . ."
Pipeau je važno pomigal z repom. Prav tedaj je krčmarica postavila na mizo prve dobrote kneževskega obeda. Ko je videla, da vitez odhaja, se je silno prestrašila.
"In kaj bo z vašim kosilom?"
"Vredno bi bilo cesarja," je rekel Pardaillan ter z obžalovanjem vrgel oči po zapeljivo obloženi mizi.
"Vam je bilo namenjeno! . . . Kdo drugi bo zdaj vreden, da ga poje?"
"Kdo, draga Hugeta?" Par-
daillanovo oko je zažarelo od prešerne dobrodušnosti. "Bog in bogme! Dati hočem dvema siromakoma priliko, da se najesta po cesarsko . . . Obljubite mi le to, da postrežete mojima gostoma, kakor bi stregli meni!"
"Obljubim vam, gospod vitez," je osuplo zamrmrala Hugeta.
Pardaillan je veličastno stopil na hišni prag. Pred vrati se je ustavil in nekaj časa opazoval ljudi, ki so hodili mimo. Naposled je zagledal dva, ki sta se mu videla pripravna.
"Hejo!" je zaklical. "Izvolita noter, gospoda! . . . Da, da, vidva . . . veliki črnuh z vranjim nosom in dolgi suhec s svedra-stimi očmi. .. vaju dva mislim! Vstopita in dovolita mi, da vaju povabim na kosilo!"
Sestradena razcapanca, ki so jima bile namenjene te besede, sta se naprej osuplo spogledala; nato sta se vzpela po stopnicah, klanjaje se vitezu malone do tal.
Ogorčeno godrnjanje ju je pozdravilo, ko sta stopila v izbo. Toda Pardaillan je spustil okoli sebe tako bister pogled, da se je godrnjanje izpremenilo v zadovoljen šepet in zmrdovanje v vesele nasmeške.
Spoštljivo je odvel capina k mizi in jima je mignil, naj sedeta. Siromaka nista mogla verjeti svojim očem; nema od izne-nadenja sta z odprtimi usti, izbuljenimi očmi in razširjenimi nosnicami strmela na Hugetine mojstrovine. Komaj ju je pripravil do tega, da sta se boječe, s pol krajca, spustila vsak na svoj stol. Zdelo se jima je, da sanjata.
"Nu, gospod Svedrovski, kako vam je ime?" je vprašal Pardaillan tistega izmed obeh, ki se mu je zdel razboritejši.
"Picouica me zovejo, vaša Svetlost," je odvrnil gost z globokim naklonom.
(Dalje prihodnjič)
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
Millions prefer if to*
.^^^^mayonnaise-
f " *
1	• Miracle Whip is different—deli-
NHpBMRI^^^ A t 1	cious! The time-honored ingredi-
I-'VWVJ*' - /jvK|M\	ents of mayonnaise and old-fash-
\ w fl If Mlf \	ioned boiled dressing are combined
\ \r* \	in a new, skillful way. Given the
ill IJUIU***' '	long, thorough beating that French
1 . *jlW 1	chefs recommend for ideal flavor
VP /I J Cliff .? .1	and smoothness - in
> \fiVnd jJI** .1>il»r	'he Miracle Whip
CfUttUA <»l f	beater that's exclu-% \ J^KSSS"*1«/ ' sive with Kraft.
\ lCB^1	zžS	®
oao
M
D
Knjige:-
Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi:
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU
Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10£ vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
i
I HO I0H6ER 0__ . (*w DREAD WASHING POTS AND PAHS
y \ X~ MfyMnkfc.
wVO (■ftM^gnd
fH
o
II
o
CARLTON WARE Made of ENDURO Stainless Steel Cleans So Easily
•	End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen -with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to it* hard, gleaming surface. Clean* as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new.
You will never need to replace
Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always.
Resolve today that you are going to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire.
*• Special Introductory Offer:
•	Carlton 2-<ju»rt Santa Pin, regular ▼ ■la* $1.70, thii w«*k only $] QQ
Superior Home Supply
6401-03 Superior Ave.
Lično delo
Za društvene prireditve, družabno sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
■	i	> / j \
I m!WVisit this beautiful peninsular resort which extends seven ^LA \ 11 oJfljBv miles out Into the cool waters of Lake Erie... Plan for a day, a week or your entire vacation... NEW FACILITIES ' Nfll^P^	NEW IMPROVEMENTS	j 1«SD
X JKt	if BATHE on the "World's Finest Beach"	il^Alt
I \	-k RIDE over the new scenic bridle path.	I
^V \	* PLAY TENNIS on our fast courts.	I g^ff) J
\I VJ	* DANCE In the new Cocktail Terrace.	\ \
IP ^^B^k VJ	if thrill to the many other new facilities, sport*	and 1 I ^ II
\ ^ 1 amusements.	II /1
V^'^y ' HOTEL BREAKERS AND BON AIR - COOL - COMFOR- \YjJ - TABLE-ALL OUTSIDE ROOMS AT MODERATE PRICES VUS
1 Located on ohlo No. 2, U. S. 6, just 53 miles west of Cle- W /	veland.. .also accessible by rail, bus and interurban to »
f	Sandusky, Ohio, and by steamer from Cleveland, Ohio.
Mail this Coupon for further details
. S	^ 3EDAR POINT-ON-LAKE ERIE,
t'	SANDUSKY. OHIO.
Send, without obligation to me,
V^^^^lf^i^B^B >atest
^^	NAME.......................................
address...................................