SLOVENSKI SLAS (LA VOZ E S LOV E N A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA Ano (Leto) IV Buenos Aires, 15 de Mayo, Ano del Libertador General San Martin, 1S50 Num. (Štev.) 49 ZDRUŽEVANJE SOCIALISTIČNIH DRŽAV NE POMENI, DA JE TEEBA ITI PO LINIJI NEENAKOPRAVNOSTI, AMPAK PO LINUI POPOLNE ENAKOPRAVNOSTI V VSAKEM OZIRU, IN TO NA PROSTOVOLJNI PODLAGI. PROSTOVOLJNOST BO MOGOČE DOSEČI SAMO NA PODLAGI ZAUPANJA, PRIDOBLJENEGA IZ IZKUŠNJE DOLGOTRAJNEGA NESEBIČNEGA SODELOVANJA MED SOCIALISTIČNIMI DRŽAVAMI (Maršal Tito v Deklaraciji nove vlade) Delo novoizvoljene Ljudske skupščine Federaiivne Ljudske Republike Jugoslavije Za predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je bii izvoljen dr. Ivan Ribar DEKLARACIJA VLADE ki jo je podaI predsednik vlade maršal Tito Beograd, 27. aprila (Tanjug). Ljudska skupščina FLRJ je na svoji prvi skupni se-ii v sredo, 26. aprila izvolila Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Za predsednika je bil izrvoljen dr. Ivan Ribar, za podpredsednike pa Moša Pijade, Filip La-kuš, Josip Rus, D juro Pucar, Dimi-tar Vlahov in Marko Vujaeic: za sekretarja Mile Peruničič in za člane prezidija pa naslednji: Vladimir Bakarie, Dušan Brkie, Josip Broz-Tito, Rodoljub čolakovič, Milovan Djilas, Frane Frol, Ivan Gošniak, Avdo Humo, Bažo Jovanovič, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Rudi Polak, Lazar Koliševski, Sava Kosa-novič, dr. Blagoje Petrovič, Niko Petrovič, Aleksander Rankpvič, Ivan Regent, Zlatan Srem ec. Petar Stam- bolič, Vlado Šegri, Dobroslav To-maševič, Aleksa Tomič, Cvetko Uzu-novski, Jovan Veselinov, Josip Vidmar in Vlado Zečevič. | Nato je bila prečitana izjava predsednika vlade Josipa Broz-Tita, v kateri je sporočil, da v skladu z demokratičnimi načeli jugosovan-ske ustave, smatra za svojo dolžnost, da dosedanjo vlado stavi na razpoloženje novoizvoljeni Ljudski skupščini. Takoj za tem je Ljudska skupščina soglasno in z viharnim odobravanjem spreje a predlog ljudskega poslanca Djuro Puearja, da se poveri mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku vlade maršalu Titu. Tovariši slanci! in tovarišice, ljudski I\'I>l'STf{IJSKA PROIZVODNI A po- našim konkretnim pogojem, da bi se v , drugi, skupaj 797.300 ha zemlje. di-žav-njih kar uajbolj zrcalile potrebe naše na posetva ter zdravstvene, socialne in Ko sporočam pred te,n visokim do- ' P°ti v socializem. % 1-0 planu »eta !»•*< milijonov din. ali 46,1% nasproti 1951; Olotna vrednost industrijske proizvodnje v FLR Jugoslaviji je znašala: katerih se je gradilo ljudsko oblast in državno uredtev naše socalstcne domo- vražniki graditve socializma v naši dr-Vne. žavi, ki so med osovbodilno borbo proti Glede zakona o petletnem planu je njim in okupatorju, doživeli hud praz, rekel: Z zakonom o petletnem planu niso razumeli, da je to hkrati tudi odlo-razvoja narodnega gospodarstva od čilen, dokončen njihov poraz. Prva leta Ljudska skupščina je soglasno potrdila sestavo nove zvezne vlade s tov. Titom na čelu Beograd, 27. aprila (Tanjug). Pod predsedstvom predsednika Zveznega sveta Ljudske skupščine Vlade Simiča se je vršila druga skupna seja prvega rednega zasedanja obeh svetov Ljudske skupščine FL RJ drugega sklicanja. Na podlagi poroči in predlogov, je predsedujoči Vlada Simič predlagal dnevni red in ko je bil ta sprejet, je prebral poročilo mandatorja o sestavi nove vlade FLRJ. Čitanje predloga mandatorja Ljudske skupščine FLRJ tov. Tita o imenovanju nove vlade so navzoči poslanci pozdravili stoje in dolgotrajnim ploskanjem. Pozdravljali so tov. Tita in druge člane v ade, kar je likrat pomeni'o tudi, da so soglasno sprejeli pred-og mandatorja tovariša Tita. Xato je navdušeno pozdravljen stopil na govorniški oder tov. Tito, ki Se je zahvalil za zaupanje in dejal: j “Tovariši in tovarišice ljudski poslanci! Predvsem dovolite, da se j vam v imenu nove vlade, ki ste ji ‘dali svoje zaupanje za vodstvo nosov v bodoče, najprisrčnejše zahvalim. ! S tega mesta obljubljam, da bo nova vlada, kateri sem določen za predsednika po vaši volji, izpolnjevala vse obveznosti in naloge, ki j! hudo postavljene, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bomo lahko pneborili težave v izpolnjevanju 1 svojih nalog. To bomo lahko storili v prihodnje, kakor smo mog i tudi v preteklosti samo z vašo vsestransko pomočjo, s pomočjo vsega n ašega 1 j udstva. ' ’ ! Večkrat prekinjen s ploskanjem in odobravanjem je maršal Tito na-! to v imenu novoizvoljene vlade j predložil Ljudski skupščini FLRJ I svoj ekspoze. Minister FLRJ polastil spomin Generala San Martina novitve r.aše Federativni' ljudske re-j publike Jugoslavije, vas prosim, d:» mi I dovolite spregovoriti nekoliko obširne-| ,ie. Obširneje je treba spregovoriti za ; to. ker želim n ker menim, da je po-j tifbno kratko analizirati naš razvoj, ta-! ko ekonomski kakor tudi politični, kulturni in drugi v |M>vojnem obdobju, ki ga v glavnem zaj?ma delo prejšnje Ljudske skupščine in zvezne vlade od njenega foradranja do dam>s. v gospodarskem oziru pa od uveljavljenja petlet-nega plana do konca leta 1949. Zvezno vlado, ki je uživala poino zaupanje prejšnje Ljudske skupščine, so čakale velikanske in težavne naloge. Te naloge je v glavnem uspešno reševala, lahko pa jih je uspešno izpolnjevala prav zaradi tega, ker je na eni strani uživala vso podporo Ljudske skupščine, na drugi strani pa delovnih ljudi naše države. Brez vsestranske pomoči delovnih ljudi naše socialistične dežele zvezna vlada ne bi mogla uspešno izpolnjevati svoje dolžnosti. Od kol to zaupanje in podpora državljanov naše socialistične države? Od tod. ker so bile te naloge in težnje vseh naših delovnih ljudi, vse naše skupnostih Z-ato i menim, da bo zvezna vlada tuii v bo i doče tako uspešno izpolnjevala svojo dolžnost, če bo deležna jiohie podpore vseh delovnih ljudi, vseh graditeljev sooia iznia v naši državi. Bodoče nalo-i ge, ki čakajo zvezno vlado, niso nič lažje kakor so bile prejšnje, in lotiti so | jih moramo z naj večjo vztrajnostjo in spretnostjo. Nadalje je tov. Tito spregovoril naj-! prej o minulem obdobju, o prehojeni i poti v dosedanjem delu v graditvi so-] eializma. v obnovi in konsolidaciji naše j države Federativne Ljudske republike | Jugoslavije. Predvsem hočeir. povdariti je rekel maršal “Tito — med mnogimi našimi zakoni in uredbami tiste, ki nudijo s pravega in socialnega staiišča najbolj nazorno sliko, kakšna država je FLRJ. če se bo hotel kdo v bodoče temeljito seznaniti z revolucionarnim razvojem naše države, bo moral tudi dobro pozna- 19471,10 1951 so bile določene smernic? po vojni so upali, nekateri pa upajo še ti našo zakonodajo, našo Ustavo ter j„ piioženi temelji planskega razvoja j zdaj, da bodo lahko z intervencijo ostale zakone in druge predpise. V vseh riaše|:\ socialističnega gospodarstva. Na naših zakonih so socialistična načela, v nanj I teiiMj j 11 tega gradimo naše celotno so-nekaterili man i, v drugih več, kajti mi j ciaU^ično gospodarstvo, ne izdaiumo zakonov zato, da bi kaj | i ovekovečili, n.arveč zato, da z njimi po- M&i raznimi drugimi zakoni — je spošimo in olajšamo razvoj socializma 1 rekel — ki smo jih dobili že leta 1945 ' v naši državi. Zato se naši zakoni in 1840, kakor zakon o agrarni reformi, nenehoma izpolnjujejo, nekateri tudi na podlagi katerega so dobili kmetje povsem izpreminjajo — prilagajo s«' brezV^mije, revni kmetje, kolonisti in NOVA ZVEZNA VLADA leta 1948 102.393 milijonov din. ali 77,8 odstotkov nasproti 1951; lota. 1948 104.£35 milijonov din. oziroma z lokalno II. 122.000 miljonov din. ali 79%, t. j. 8i% nasproti 1951. To pomeni, da se je industrijska proizvodnja konec leta 1949 v primeri z letom 1946 povečala trikrat. Razen tega naj poudarim. da tu ni všteta vojna industrija, ki se je razvijala dokaj hitro in s katero bi se ta odstotek zelo zvišal, j Navedel je nekaj primerov stanja ; razvoja industrijske proizvodnje v posameznih panogah leta 194-6 in 1949 v primeri s planom za leto 1951. Pokazal i je kako je naraščala proizovdnja važ-| nejših proizvodov domače industrije v primeri s proizvodnjo 1. 1939. Za lažjo primerjavo pregleda, pa je tabelarično prikazal kako je naraščala proizvodnja posameznih artiklov, kakor jekla, surovega bakra, parnih lokomotiv, avtomobilov, kamionov, cementa, itd. Nadalje je maršal Tito govoril o kmetijstvu, prometu, znanosti in -prosveti, socia nem skrb tvu in o varčevanju. ODNOSI S SOVJETSKO ZVEZO IN DEŽELAMI LJUDSKE DEMOKRACIJE Tovariši in tovarišice, dovolite mi, da se sedaj na kratko dotaknem naših odnosov in zgodovine spora s So-■ vjetsko zvez > in državami tako imeno-j vane ljudske demokracije. O tem mo-i nun tu govoriti zato. ker se odnosi s | temi državami vedno bolj zaostrujejo in I ker hočejo, da krivdo za to zvale na i našo državo. Predvsem bi hotel poudari ti, da iina-! jo obrekovalci naše dežele in njenih vo-| dilnlh lj idi iz Sovjetske zveze in ostalih ! informbirojevs kih držav in partij poleg mnogih drugih tudi to napako, da nikoli ne upoštevajo tega, kar so govorili in pisali včeraj. Njihova propaganda ne spoštuje niti dejstev niti resnice, niti logike, temveč je zbirka vseh mogočih propagandističnih zvijač do najpodlej-ših spletk, obrekovanj in izmišljotin. Vzemimo na primer našo osvobodilno borbo. Tu ne bom navajal njihovega tiska, njihovih radijskih oddaj in izjav za vojne, ki ki so bile polne pohvale in priznanj naši borbi, ki so jo tedaj priznavali kot velik prispevek in pomoč splošnim zavezniškim naporom, še posebej pa kot pomoč Sovjetski zvezi v njenih najtežjih urah. Te stvari so dobro znane ne samo po vsej naši deželi, temveč tudi po vsem svetu. Tu bi hotel poudariti samo to, da so oni takrat takšne izjave dajali na podlagi rov sploh ne vidijo^ .isnih ‘nasprotnikov.; stvarnih dejstev. Teh dejstev niso mogli ..... • skrivati niti oni krogi na zapadn, ki iZ ulnje volitve so pokazale prepričljivo ^ ^toMSkih razrednih raElo- le: ! zmaso Ljudske fronte, pokazale so, da ^ ^ nakIonjeni. 0ni so obrane: Josip Broz-Tito, mar-« £££ “i nlZ In priznati dejstvo, da se borimo mi — to marveč da je prav Ljudska fronta pri jfi partizanl — ne pa Draža Mihajlovič nas tista politična organ,zacija, v kateri njegovi jetniki. To poudarjam zaradi se kuje po-itična enotnost državijanov j,ep ,;anes prav- isti ljudje iz So- vjetske zveze govore, da naša borba 111 bila borba naših narodov na življenje in smrt, temveč da je to bilo delo ge-stapa, da So bili prevarani itd. želel bi vedeti da li jim je morda danes žal, ker niso nadaljevali s pohvalami četnikov in okupatorskih pomagačev, kar so vztrajno, kljub našim portestom, delali leta 1941 in 1942. če so oni, de- Josip Broz - Tito, predsednik vlade F.L.R. J. od zunaj dobili nazaj svoje izgubljesne pozicije. Upali so, da se .jim bo posrečilo s pomočjo reakcionarnih sil iz tujine obrniti kolo zgodovine nazaj, to se pravi upostaviti vladanje in izkoriščanje človeka po človeku — kapitalizem. Toda njihove kombinacije so dokončno propade, vendar so preveč omejeni, da bi to spoznali. Spoznati ne morejo, da se zde njihove politične koncepcije našim delovnim ljudem zdaj smešne, da r.aši delovni ljudje v nosilcih teh nazo- naše socialistične države. GOSPODARSKI IX KULTURNI RAZVOJ Nova zvezna vlada je sestavljena takt Predsednik vlade in minister narodni šal Jugoslavije; podpredsednik vlade, minister za zunliie zadeve in predsednik sveta za zakonodajo in zgradnjo ljudske obali Edvard Kardelj; podpredsednik vlade in minister za j notranje zadeve Aleksander Rankovič; podpredsednik vlade in predsednik komisije državno kontrole BI?goje Neškovič; ministri vlade FLRJ Milovan Djilas, Sava Kosanovič in Stanoje Simič; ministri viade FLRJ : predsednik s|,ta za kulturo in znanost Rodoljub čolakovič; predsednik komiteja za zaščito judskega zdravja dr. Pavle Gregorič; predsednik gospodaikega sveta vlade FLRT in predsednik zvezne planske komisije Bor« Kidrič; predsednik sv<>ta za glavnem razvoj industrije in proizvod-, nimo, po njihovem današnjem spoz - energetiko in ekstraktivno industrijo Svetozar Vukmanovič; predsednik nje na splošno. nju mogli biti prevaram oa ta sveta za kmetijstvo in gospodarstvo M jito Todorovič; predsednik sve- rekel- riei 1 d° 1944,(10 e^.fe 11 so m'° 1 S'°K ta za promet in zveze Božidar Maslarič; fedsednik sveta za predeloval- ° narodnem dohodku je re c. ej- sije v Jugoslaviji, kako pa se d» mio- . A •" 1 i •, i • t te kako se je gibal nas naro im dohodek »s*! to (ia so njihove vojaške misije, ki no industrijo Rato Dugonjic; predsednik J eta za gradnje Ljubco Arsov, ” zm 10, na .« n,u j predsednik sveta za blagovni komiteja za elektrogospodarstv za vodno gospodarstvo Vasa čubrilovič; ji-edf Anton Biber; predsednik komiteja za naLovine Strahil Gigov; fjetie-ralni direktor za metalurgijo Veljko Mižunovič; generalni direktor za V nadaljni izjavi je maršal Tito prikazal kratek pregled naše industrializacije, elektrifikacije in graditve, v 1949 227.691 milijonov dinarjev, za leto 1950 pa je predvidenih 245.870 milijonov dinarjev. Kot smo poročali v zadnji številki lista, Veiepos1 mik in Polnomočni minister FLRJ tov. Marjan StUinovič polaga venec na spomenik Generala Jose de San Martin v spremstvu višjega osebja poslaništva. proizvodnjo in predelavo nafte Milka Mbnč; generalni sekretar vlade FLRJ Ljubodrag Djurič; Ministri za: leposlovje Frane Frol; jfinance Dobrivoje Radosavljevič; zunanjo trgovino Mil en ti j e Popovič; težko industrijo Franc Leskošek; delo in novo osvobojene kraje vječeslav Holjevac; železnice prosveto, o objektih industr.je in elek-Teodor Vnjasinovič, pomorstvo Vicko Kjktulovič; promet Vlada 2fe- > trorospodarstva ter v prometu zgraie-čevič in pošte Zaim šarac. 1 1 nlh o*»j«*kt°v. Obširno je nadalje poročal o investicijah. o zgraditvi objektov za kulturo in so prišle k nam zgodaj na pomlad 1944. leta, videle na svoje oči in se prepričale o ten#, kdo vo li borbo in kdo se je boril ves ta čas? Te misije so potrdile vse naše izjave; mnenja jta sem, da »o oni takim ljudem, kakršni so bili v teh misijah, mogli verjeti, ker so bili to njihovi ljudje, povečini iz NKVD, ki jih ni tako lahko prevarati. Sedaj se postavlja vprašanje, kdaj so oni govorili in pl-ali resnico — tedaj (Nadaljevanje na naslednji strani) Ntim. (Štev.) 49 SiomsKt Glas (LA VOZ BSLOVENA) Redaceion v Administraeion: Calle Cervantes 3039 Correspondencia a: Casilla Correo JVs 8, Suc. 17, Buenos Aires Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN (Deklaracija vlade)... (Nadaljevanje s 1. strani) ali danes? Jasno .je. da so tedaj' govo- čeprav je socialistična, če imajo njeni rili resnico na osnovi neizpodbitnih dej- j voditelji nesocialistične namene. Ha stev. Ta dejstva pa so bila tedaj v skla- I kansko Sovjetsko zvezo in za drug? države ljudske demokracije, človek kar j ostrmi, do kakega obsurda prihaja ta politični |»odreditvi drugi veliki državi. : n)ibova «<*'iažna propaganda proti ,Ju- 15 de Mayo, Ano del Libertador General San Martin, 1950 — JV* 49 je bilo hkrati tudi osnovni cilj vseli zaveznikov. Toda po vojni je njihov višji cilj nekaj drugega. Da bi pa ta cilj dosegli. j,, možno -po njihovem prepričanju opravičiti vsako neresnico, vsako obrekovanje, vsako nemoralno stvar. Prva žrtev tega novega višjega cilja zumljivO je, da se mi nismo mogli s tem du s tako imenovanimi njihovimi višji-! strinjati, ker se s tem na eni strani ni- zaka.i Se izmišljajo take neverjetne mi cilji, ker so tedaj ti višji cilji bili: ' zmagati nad fašističnimi osvajači, kar ks stični znanosti. S tem se docela kom-1 llaŠH drža.vo in jo prikazati kot moč promitira stvar revolucionarnega socia- j neKa napadlaca; to pa zato, da bi opnv lističnega razvoja v svetu, kompromitt ra se socializem v svetu, kompromitira se socializem na sploh. Hotel bi tu spregovoriti nekoliko be- javnostjo čini bolj oblatili, da bi napredne sile sveta zasovražile naše na- POLITICA EXTERIOR DE YUGOSLAVIA El mariscal Tito, despues de ser reelegido como primer Ministro, manifeste a los pueblos de Yugoslavia y al mundo entero cual es la poli-tica del Gobierno que preside, en lo exterior y que esta intimamente liga-da a toda una situacion nueva creada en el mismo interior de Yugoslavia con el advenimiento de un regimen socialista despues de la revolucion popular. Manteniendose firme de no caer bajo la dependencia economica y politica de ningun otro pais, ni de ningun bloque de paises, “prestandose mutua colsiboracon, igualdad e independencia”, no hay ningun obstaculo, decia Tito de no llevar adelante y de manera mas eficaz, “la colabora-j zasužn 'ovai, 'a naše socialistične dorno cion economica y de otra indole”. Esto no es una mera manifestacion despues de una vietoria eleetoral, sino que esta politica de COLABO-RAOION ECONOMICA sin daiiar la INDEPENDENCIA y la SOBERA-NIA de otro pais es un hecho concreto y viviente practicado por Yugoslavia. La lucha real por la paz la lleva a cabo Yugoslavia en todas las esferas internacionales y de mariera especial en la UN, organismo creado para tales fines. Las intervenciones de A. Bebler y de la delegacion yugoslava en la UN, sobre el problema de la China y sobre otros aspeetos demuestra, en los hechos esta firme politica de preservacion de la paz. Tito afirmo aun mas esta justa politica al decir que: “se propiciara la colaboracion con todos los paises que realmente esten luchando por el fortalecimiento de la paz y el arreglo justo de las cuestiones internacionales surgidas de la ultima guerra, o de las cuestiones que puedan surgir en lo futuro”. Contrariamente al cacareo del Cominform de que Yugoslavia es un pais “fascista”, donde no hay libertad y se degiiella a todo el mundo Tito refleja la linea politica de su Gobierno en relacion a los pueblos oprimidos y coloniales diciendo: “que se dispondra del maximo apoyo a los derechos de los pueblos oprimidos, pequenos y retrasados, a los pueblos coloniales, en sus esfuerzos por la libertad y la independencia”. Estas manifestaciones y esta politica no puede practicarla un pais “fascista” y carente de libertad. La. creacion de los “bloques” entre los paises como los existentes, el Pacto del Atlantico o el bloque de los paises bajo el tutelaje de la Union Sovietica, no lleva al fortalecimiento de la paz, sino lo contrario, lleva a la guerra, por eso Tito refiriendose a esta cuestion, manifestaba: “Se hara mora postati socialistična Jugoslavija.' se<1 S<’ ° tako imenovani federaciji, ker In da bi to dosegli, so se na vse pre- nas danes obrekujejo, ier vas morem tudi z dejstvi Ijajo se niti pred najogabnejšimi sred-! Prepričati. Ne mi, temveč oni so nas po-stvi, da bi našo deželo in njene votli- tiskali v federacijo ise glede na to, da telje pred mednarodno demokratično ,)(>K()-'' za š(‘ niso 1)11' dozoreli. Za to na in zgraditev socializma pri nas. In vendar, tovariši in tovarišice, so naš obtoževali in nas še vedno obtužujejo, da imamo sovražne odnose do Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav. Mi nismo odpovedali pogodb in obveznosti, nismo nikogar gmotno oškodovali, nismo uporabljali laži in obrekovanj in podobnega, kakor so delali oni. Kdo je potemtakem sovražno ravnal: mi ali oni? To naj presodijo objektiv-*n pošteni ljudje na svetu. To bo !,'f! 1V1. J 9m0ter”; V Je ta Zgodovina, ne pa neznačajneži goslaviji. To je tak cinizem, da noben pošten človek na svetu ne more verjeti, ampak se samo čudi in izprašuje, rmamo dokumentirane dokaze. , , Ko sem bil na čelu deleffaciie naše rode in našo socialistično državo sploh, vlade n-i llnlmn-vii,.,,, . , viaflt. na nolgarskem smo videli navdu- ker b, se mogli sa.no na ta način tedaj | §eno razpoloženje ljudstva za federacijo nal“ ',,|e ,'f'U,iZa<1^ ‘ako ""‘‘"o- naših dveh držav, Torla mi smo tedaj vanega njihovega višieua cilia — to ie ................, _____ vine. Tovariši in tovarišice, ljudski poslanci, predstavite si moralo teh ljudi: najipodleje te tolčejo po obrazu, a tl bi zaradi teh “višjih ciljev” ne smel niti protestirati; žalijo ti najsvetlejše žrtve, a ti — po njihovem pojmovanju — nimaš pravice (protestirati; obrekujejo te in blatijo z najbolj umazanimi besedami, lažmi in neresnicami, a ti po njihovem mneju nimaš pravice zaradi teh namišljenih višjih ciljev braniti se in zavračati ta obreokvanja itd. Tako pravična obramba naše časti jih spravlja v besnost. Ko je prišlo do prekinitve, oziroma do prvega spora, ko so nam poslali prvo pismo, so se silno razburili, ko smo jim mi odgovorili z dejstvi na netočne obtožbe v njihovem pismu. Pri drugem pismu so bili še hujši: to pismo je bilo še bolj neresnično, bolj žaljivo, oni pa so na mirni ton našega odgovora in pobijanje trditev v tem pismu odgovorili N tretjim, še bolj žaljivim in neresničnim pismom, že tedaj torej, pri izmenjavi teh pisem, se je pokazalo, kako oni pojmujejo enakopravnost. Tova- iz informbirojevskega vodstva, ki so si vtepli v glavo, da morajo zaradi nekakvih višjih smotrov trditi, tla je čno belo, da je navadna mlaka najči-stojša voda, da je laž resnica, da je obrekovanje v skladu s socijalistično moralo. EKONOMIKI ODNOSI Z DiE2 ELAMI DRUGIMI pred vsem svetom razlagali bolgarske- j mu ljudstvu, da bo do tega prišlo, ko ! . . , j ° 1 I bodo dozoreli pogoji za federacijo, do- ’ 8°«a _ 1101)1 /21 MCI 1*1 itVAl,- n ol.i višji smoter, smo že prej rekli. Zami-slitesi, tovariši in tovarišice, majhnega dečka, nad katerega se je nagnil velikan s gorjačo, ki pa na vso silo kliče na pomoč, da mu ta deček ogra-ža življenje, da pomeni za njega velikansko nevarnost, zaradi česar je treba dali velikanu moralno pravico, da udari dečka z gorjačo in ga uniči. V nadaljni izjavi je maršal Tito podal pregled Jugoslovanskih gospodarskih in ekonomskih odnosov ■/. državami ljudske demokracije in s Sovjetsko zvezo. Iz številk, katere je v tem smislu podal, vsak lahko razvidi, da gre tu samo za izmenjavo blaga in ne za pomoč, kakor to zatrjujejo v svoji propagandi voditelji Sovjetske zveze. Glede prekinjenja trgovinskih in go-spodarskih pogodb, z namenom, da bi « manjše ali večje trgovska In bančne blokirali Jugoslavijo, je maršal Tito kred te, srednjeročna in dolgoročna izjavil: Rad b, sa.no poudaril dejstvo, posojila, V 12 državah imamo »84 mi- Govoril je maršal Tito o jugoslovanskih trgovinskih in ekonomskih odno-sovz zapadnimi državami in državami | onkraj oceana ter izjavil, da so tolikšni,da se je v glavnem že preseglo tisto, kar se je poprej dobivali iz Sovjetske zveze in vzhodnih držav. Glede kreditov je izjavil: Kazen manipulativnih kreditov v l.‘{ državah smo dobili tlej pa moramo delati tako, da ti pogoji čimprej dozore, kar je pomenilo, da je potrebno najtesnejše bratsko sodelovanje — brez skritih namer. Ko so februarja in marca 1048. leta bili v Moskvi tovariši Kardelj, Djilas, Bakarič in drugi, je bila tam tudi bolgarska delegacija — tovariši Dimitrov, Kolarov in Kosi o v, ki jih danes ni več med živimi. V prisotnosti te delegacije je sam Stalin odločno zahteval, da se takoj izvrši akt federacije med .lugosla-vijo in Rolgarijo. medtem ko so bili na drugi strani proti federaciji z Albanijo. Glede na to, ker so bili tedaj odnosi s Sovjetsko zvez« že napeti, nam j«', ko so naši tovariši po vrnitvi iz Moskve povedali to stvar, bilo vse to sumljivo in prišli smo do prepričanja, da to zahteo- darsko škodo ne lo zalo, ker so bila razv' 'Ijevljena naročila za investicije, stroje, instalacije, itd., marveč tudi zato, ker nam n.pr. Madžarska ni hotela poslati niti tistih strojev, ki smo jih že plačali, če k temu dodamo še reparacije, ki nam jrh je prenehala Madžarska izplačevati po tem sporu, tedaj vidimo, kako velika škoda je bila prizadejana naši državi iz docela vajo zaraili tega, da bi Jugoslavijo tako ! sovražnih nagibov, in sicer zato, da bi zveza v glav- lijonov din. trgovskih kreditov, in si-nem zadnja prekinjala svoje obvezno- cer v Argentini, Avstriji, Belgiji Egip-st.. in pogodbe, da ne bi bilo preveč : tu, Angliji, Zapadni Nemčiji,' Italiji, očitno, da je ona hujskalA druge. Ven- Franciji, Nizozemski, Švici, švedski in dar p« dobro vemo, da so vse te države Z.A.D. Trgovinski i„ bančni krediti so odpovedale pogodbe in obveznosti na- ( dandanes v navadi v mednarodni za-fiproti nam po ukazu vodilnih osebnosti menjavi in mi se jih poslužujemo. Tre-Sovjitske zveze. To so storili zato, ker nutno odobreni! bančni krediti sedaj poziv, da bi dvignili vstajo v naši dr- znašajo 57!» milijonov dinarjev, žavi ni imel uspeha. Zaradi tega smo v Ameriki smo dobili od Izvozne in *°Tr ; UVO*b*eno dolgoročno posojilo laže podredili in podjarmili. Mi smo to odbili z utemeljitvijo, da pogoji še niso dozoreli. Federacija ni vprašanje odloka, vprašanje sentimentalnosti, vprašanje tre riši in tovarišice, mi nismo ta naš spor nutnega razpoloženja. Ne, vprašanje fe-prvi spravili pred javnost, ker smo se deracije je zelo resna stvar. Imeti mora zares hoteli izogniti temu, da bi se ne ( MVOJe gospodarsko in politično opravi-prizadejalo prave škode mednarodne- čilo, imeti mora svoje polno opravičilo mu delavskemu gibanju. Toda oni sami v težnji ljudstva po federaciji, ki mora onemogočili izpolnitev petletnega pla- v višini 20 milijonov dol. za uvoz potrebnih strojev, opreme za rudnike in proizvodnjo pisanih kovin, in to z rokom odplačila 10 let; ter drugo, prav tako v višini 20 milijonov .dolarjev, ki ga bomo uporabili za nabavo suro-v n za blago široke potrošnje in odplačali v roku 10 let. Nadalje je obrazložil ekonomske odnose s posameznimi državami ter o uvozu in izvozu raznovrstnega blaga in kovin. Naloge vlade FLRJ Ob koncu ekspozeja je maršal Tito povzel in poudaril ona vprašanja, ki v bodočem delu zaslužijo navečjo skrb, ne samo zvezne vlade in republiških vlad, ampak tudi vseh ostalih državnih in gospodarskih organov. Zaključil je svoj ekspozij tako: lijanska vlada zaveda ogrmne koristi, ki bi jo imeli obe državi od dobrih sosedskih odnošajev in tesnejšega sodelovanja,. una fuerte oposicion en todas las reuniones internacionales y por todos prvi objav«!, kasneje j ■<>*« Obojestranska. Voditelji Sovjetske | TovarUU in tovarišico! ^ ^ M n »v« • v i ■. — MA f _ J 5 ~W t a r/ \7 II V % «1 Irnilll O n ■ 1 1,1 /I a I . l(01.ba katerp koli ,atiran(. nesociaiistič-sentimiento que debioio a la actitud hostil de la Union Sovietica hacia j sedal. Vorošilova delavski razred .lugo- n? dežele, čeprav j*' Z našega stališča Yug0Slavia le es imposible mejorar las reaoliones con Rusia y los demas j slavije skoraj zrušil, »laz zares cenim borba vsake zatirane in gospodarsko iz-paises de la “esfera sovitica”. Los pueblos de la Nueva YugOSlavia tienen | zasluge Vorošitova v Oktobrski revolu koriščane dežele pravilna. Ta drugačni aun honda simpatia por los pueblos de Rusia y los paises vecinos y sincera-mente desean que se normalicen por lo menos las relaciones con ellos.” eiji, toda to je bilo tako davno, da Vo- | smisel je predvsem iskati v tem, ker je rošilov danes najbrž zaradi svoje viso- i naša dežela socialistična, ker je v vsa- \ svoji zunanji politiki se bo zvezna vlada držala že določenih smernic, ki temeljijo na strogi načelnosti socialistične države. Glavne smernice naše zunanje politike so naslednje: 1. Ekonomsko in vsakršno drugo možno sodelovanje /, onimi državami, ki so pripravljene za tako sodelova-njanje na podlagi popolnega spoštovanja enakopravnosti in neodvisnosti. 2. Sodelovanje na političnem področju z vsemi državmai, ki se resnično borijo za okrepitve miru in pravilno reševanje mednarodnih vprašanj, ki so še nerešena v zvezi s preteklo vojno ali ki bi mogla nastati v bodočnosti. :J. Vlada bo .udi v bodoče krepko branila pred Združenimi narodi, pravice malih ali kolonialnih narodov do njihove svobode In neodvisnosti (o je, da sami odločajo o svoji usodi, 4 Vlada Pbli.l bo zavzemala tudi v bodoče ne samo negativno stališče, AdemaS de estas manifestaciones, el Gobierno de YugOSlavia quiere j razvoja naše države in pravilno oceniti , novi družbeni siten, na svoj način, ki mantener relaciones amistosas con todos los paises circundantes, por lo tanto las cuestiones pendientes con Austria, Italia, Grecia y los demas našega (»oložaja. če bi bil tega zmožen, i najbolje ustreza našim razmeram. Dru-bi prišel do spoznanja, da zastopa ab- , gič, naša borba za ohranitev neo lvis- vecinos, quiere que sean tratados y resueltos en interes de los pueblos, asegurando de este modo, la vida pacifica que los pueblos desean. # ii r’ plitvo lil Con esto queda demostrado que la politica exterior del Gobierno ! še kak() „,jSij ker jasno vidi, kaj hoče Yugoslavo, va en interes de toda la humanidad progresista, que esta en la vanguardia por la Paz, contra la guerra y contra los bloques imperia-listas. MOČAN ODMEV ekspozeja maršala Tita v svetovnem tisku Beograd, .‘{O. aprila. (Tanjug.) — Ekspoze maršala Tita v l judski skupščini, v katerem je označena smer nadaljnjega razvoja FLRJ ;,n njene zunanjo politike, je imel širok odmev v vsem svetovnem tisku ln javnosti. Skoraj vso svetovne agencije in radijske postaje so prenesle progrnmatično deklaracijo nove vlade, ki jo vsebuje ekspoze n,a .“šala Tita. Najvefiji svetovni časopisi so ocenili v svojih komentarjih deklaracijo kot dogodek največjega mednarodnega pomena. Tuji časopisi in opazovalci opozarjajo predvsem na odločno in nanelno smer v zunanji politiki, ki jo je pokazal maršal Tito. Večina objektivnih časopisov v inozemstvu imenuje to smer pomemben prispevek k utrditvi miru in enako- pravnemu miroljubnemu sodelovanju sodelovanju med državami. V svetovjih časopisih so objavljene na vidnih mestih besede maršala Tita, da bodo vlada In narodi Jugoslavije neomajno nadaljevali borbo za. zgraditev in zmago socializma v svoji državi ter da bosta notranja in zunanja politika FLRJ v skladu s tem velikim smotrom. Skrajni reakcionarni tisk na zal.odu in koininformsko časopisje je pokazalo ob ekspozeju maršala Tita, zmedenost, molk In nervoznost. Nekateri teh časopisov, kot pariški “Humanitč”, so skušali p<> dolgem molčanju zmanjšati pomen in popačiti smisel okspozeja, poslužujoč se pri tem kakor vedno ne dokazov in argumentov, marveč blatenja in žalitev. ampak se bo tudi borila s propagando ke starosti ni več v stanju spremljati | kem oziru napredna, ker gradi uspešno jn na mednarodnih forumih proti ustvarjanju blokov in interesnih sfer, ker je globoko prepričana, da take de- ! lh,,Ini (,,,,1(>šaji. litve sveta resnično predstavljajo la- surdno stvar, ki nima ničesar skupnega nosti naše države ima globoko upravi-j s stvarnostjo. On bi tedaj videl, da naš čenost v tem, ker 1)0% našega ljudstva delavski razred misli s svojo glavo in teli ohraniti svojo neodvisnost, in torej ne želi, da mu ukazujejo od zunaj in da to potem drago plača. Napačno bi bilo 7. V vprašanju odnošajev z Grčijo vlada FLR Jugoslavije smatra, da bo imela v zvezi z najnovejšim razvojen. V tej državi od sedaj možnosti, da se bis-tveno popravijo odnosa ji med iiasi-ma dvema državama. V zvezi s tem, t. j. zaradi normalizacije odnošajev, bo vlada te dni določila svojega novega poslanika za Grčijo. Prepričan sem, da bo tako sodelovanje zelo koristno za obe državi in da bo znatno prispevalo k okrepitvi miru na Balkanu. 8. Glede Avstrije vlada FLRJ smatra, da se odnošaji s to sosedno državo vedno bol j normalizirajo, ker Je v teku precejšnje ekonomsko sodelovanje, kar bo brez dvoma prispevalo tudi k okrepitvi dobrih sosedskih odno-ša.jev med obema našima državama. I). \ lada FLRJ z obžalovanjem ugotavlja, da zaradi vztrajno sovražnega stal šča ZSSR i., držav ljudskih demokracij proti FLR Jugoslaviji sploh ne more s svoje strani kakor koli vplivati na izboljšanje odnošajev s temi d.žavami. To obžalovanje je tem večje, ker tako vlada kot narodi nove Jugoslavije gojijo še nadalje svoje s mpatije do narodov teh držav in revnično želijo, da bi bili s temi državami vsaj do neke mere znosni, nor- tentno nevarnost vojnih spopadov in katastrof za človeštvo S tega ...esta lahko v imenu vlado in v imenu narodov FLRJ izjavim, da ' *a<*a smatra, niti vlada niti narodi Jugoslavije ne po za ohianitev in utrditev j gojijo nikakršnih sovražnih čustev do miru. ampak da je to danes mogoče doseči] edinole v okviru Združenih nu- jo doseči voditelji Sovjetske zveze in ostali tako imenovani disciplinirani voditelji Inforbiroja. če bi to stvar mogel razumeti, bi se prepričali, da prav zaradi tega, ker je naš delavski razred zaveden in ker dobro ve, za kaj gre — vo- neje za hitri socialistični razvoj naše ditelji Sovjetske zveze niso mogli raz-j države; naši narodi vedo, da bi jih vsa-j /n 1'azširitev in okrepitev kulturnega, biti te enotnosti naših narodov in pri I ka neenakopravnost in odvisnost vrgli znanstvenega in športnega sodelova- nas izzvati nereda. V vseh dosedanjih samo nazaj v zaostalost in podrejenost, j n,’a z drugimi državami. misliti, da izhaja tu želja iz nekakšne- rodov in s potrpežljivim iskanjem naga nacionalizma. Ne, ta izhaja iz zave- činov za reševanje spornih mednarod-sti, da sedaj za nas ni drugega načina nih vprašanj, in rešitve glede na to, kar bi bilo korist-1 • >. Zvezna vlada bo okrepila delo poskusih, v svoji razdiralni dejavnosti so sovjetski in ostali informbirojevaki voditelji utrpeli poraz prav zaradi visoke zavesti naših delovnih ljudi. Tovariši in tovarišice, ljudski |M>slai<- Združevanje socialističnih držav pa ne pomeni, da je treba iti po liniji neenakopravnosti. ampak po liniji popolne enakopravnosti v vsake... oziru, in to ra prostovoljni podlagi. Prostovoljnost ci! želel bi se na kratko dotakniti še ">o mogoče doseči samo na podlagi za-neke zadeve, obrekovanj voditeljev So- j upanja, pridobljenega iz izkušnje dolgo-vjetke zveze in Informbiroja, da smo mi j trajnega nesebičnega sodelovanja med O. Zvezna vlada se bo še dalje trudila, da čim bolj mogoče izboljša od-nešaje s sosednimi državami. \ lada FLR Jugoslavije želi, da bi se med Jugoslavijo n Italijo dosegli čim boljši odnošaji in smatra, da nekatera ši' nerešena vprašanja med obema državama tfe morejo biti raz- nacionalisti in koncem koncev fašisti. ; socialističnimi državami. To je obdobje, I „ . ,, , ' ....... . . . .... f •' i *og za poslabšanie dobrih odnošaicv Na osnovi česa so o... prisl, do tako katerega trajanje je odvisno od tega. ,m.fi - . i, . . . . i le,‘ našima državama, nasprotno — nezaslišanih obtožb. Jasno je, da zaradi j odo vsi tisti elementi, ki ovirajo j obojestransko prizadevanje za zboliša- tega, ker smo se mi uprli temu, da bi | proces takega prostovoljnega združeva-j nje odnošajev, za ekonomsko in dru- naša država izgubila svojo politično in gospodarsko neodvisnost. Zaradi česa pa smo ...i prišli do tega prepričanja, da naši deželi preti taka nevarnost? lasno, na osnovi izkušenj, na osnovi postopkov voditeljev Sovjetske zveze. .Neenakopravni odnosi med socialističnimi državami so prvi element izgube neodvisnosti majhne socialistične držafe. Drugi element izgube neodvisnosti je zapopaden v ekonomskem izkoriščanju, a tretji v popolni notranje in zunanje nja, odstranjeni hitro ali pa počasi. Za-| <»., Mulrfniinni . . 1 I soueiovanje lahko samo prfspeva k to pomen, v konkretnem primeru obto-j lažjemu reševanju spornih vprašanj, ževanje, .la s,no nacionalistični izda- Vlada FLRJ je prepričana, da se {tajale., poskus maskiranja nacionalistič-! te l. dižav, da niti vlada niti narodi Jugoslavije niso v preteklosti niti danes stor.li ničesar proti tem državam, kar bi moglo blatiti in.e naše socialistične države. Vsa to, kar so nam v tem smislu to danes voditelji teh držav očitali in na razne načine trdili, je po-polnoma neresnično, izmišljeno in zgodovinski madež bo padel na one, ki so nas hoteli na razne načine očmilti. Glejte, tovariši in tovarišice ljudski poslanci, poizkusil sen, vam na kratko |H'ikaza(i naše bodoče naloge notranjega ekonomskega in političnega značaja, naloge, ki stojijo ne samo pred zvezno vlado, ampak pred vsemi nami. Prepričal, sem, da jih bomo premagali in izpolnili, ako bo vsakdo dal vse od sebe, (o je, ako bo vestno izpolnjeval svojo dolžnost. Linijo svojega zuna-nje-ekonomskega in političnega sodelovanja z drugimi državami bo zvezna vlada vodila v skladu z interesi naše socialistične države in v skladu s potrebo krep tve svetovnega miru. .lili teženj tistih, ki nas obtožujejo. Glede izmišljotin, (la Jugoslavija j ogroža mir, je maršal Tito izjavil: Najbolj pa je treba obsoditi trditev, j saj je to hkrati tudi najpodle.jša iz- I mišljotina, da mi ogražamo mir in da predstavlja mala socialistična država ! Jugoslavija vojno nevarnost za veli- I Čiiajie in širite “SLOVENSKI GLAS” Stališče Jugoslavije k paktu o pravicah človeka Svoboda informacij mora biti v službi napredka in v skladu z načeli združenih narodov Neu Vork, 2il. aprila.—Jugoslovanska delegacija je predlagala v komisiji O.Z.N. /a pravice človeka amandman k členu 17 načrta mednarodnega pakta o pravicah človeka, ki govori o svobodi informacij. Amandman določa, da ni dovoljeno svobodo informacij uporabljali za širjenje klevet in zavajanje mržnje med narodi, vsiljevanje neenakopravnih odnosov med narodi, hujskanje na vojno, propagiranje napadalnosti, ogrožanje narodne neodvisnosti i varnosti ter poslabšanje dobrih odnosov med narodi. Poleg jugoslovanskega predloga je bilo vloženih še več amandmajev'. Ko je pojasnil bistvo predloženega amandmaja, je jugoslovanski delegat v komisiji Jevremovič opozoril na razliko med jugoslovanskim predlogom in drugimi amandmaji "Vsi pregloženi cfinandmaji vs-ebujejo formalne postavke o tem. da je mogoče omejiti svobodo informacij v korist “javnega re--da”, “državne varnosti”, “na podlagi zakona”, itd. IZ FLR JUGOSLAVIJE Razgovor maršala Tita z domačimi in inozemskimi Pri tolmačenju tako širokih in nejasnih formulacij pa je dana možnost za številne zlorabe, in prav v tem je temeljna razlika med stališčem, izraženim v predlogu jugosl. delegacije, in stališčem navedenem v drugih predlogih. Jugoslovanski predlog gre za tem, da bi dali demokratičnim omejitvam demokratično vsebino, da bi se svoboda informacij ne izkoriščala za protidemokratične smotre, za propagiranje vojne in napadalnosti, za podpihovanje mržnje med narodi in rasno diskriminacijo. da se svoboda informacij ne bi zlorabljala za propagiranje ne-, enakopravnih odnosov med narodi, ! skratka, da bi bilo mogoče svobodo ; i informacij omejiti samo, kadar se zo- j rablja v protidemokratične namene in proti načelom Ustanovne listine O.Z.N. Na koncu je dejal jugoslovanski delegat Jevremovič, da je jugoslovanski . 1 predlog prežet z idejo o zagotovitvi svobode tiska in informacij vsakemu demokratu, s čimer je hkrati zadoščeno načelom Ustanovne listine O.Z.N.” SOVJETSKA NOTA ZAPADNIM VELESILAM O STO ZSSR ignorira možnost neposrednega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD. 22. aprila. (Tanjug) biJa dejansko svoj čas nepravično \ BEOGRAD. 22. aprila. (Tani«};) Kukov poroča Tass iz Moskve, je namestnik zunanjega ministra ZSSR An-ilre.j Gromiko izročil v četrtek zvečer veleposlanikom ZDA. Velike Britanije in Francije noto sovjetske vlade o vprašanju Svobodnega tržaškega o-zemja. Sovjetska nota zahteva uresničitev določb mirovne pogodbe z Italijo, imenovanje guvernerja STO, spoštovanje določb o začasnem režimu na STO ter umik zasedbenih čet s STO. Kakor je znano, se velesile — ZSSR, ZDA in Francija niso mogle že dve peti in pol sporazumeti prav o vprašanjih, ki jih poudarja sovjetska nota. Razen tega gre sovjetska nota moič1' m mo dejstva, da ie ustanovitev STO posledica sporazuma velesil in da je biJa dejansko svoj čas nepravično vsiljena Jugoslaviji s tem, da so ji odvzeli del njenega nacionalnega t-lesa. Vztrajanje v sovjetski noti, naj bi se imenoval guverner, pomeni sedaj dejansko, da bi ostalo stanje, kakršno je. v skrajni liniji pa pomeni takšna zahteva, da hočejo prizadejati še težje krivite Jugoslaviji ter izročili celotno ozemlje velesilam in ga izpremeniti v sredstvo njiihovih morebitnih medsebojnih pogajanj. Sovjetska nota gre prav tako molče mimo morebitne možno ti sporazuma med dvema prizadetima država.-na (Jugoslavijo in Italijo), ki bi bil v skladu z nač ‘li Ustanovne listine OZX in z duhom mirovne pogodbe z Italijo, saj je vprašanje STO v resnici vprašanje sporu.h ozemelj med obema državama. KRATKE VESTI l*ivi Maj je delavstvo celega sveta, razen Z.D.A. in Anglije, praznovalo na razne načine. V državah ljudskih demokracij. so se vršile velike vojaške parade. da se je na ta način povzdignil pomen 1. maja. V drugih se je pa praznoval na način, katerega so okoliščine privolile. Kakor rečeno v Z.D.A. ni kapitalizem, ki ima ves aparat v svojih rokih, dovolil nobenega praznovanja. Po tem se vidi. da je na vladi “največje demokracije”. vedno ista klika, katera je prav za prav dala svetovnemu proie-tarjatu povod za praznovanje 1. maja. To so enaki tistim, ki so vladali 1. njaja 1881. in istreljali delavske voditelje, v spomin katerih se 1. maja ne dela. To se je v mnogih slučajih zamolčalo in hotelo praznovanje javiti v drugo smer. Resnica je pa le ena: naj dela Sev. ameriška in druga reakcija še ta-ke napore, ne bo mogla nikdar več zatreti pohoda, katerega je delavstvo začelo že leta 188-1. , V Angliji so rekli Laboristi, da je treba na 1. maja delati, ker je država na robu propada in da se bo praznovalo “dan dela” naslednjo nedeljo, kar se pa seveda ni zgodilo. Le nekoliko pripadnikov Komunistične stranke se je zbralo, da bi praznovali 1. maj. kateri pa so bili od Policije razgnani. Nemčiji treba onemogočiti “oboroževanje”. so sklenili zapadni Zavezniki. ob priliki pete Obletinice poraza nacistične Xemčije. Kakšna ironija je v teh par besedah, katere bi lahko človek vzel, kot dobro voljo za vzdrževanje miru. Pravijo, da ne bodo dali Nemčiji mogočnosti za oboroževanje, ker so jo že do zob oborožili. Saj n-e delajo drugega, kot prevažajo vojno orožje iz S. Amerike v Nemčijo. Na drugi strani pa oborožajo ljudstvo v moralnem smislu. Saj netijo sovraštvo celo med tistimi Nemci, ki so pod njihovo oblastjo in onimi, ki so pod rusko oblastjo, kaj šele proti Rusiji in drugim narodom, ki niso z njimi. Hitlerjevo Nemčijo so tudi oni oborožili, ker mislili so, da bodo s tem strli Slovanstvo, oziroma Rusijo. Res je, da so radi tega Slovani, kakor tudi Rusija, veliko pretrpeli, ali ostali so. in njih pohod v boljše ževljenje je neizbežen. To so narodi zdravih misli in krepkih mišic, zato je bodočnost njihova. Orožje pa, in z njim tisti, kateri se z njim bavijo, bodo pokončani, z istimi sredstvi, katere hočejo sedaj uporabljati proti drugim. Vzhodna Nemčija je z velikimi slovesnostmi praznovala Peto obletnico poraza nacizma v Berlinu. Na čelu velike množice ljudstva, je korakal Predsednik Vzhodne Nemčije z svojimi ministri, kateri so šli položili pred Sovjetski spomenik v Berlinu vence cvetja. 1 Tudi ruske oblasti v Nemčiji. ‘ so na j primeren način praznovale to pomen-! ijivo obletnico. Ogrska je dobila novega predsednika v osebi Sandor Hronai-a, kai.eri naslednje Arpad-a Szakasits, ki je radi bolezni podal odstavko. Nekateri trdijo. da je ta odstavka v zvezi z šika-nami, katere prihajajo od strani Ko-minforma. drugi pa spet trde. da je Szakasits rez bolan. Na Nižjem Avstrijskem, kjer imajo nadoblast ruske čete, so bile volitve v Obč nske Odbore. Od 1579 Občin je dobila v svoje roke Ljudska Stranka (Klerikalna) 1346 ali 390.000 gla-ov, dočim so dobili socijalisti 300.000 komunisti pa le 40.000 glasov, kar se smatra, kot velik poraz komunistične pol:tike v Avstriji. Angleški protikomunisti so z velikimi silami pritiskali na Vlado, naj se izjavi, da bo odpovedala Kitajski Ko munistični Vladi prijateljstvo, na kar j je Attlee-jeva Vlada odgovorila, da ne I bo nikdar odtegnila prijateljstva kate-: ro jo veže na Kitajsko Komunistično i Vlado. Na češkoslovaškem sta bila obsojena na smrt J. Opletal in L. Kovarzot, ! ker sta naceravala usmrtiti nekatere člane vlade Nekaj njihovih pomagačev pa so bili obsojeni na 10 do 12 let ječe. Z.D.A. so na Japonskem uredile in zgradile velike vojaške postojanke, katere smatra Rusija, da so naperjene proti nje. Zato je protestirala radi teh graditev in da to pomeni oboroževati laponsko. McArtur, ameriški general, ki vodi politiko na Daljnem Vzhodu, j-e odgovoril,, da so to čisto navadne postojanke, katere se rabijo vsakodnevno za tekoče operacije. Ni znamo, če se je Rusija s tem odgovorom zadovoljila. Osservatore Romano, to je uradni list Papeža, je prinesel prepoved Kon-sistorija. da se noben duhovnik ne sme mešati v trgovske posle. Zanimljivijo, kako so to prepoved sprejel: oni duhovniki, ki imajo svo.i denar naložen po raznih trgovinskih podjetjih, posebno v Monte Carlu. Na vsak način je značilno, da je prišla pa-pežka stolica, do spoznaja. da so verf in trgovina dve različni stvari, kateri 31 nasprotujeta. Aclieson, Trumanov tajnik, se je mudil v Pariz, da Schumanu osebno pove, sklepe Sev. Ameriških imperialistov, katerih sklep je, da bodo Z.D A. dale vso pomoč Franciji, da se bo lažje upirala komunizmu v Indočin! in na ta način preprečiti pohod “ruskemu imperjalizmu”. V ta nemen mu je obljubil zraven orožja tudi velike svote denarja. Beograd, 29. aprila. — V petek do- ■ poldne je imel predsednik Zvezne vlade maršal Tito v Belem dvorcu konfe-renco s predstavniki tujega in domače- 1 ga tiska. Odgovarjal je na vrsto vpra- I šanj iz notranje in zunanje politike, ki so mu jih postavljali novinarji. PROBLEM TRSTA IN' ODNOSI Z ITALIJO Na vprašanje dopisnika agencije j France Presse, ali še vedno meni, da j vprašanje Trsta'sedaj ni zelo aktualno, je maršal Tito odgovoril: Še vedno stojim na stališču, tla to vprašanje sedaj ni najaktualnejše. Gospod Sforza me je s svojim nastojom še bolj prepričal, da to vprašanje za sedaj ni aktualno, ker je postavil take IHJgoje, na podlagi katerih ne moremo -voditi direktnih pogajanj z njimi. Na drugi strani pa lahko izjav ni, da je jugoslovanska vlada vedno pripravljena, č ' ona to želi. direktna pogojanja na razumni podlagi o rešitvi vprašanja tižaškegr. ozemlja. ]SJa vprašanje predstavnika agencije j International News Service, kaj smatra za razumno podlago v zvezi s sporazu- i mom med Italijo in Jugoslavijo glede j tega problema, je maršal Tito odgovoril: Menim, da je napravil g. Sforza napako, ko nam je pomiti'1 trgovinski in druge sporaziune za vse tižaško ozemlje. Gospodarski in drugi sporazumi so ena stvar, vprašanje ozemlja pa draga; 7. ozemljem pa mi ne trgujemo. Maršal Tito je pristavil, da jugoslovanska vlada s svoje strani ne predlaga nikakih pogojev za sporazum glede Trsta. Izjavil je: 'Sedaj naj ukrepa italijanska vlada; mi se n smo oddaljili od sporazuma s Togliattijem glede načina, kako l)i se to vprašanje najlaže rešilo. Na podlagi tega bi se lahko pričela pogajanja. Dopisnik United PreS3a je vprašal nato naslednje: Kakšne akcije izvaja sedaj italijanska vlada proti Jugoslaviji v svoji kampanji, da bi dobila celotno tržaško ozemlje. Maršal Tito: ‘ V kakšnem smislu? Razen pro|>a-gande ne more delati ničesar; izvaja lahko samo določeno diplomatsko aktivnost pri posameznih državah, da bi dobila podporo zji svoje zahtevo. Dopisnik United Press: Ali oni iz- polnjujejo svoje trgovinske obveznosti. ali si prizadevajo, da bi blokirali Jugoslavijo, da bi tako preprečili uresničitev njenih trgovinskih stikov z drugimi državami? Maišal Tito je nato odgovoril: Tega doslej ni bilo mogoče opaziti. Mlislim pa, da ne bi bilo niti pametno, ker so jim trgovinski stiki prav tako potrebni kakor nam. Menim, da Italija glede tega ne bo šla po poti vzhodnih držav. Dopisnik časopisa “New Vork He-rald Tribune”: Omenili ste sporazum med vami in Togliattijem kot osnovo za bodoči sporazum med Jugoslavijo m Italijo. Ali imate kake specifične predloge, ki bi lahko služili pri bodočih pogajanjih glede Trsta? Ali bo Jugoslavija znova postavila vprašanje mej z Italijo in vprašanje Trsta, če se bodo pričela pogajanja? Maršal Tito j-e izja,vil: Ko sem dejal, da je /. našega stališča |M)dlaga za pogajanja še vedno sporazum s Togliattijem, nisem pri tem misl I konkretno na to, kateri del naj pripade nam n kateri Italiji. Takrat je bilo postavljeno vprašanje Trsta in Gorice, ki je tudi veliko mesto. Razume se, v podrobnosti se nismo spuščali; ni bilo podrobno določeno, kateri deli naj pripadejo Trstu in kateri Gorici. To ☆ novinarji ☆ je bila več ali manj samo podlaga za sporazum, na osnovi katere bi se lahko pogajali. Za sedaj ne moremo natančno določiti, kaj bomo zahteval’, lahko pa rečem, da ne moremo privoliti v t-.i-ko postavljanje vprašanja, kakor je to storil g. Sforza, ki je omenjal samo cono “A” in *‘B", pri čemer pa ni ome-ivil .Gorice. ODNOSI Z VZHODNIMI DRŽAVAMI Na vprašanje dopisnika Associated Pressa, ali lahko pove nekaj o perspektivi odnosov z vzhodnim: državami, odnosno o tem, ali bo'prišlo do aktivne intervencije s strani Sovjetske zveze ali vzhodnih držav, je maršal Tito odgovoril : V svojem včerajšnjem ekspozejn s‘ni obrazložil naše stališče glede odnosov z vzhodnimi državami in k temu ne bi imel ničesar več pristaviti. Kar se tiče vprašanja, ali ima Sovjetska z v:-za kake napadalne namene, ne morem ničesar prerokovati. Na podlagi zdravega prevoja n ja te stvari lahko samo rečem da jo to nemogoče. Ko ga je isti dopisnik zaprosil, naj pojasni, zakaj misli, da je to nemogoče, ;je maršal Tito pristavil: Na situacijo gledamo realno in na podlagi našega presojanja prihajamo do j prepričan ja, da je to nemogoče jz mnogih razlogov. Eden glavnih razlogov je v tem, da Sovjetska zveza v nobenem primeru ne bo hotela tvegati, da | se pokaže kot napadalec. To je osnovno in dalje ni treba govonti. Ha vprašanje dopisnika United Pres-sa, [ali meni, da s-e stanje odnosov med Jugoslavijo in vzhodnimi državami toliko ustalilo,' da ni mogoče računati z nikakršnimi nedaljnjimi koraki teh držfv v bližnji bodočnosti, je maršal Titfe izjavil: če pod ustalitvijo odnosov razumete to,! .la imamo |iopolni mir, |>otem to noldi ži. Saj nam delajo vsak dan vse mogoče težave tako na meji kakor tudi sicer. Toda tu gre za to. da smo mi hladnokrvni in potrpežljivi ter s.-ne pustimo izz vati, če pa ste s tem mislili, da bi nas oni nameravali napasti, vam lahko rečem, da za sedaj te nevarnosti ni, čeprav nočem reči. da velja to za vse čase. Na vprašanje dopisnika Associated Pressa. ali je mnenja, da je kakršnakoli možnost, da se bodo te težave s Sovjetsko zvezo in državami Inform-biroja odstranile, je maršal Tito odgovoril: To je povsem izven naše moči; ko-I ko časa pa bo to trajalo, ne bi mogel reči. Verjetno je, da bo to trajalo določeno daljše obdobje, vendar pa w nekega dne mora rešiti na neki način, tako da bodo med nami in njimi vzpostavljeni vsaj znosni, normalni odnosi, kakršni so med državami ne glede na notranjo politiko. Predstavnik časopisa “Manchester Guardian” je nato omenil trditve in-formbirojevske propagande, da je v Jugoslaviji precej močno informbiroj-sko gibanje ter je vprašal, ali tako gibanje res obstaja in kako močno je Maršal Tito je dejal: To gibanje obstaja samo v domišljiji Informbiroja, nikjer drugje. Ne morem reči, kako močno jo to g-banje, ker ga sploh ni, JUGOSLAVIJA NI POD NOBENIM GOSPOSTVOM Po nekaterih našanjih je predstavnik agencije “International Ne\vs Service” jv pripomnil, da si propaganda Informbiroja prizadeva prikazat' Jugoslavijo tako, kakor da bi bila pod gospostvom zahoda. Maršal Tito je izjavil: Ne vem, na podlagi česa prihajajo do takega mišljenja, da bi mi mogli biti pod gospostvom zahoda, če me vprašate, ali jo Sovjetska zveza velika in močna sila, bom odgovoril pritr- dilno; če pa menijo, da smo se mi podvrgli gospostvu zahoda iz strahu pred neko silo, se liiot'jo, ker se nismo podvrgli niti njim, čeprav menijo, da Imajo velikansko silo. Nadalje je maršal Tito izjavii. da Jugoslavija doslej sploh ni poskušala kupovati orožja od katere koli zahodne države. Dopisnik New York Herald Tribune je vprašal maršala Tita o njegovem mnenju glede severozahodnega pakta Marshallovega načrta in ostalih sličnih načrtov v zahodni Evropi pod ameriškim vodstvom, na kar je maršal Tito odgovoril: Na vprašanje nekega dopisnika je maršal Tito odgovoril: V svojem ekpozeju sem dejal, da smo absolutno prof! vsakim blokom iri interesnim sferam in da je edino mogoči račin, urejati mednarodno zadeve z nastopi pred Organizacijo Združenih narodov. Razen tega sem dejal, da ima vsakdo dolžnost, ako lioče, da se ohrani mir, obrniti se na Organizacijo Združenih narodov za vse, kar je sporno in potrebno, da se uredi, čeprav bi to trajalo dlje časa. To velja tudi za Atlantski pakt in vse ostale dogovore zahodnih sil. Naprošen, naj obrazloži, zakaj ne vidi neposredne nevarnosti za vojno, je maršal Tito dodal: .Mislim, da je nepotrebno ustvarjati bloke. Nevarnost namreč, zaradi katere bi se morali ustvarjati bloki, ne grozi. Prav v snovanju blokov je element nevarnosti vojne. Mi smo šele v prvem obdobju urejevanja mednarodnih zadev. Toda namesto opustiš, t-> bom prisilil”! To je napačno, to ni pravilna pot. IZJAVA LEA MATESA 0 ŠOVINISTIČNI GONJI V ITALIJI § protijugoslovansko gonjo skušo Italija opravičiti svoje nepravične ozemeljske zahteve Beograd, 21. aprila. (Tanjug;). Pomočnik ministra za zunanje zadeve Leo .Matos je dal včeraj na ti- 'ročje. Hkrati je podpirala in hra-skovni konferenci izjavo o proti ju- Brali šovinistično gonjo proti Jngo-! goslovanski kampanji, ki jo vodijo .sla vi ji. Se več, z raznimi predpisi 'italijanski tisk in radijske postaje in ukrepi vladinih organov in isto-v zirezi z volitvami v jugoslovenski časnimi nasilnimi dejanji več vladi-eonji STO. nih zastopnikov in zasebnih oseb : ‘TTes italijanski tisk — je izja- ter organizacij so prišle slovanske vi. Mates — je izkoristil nedavne voltve v okrajne ljudske odbore v con B STO za podžiga uje protiju-gos ovanske gonje, ki jo izvaja že dalj časa v takem obsegu, da bi to lahko škodilo odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Po svojem obsegu, po sodelovanju državnih radijskih Ipostaj in vladnih glasil ter po opori, ;ki jo daje tej gonji vodilna vladna istranka, in končno po objavljenih izzivalnih poročilih same v ade v njofiem glasiiu “Popolo”, te kampanje ni mogoče vzeti kot neodgovorni izraz strasti posameznih novinarjev ali časopisov. Nedvomno izraža prizadevanje italijanskih krogov, da bi vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja postavili v središče pozornosti svetovne javnosti in manjšine v Italiji v zelo težak položaj. GRAZIANI JE Rili OBSOJEN NA 19 LET TEŽKE JEČE, ODSEDEL PA RO LE ŠE 14 MESECEV Rim. Pred rimskim voj. sodiščem je bila končana razprava zoper Rudolfa Grazianija, biv. Mussolinijevega marša-'a :n podkralja Abesinije. To je bila 3. •a’prava zo^er Graz anija. Apelacijsko in kasacijsko sodišče v Rimu se je izreklo za “nepristojno”, da bi razglasilo :odbo po obtožnici, ki je dolžila Grazianija za številne vojne zločine > letih 1943-1945. Vojaški tožilec je imel zaključni govor. ki j-e trajal polnih devet ur. Zahteval je, da se vojni zločinec Graziani jbsodi na 24 let težke ječe. upošteva-’ije'"p:i t:m “olajševalne okolno3ti in ve po zakonu določena amnestije”. Po tisanju tiska zmanjšujejo vse amnestije skupno z zadnjo, razglašeno spričo katoliškega “svetega leta”, kazen ;a 17 let. Ker je Graziani presede! v zaporu že pet let, bi ostal v ječi nekaj manj kot dve leti. Sodba je bila izrečena in Graziani je bil obsojen na 19 let težke ječe, a kakor prej obrazloženo, bo ostal v zaporu samo še 14 mesecev. V rimsk'h političnih krogih poudarjajo v tej zve«, da je ta razprava zoper največjega italijanskega vojnega zločinca zasmehovanje zakonov in slovesno prevzetih obveznosti o kaznovanju nacifašističnih zločincev. .jugoslovanske politike iz tabora Informbiroja, ter to, da ta šovinistična kampanja na le ne računa s koristmi mednarodnega sodelovanja ter utrditve miru na svetu, marveč je tudi njen namen, da bi ustvarila mednarodno napetost. Jugoslovanska valada sodi, da je akcija italijanske vlade škodljiva za mednarodno sodelovanje ter jo obsoja. Italijanska vlada skuša s takimi sredstvi podkrepiti in opravičiti svoje nepravične ozemeljske zahteve. Toda jugoslovanske vlada meni, da je potrebno hkrati tudi o-pozoriti na to, da Jugoslavija, ostajajoč pri svojem načelu sporazumevanja in sodelovanja, ne bo nikoli Takšna politika in ravnanje italijanske vlade, odgovornih po itičnih krogov, organiziranih skupin ter posameznikov v Italiji, ki jo je slovanska gonja v tisku in radiu, je spremljala sistematična protijugo-, naletela na globok odmev v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada in na- in v nobeni meri popustila pred ka-rodi Jugoslavije ne morejo molče j kršno koli gonjo ali enostranskimi mimo teli pojavov, posebno pa se-< akcijami, ki bi nasprotovale nače-daj, ko je v Italiji v teku nezasiiša- ;lom miroljubnega sodelovanja med no huda in žaljiva, na izmišljenih j državami, ne glede na to, od kod podatkih temelječa gonja, katere j in v kakšni obliki bi take gonje in namen je očividno, da bi osramotila j akcije prišle. To se seveda v prvi FLRJ in služila kot sredstvo, da bi'vrsti nanaša na akcijo, katere smo-prisilili Jugoslavijo k popuščanju, ter je pripojiti Italiji Svobodno Škodljivost te gonje najbolje do- j tržaško ozemlje, ali točneje cono A s tem podprli znane zahteve Italije kazuje okolnost, da so v tej kampa- STO, posebno pa na tisto skrajno do STO nji najbolj nosilci protijugoslovan- ; neutemeljene in protidemokratične ' ^ ske šovinistične politike od skrajnih j zahteve, ki se nanašajo celo na jugo- V položaju, ki je na ta način na- šovinističnih skupin in bivših voj- slovansko cono Svobodnega trža-sta!, sodim, da je potrebno dati to- nih zločincev do zastopnikov proti- škega ozemlja, le kratko pojasnilo: Mirovna pogodba z Italijo je pri-; zadala Ju gos a vi ji težke krivice. Me0 ton nosilnosti, motor pa zmogljivost 5000 konjskih sil. Ladja doseže 13,5 milj na uro. Opremljena je z najboljšimi dvigalnimi napravami. Sredi maja bo priplula na Reko. • Jugoslavija sodeluje na mednarodni ■a/stav! gradbene industrije v Manchestru. J u g o slovanski pavIIJ/iitT*^ katerem je razstavljan jugoslovanski les, je po mnenju strokovnjakov po kvaliteti in ureditvi najlepši na razstavi. o Za 2100 odstotno se je povečala medicinska in farmacevska proizvodnja v povojnih letih. ® Stalno lutkovo gledališče so odprli v Ljubljani. Prva predstava je bil L \-f tikov klasični “Mart 11 Krpan”. e Delegacija britanskih sindikatov je 27. aprila odpotovala v Jugoslavijo, kjer se je udeležila proslave mednarodnega praznika dela : 1. maja. in ga poškodovala. Tako postaja zmerom bolj očitna in presenetljiva razlika med jugoslovansko cono Svobodne-rrega tržaškega ozemlja, kjer so ljudske množice na nedavnih volitvah sijajno izpričale svojo politično zrelost ter udanost ljudski oblasti, in' področjem angloameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja ter Italije. Kjer so ob potuhi ki-erofašistične vladavine ter informbrojevske druščine preganjanja Slovencev na dnevnem redu. Prvi kongres Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je imel močan odmev n-e le na našem področju, ampak tudi izven Tržaškega ozemlja. Kongres se je izrekel za demokratično rešit-ev tržaškega vprašanja v sporazumu med tržaškimi narodnostnimi skupinami in prizadetimi sosednimi narodi. Kongres je soglasno sprejel program, organizacijska načela in sklepno resolucijo t-er izvolil nov glavni odbor. Resolucija poudarja, da je Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje dosledni čuvar načel in pridobitev narodnoosvobodilne borbe ter da varuje enotnost slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju kot neprecenljivo pridobitev osvobodilnega boja. Kongres je. poslal pozdrave maršalu Titu in se spomnil vseh tovarišev, ki še zmerom ječijo v trža- 1 ških zaporih. Po koncu kongresa so se ; udeleženci udeležili poča.st'tve spomina 71 talcev, ki so jih ustrelili nacifaši-stični krvniki na Opčinah v marcu leta 1944. MED NAŠIM LJUDSTVOM V štandrežu je prosvetno društvo “Oton Župančič” poživilo poslovanje svoje na novo preurejene knjižnice. Tudi čitalnico smo odprli, kjer se bodo v prostem času zb.rali ljubitelji našega tiska. Sovodenjske žene so nabrale 2.000 lir za žene vrlega tov. Jožefa Pijana, ki je še zmerom zaprt v goriških zaporih. V Ilobcidobu si je zadal novi posojil-niški odbor nalogo, da še bolj razširi delokrog naše posojolniee in da pritegne vanjo čim več novih članov, tudi iz Dola in Jamelj. Goriške žene so bile na Koroškem, kjer so bile prisrčno sprejete. Bile so tudi na Gosposvetskem polju pri knežjem kamnu, Celovcu in Velikovcu, kjer so si ogledale spomenik padlih partizanov. Koroške žene so bile s njimi zelo prijazne in so se med seboj še trtlneje povezale, saj se goriške in koroške žene bore za iste cilje. V Poljanah je nastopil mladinski zbor iz št. Vavra, ki nas je prijetno presenetil z narodnimi in umetnimi pesmi, šentmaverci so lahko ponosni na svoje mlade pevce. V Gorici so umrli 61 letma Fedora Klavčič-Tabaj. 69 letni upokojenec Ludvik čufarin, 46 letna šivilja Leo-nora Kocjančič. 24 letna delavka Milena Kumar, 65 letna zasebnica Manja Grmek in 46 letni delavec Franc št i bel j. V Krminu je bilo na zadjem sejmu popolno mrtvilo. Po razmejitvi ni tukaj nobene kupčije več. Ni več Bricev, ki so prihajali v Krmin, s košarami, polnimi kmečkih pridelkov, ter odhajali domov z nakupljenim blagom. Krmin propada, brezposelnost narašča. V Oslavju je umrl France Primožič, star 73 let. Bil je med ustanovitelji društva “Naš prapor’’, odličen pevec že iz mladih let. Pogreba so se ud-ele-žii vudi predstavniki Demokratične fronte Slovencev. Poslovilne žalostinke so mu zapeli pevci iz Oslavja, Pevtne in Podgore. SAMOVOLJNO POSTOPANJE FINANCARJEV V št. Mavru pri Gorici si dovoljujejo finančni stražniki vmešavanje v stvari, s kat*er. mi nimajo nobenega opravila, že svojčas so skušali zastra-šiti Mirka Blažiča s šikanami in brutalnim ravnanjem, da bi odvrnili njega in sosede od politične in kulturne delavnosti. Sedaj pa so se pojavili v hiši Antona Blažiča. Zvezali so mu roke in ga odpeljali k brigadirju, ki mu j je očital, da se vršijo v njegovi hiši «1»“, in’T, VSZZ .T1 Novi stanovalki bloki » delavoe v otaoiju Litostroja v Ljubljani Turboinititut — Jaha znanstvena institucija v žena nove Jugoslavije sodeluje na vseh področjih socialističnega gospodarstva Vlada FLR Jugoslavije je decembru 1949. podelila nagrade najboljšim xnan stvenik'om in kulturnim delavcem. Med nagrajenimi sta tudi univerzitetni pro: dr. inž. Vnškov č Ivo, d rektor zveznega Turboinštituta v Ljubljani in inž. Marinček Zdenko, šef laboratorija Turboinšt tuta. Zgraditi in opremiti Turboinštitut v državi, ki pred poslednjo svetovno vojno skoraj ni ničesar vedela o hidrostrojih. ci lahka stvar. Ni bilo niti najosnovnejših aparatov in naprav, niti potrebnih strokovnjakov. Vendar v Jugoslaviji zvezni Turboinšttitut deluje že več kot dve leti. ‘‘Litostroj” —- velika tovarna hidrau-ličnih strojev, je narekovala ustanovitev turboinštituta. ki naj bi prouči val vst vrste hidrauličnih in aerodinamičnih strojev za posamezne jugoslovanske vode. V začetku je ta inštitut delal v okviru “Litostroja’. Toda kaj kmalu se pokazalo, da je treba inštitut iazširiti, da n.ora postati znanstvenoraziskovalna inštitucija ia celo državo, ker so se začele graditi tovarne za hidrr.ulične in aerodinamične naprave ter razni objekti širom cele države. Univ. prof. dr. Vuškovič Ivo j'e kot strokovnjak z velikimi izkušnjami prevzel naloco dvigniti zvezni Turboinštitut na mednarodno znanstveno-tehničr.o višino. Z razumevanjem in podporo oblasti inštitut že danes v glavnem ustreza zahtevam in nalogam industrializacije in graditve socializma v Jugoslaviji, kjer daje družbeni sistem vso možnoU za razvoj inšttituta. V zveznem Turboinštitutu je v državnem merilu skoncentrirana ta veja tehnike na enem mestu v nasprotju s takimi inštitucijami drugod, kjer imajo večje tovarne lastne turboinštitute za svoje naj- ožj-e potrebe. Jasno je, da so znanstvene perspektive boljše in hitrejše tam, kjer ninister za težko industrijo pravi: Samo da ne bo vaš inštitut premajhen. Doprinos inštituta k či-ti znanosti bo večji tam, kjer oblast skrbi in podpira raziskovalna dela posameznika in kolektiva. Z.ezni Turboinštitut pa je pripravljen, da sodeluje z vsemi znanstvenimi inštitucijami na svetu. Inštitut se danes bavi predvsem z vprašanji hidrodinamike in aerodinamike, z vprašanjem mehanizacije gradilišč in gradbenih področij. V zvezi s hidrograd-oenimi deli pa preizkušajo zatvornice, mostove in vse strojne elemente za Mdro-gradbena dela. VJugo-laviji predstavlja elektrifikacija vasi važno gospodarsko l.a-iogo Zato bodo gradili majhne hidro-centrale s posebnimi turbinami. Tovistne hidraulične naprave Tur omštitut že proučuje. Kako preprečiti kavitacijo, to jt lazjodanje materiala, ki ga povzroča voda, je ena izmed glavnih 1 alo.: inštituta. Kaviraci.ia se lahko prepreči = I”'-' i!lt iionštrukcijo turbine, razjedanje lopatic pa se lahko ubl.iži, če so izdelane iz po-sebreia trdega in odpornega matefiala. Zaradi teza v Turboinštitutu proučujejo na modelih vse posebnosti posameznih turbin ter njenih lo, atic in potem dolo 5ijo' katera oblika in materi: 1 je najprimernejši za izdelavo. Fo zamisli direktorja dr. irž. Vuškoviča in inž. Marinčka so v inštitutu napravili načrte in popolnoma izdelali prototip črpalnega bagra, najsodobnejšega stroja na področju l.id-romehanizacije, ki ima velike prednosti. Ta črpalni bager se že serijsko izdeluje v jug-oslovanskih tovarnaH. Pri projektiranju “vodnega topa” — hidromonitorja — je Turboinštitut dosegel tudi lepe uspehe. Delo v Turboinštitutu je popolnoma novo na jugoslovanskem znanstveno-raz-skovalnem področju in narekuje sistematično vzgojo in specializacijo mladih znanstvenih kadrov v Jugoslaviji. Zato ^ ludi inštitut praktično izobrazbo študen- j tom na univerzi. Najmodernejši modeli in I naprave so namenjeni predvsem učenju i študentom in tehnikom. Da pa znanstveno delo inštituta zajelo vse probleme hidro in aerodinamike v Jugoslaviji gradijo v št. Vidu nad Ljubljano veliko in moderno stavbo z lastno visokotlačno hidrocentralo s 100 ra vi-jokim rezorvoarjem. Tu to imel inštitut lastne delavnice, da ne bo. motil proizvod- nega plana raznih drugih tovarn. Vodna cev bo napeljana po celem laboratoriju, da se bodo na njo pri-pojevali poizkusni in kontrolni aparati. Hidrocentrala 75 KW pa bo namenjena predvsem univerzitetnim poizkusom, že sedaj pa se vzporedno z inštitutom gradijo stanovanjske zgradbe za uslužbence in inženirje. Jugoslavija bo torej dobila moderen in velik Turboinštitut, ki bo tudi skrbel in delal za procvit nove Jugoslavije. Univ. prof, dr. inž. Vuškovič Ivo, direktor Turboinštituta, kontrolira delovanje novega tipa turbine ★ ★ ARGENTINSKE VESTI ★ * ★ Trozos de la hisloria de San Martin A BASE DE LA HISTORIA DE SAN MARTIN’ DE RICARDO LEVENE dos en los dos extremos del continen- signo ai general Juan Gregorio L*« te, se refugiaban eo el Peru. i Heras jefe del Estado Mayor, del que (Continuacion) . Xo viajaba a Buenos Aires para recibir homenajes. Venla para in-sistir en la realizacion de un ideal. La nueva eampana requeria una escuadra que dominase el mar Pacifico. Con esta objeto solicito se acordaran •500.000 pesos al ejereito de los An-des que se obtendrian por medlo de un emprestito. Arreglado este punto, se ausento de incognito eomo habia entrado. Al llegar a Mendoaa cartas eonfidenciales de Pueyrredon le comu-nicaban que el emprestito de medio millon no podia realizarse. San Martin entonces en uno de sus senalados rasgos de caracter, contesto: “Resuel-to a hacer el sacrificio de mi vida. marchaba a encargarme del ejereito unido, no obstante que el faeultativo Guillemio Colisberry, que tambien me asistid de mi enfermedad en Tucuman, me asegura que mi existencia no al-canzara a seis meses; sin embargo, lo arrostraba todo en el supuesto de que dicho ejereito tendria que operar fue-ra de Chile; pero liabiendo variado las circunstancias, ruego se sirva adini-tirme la renuncia que hago del expre-sado mando”. Quince dias despues de presentada esta renuncia, el gobierno le eseribia a San 'Martin pidičndole la retirara, pues a eosta de sacrificios iba a asegurarse el exito del emprestito. El plan concebido comenzaba a realizarse. Al mismo tiempo, en la parte opuesta de la America del Snr, el libertador del Norte, Bolivar, realizaba el paso de los Andes ecuatonales, libra Im en “Boyaca’f una batalla de con-secuencias americanas como ‘‘Maipu”, aseguraba la libertad de Colombia y se dirigia hacia Lima, como San Martin De. aue los e^uaivote«. venoi- A principios del afio 1819, San Martin, firme en su proj*>sito, dirigid a los peruanos la siguiente proč lama: "Habitantes del Per6: Los Estados independientes de Chile y ds las Pro-vincias me mandan entrar en vuestro territorio para defender la c-ausa d« vuestra libertad. Mi anuncio no es de un conquistador. La fuerza de las co-sas ha preparado este gran dia de vuestra emancipacion. La uni6n de tres Estados independientes aeabm-a de inspirar a Espana el sentimiento de su impotenci*. Los anales del mundo no recuerdan una revolucion mas santa en su fin. mas necesaria en el fondo”. En febrero de 1819 se firmo un paeto de alianza entre los gobierno« de Iluenos Aires y Chile, “para jtoner termino a la dominacion espaiiola en el Peru por medio de una expedici6n combinada costeada por las dos na-ciones respondiendo a los votos nirv-nifestados por los habitantes del p«i» formaban parte, los generalen de dirl si6n Juan Antonio Alvarer de Arena-les, y el ex gobemador de Cnyo, Lum-riaga. Chile habia concurrido con el con-tingente del ejereito a que acabanios de referirnos y con la escuadra. Esta se componia de ocho buques de guerra tripulados por 1.600 soldados y mari-neros, de los cuales solo 1.000 eran chilenos y los demas marinos ingleses; ademas, se contaba con diez y seis transpotres que llevaban provisiones para cuatro meses del ejereito de des-embarco. La escuadra estaba bajo las ordenes de Lord Tomas Alejandro Cochrane, marino ingles, especialmen-los chilenos despues de Chacabnco”. te contratado ]>ara dirigirla. En febre-ro de 1819 Oochrane habia encerrado e inhibido la escuadra realista en la bahia del Callao y desalojado asi a los espanoles de la costa del Pacifico.. El ejereito libertdor del Peru. zarpo NOV JUGOSLOVANSKI FILM SB JE PREDVAJAL V BUENOS AIRESU V.sredo 10. maja je priredilo Po-sla ništvo FLRJ v Buenos Airesu kili c nredstavo za predstavnike argentinski filmov, časnikarje ter predstavnike nekaterih kulturnih in umetniških ustanov. Kinopredstava se je vršila v galerij “Van Riel”, katera je bila do zadnjega kotička zasedena. Vsi udeleženci so od začetka do konca z vthkm zanimanjem sledili razvoj jugoslovanskega filma “. ZASTAVA in filma “SMOTRA MLADOSTI’*, ki je izdelan v barvah. Ob koncu posameznih filmov, so prisotni izrazili pohvalo z burnimi aplavzi, kar za nas predstavlja velike! priznanje za našo jugoslovanske mlado filmsko industrijo. PO NASELBINI ,SLOVENSKI GLAS“ ★ * * domlnado, a fin de establecer por l» del puerto de Valparaiso el 30 de libre voluntad de los peruanos el go- ■ agosto de 1830. El almirante Cochrane bierno niže analogo a su constitucion flsica y moral, garantiendo mutua-mente la independencia del nuevo Estado”. Antes de partir de Valparaiso. San Martin dirigid a los habitantes del Rio de la Plata, una proefeuna, el 23 de julio de 1820, en que se lamenta de la situacion de su jjais, diciendo que diez anos de constantes sacrificios servian de trofeo a la anarquia; combate del sistema de la- federacion, juzs^ndolo con sereridad por inadecuado a un pais desierto, con antipatias y celo« locales, desprovisto de rentas para ba-cer frente a los gastos del gobierno general. y por ultimo, explica y justl-fica su desobedieneia al no haber “contribuido a aumentar nuestras des-gracias por que este habria sido el resultado si yo hubiera tornado una parte activa en la guerra contra los federalistas’’. Este documento no fue el iiltimo, ni con 61 se despidi6 para siempre de su pa tria. El ejereito expedicionario se deno-mino “Ejereito Libertador del Peru". Componiaee de un totai de 4.450 hom-bres, de los cuales 2.313 pertenecian al ejereito argentino de los Andes y iba en la nave “0’Higgins”, seguianla “Ijautaro" y “Galvarino”. Las tropas de desembarco iban en doce transpor-tes, el estado major j- el generalisiiuo iban en el “San Martin-'. El 7 de septiembre la escuadra llego a la bahia de Paracas, tres leguas al sur de Pisco, donde San Martin ordeno el desembarco de una divi si <5 n al nian-do de Las Heras, que se dirigio a este ultimo punto. De este modo, el reslo del ejereito libertador pudo desembar-car en la bahia de Pisco. Al pisar tie-rra peruana, San Martin dirigio a sus soldados la siguiente proclama: “¥a hemos llegado al lugar de nuestro des-tino, jr solo falta que el valor consume la obra de la constancla. Acordaos gue no veniš a hacer eonquistas sino a li-bertar pueblos. Los peruanos son nues-tros hermanos: abrazadlos, y l-espetad sus derechos como respetasteis los de Con el proposito de sublevar los pueblos del Peru en favor de los principios de la revolucion, sali6 una division de mas de 1.100 hombres para que se in-temase en el pais. bajo el mando de Alvarez de Arenales, quien se dirigi6 a Ica, que fue abandonada por los lea-listas, atraveso los Andes por un des- ŠE EVO NAŠIH DRUŠTEV IZPRAZNJENO Kakor je naši javnosti znano, je bila (Adi podružnica Slovenskega Ljud-ske^i Doma na Patemalu (bivši SIo-vensB Dom) ]H) odloku vlade razpuščeni Vrata društevnih prostorov so bila zapečatena in policija je te več me .-cev stražila, kar je pozneje opu- ftilajB >'nkateri tovariši iz Patemala so se na val načine trudili in prizadevali, da v novi obliki Vedno je bil in tudi bo naš namen zboljšati SLOVENSKI GLAS, edino naše glasilo, ki ga v tujini že toliko let z veliko požrtvovalnostjo vzdržujemo. Nočemo pa s tem reči, da ga vzdržujemo samo mi. namreč tisti, ki sodelujemo pri listu, temveč gre priznanje vsem našim naročnikom, posebno pa industrijalcem, obrtnikom in trgovcem, ki skozi vsa leta z oglašanjem podpirajo naš list. Težkoče na katere danes naletimo pri izdajanju lista so res velike in posebno breme za nas so tiskarski stroški, ker tisk je v današnjem času res drag. Prav radi tega smo bili primorani povišati naročnino, kateri povišek pa ni sorazmeren s povišanjem stroškov, nič kaj previsok. Zato nismo od naših čitateljev prejeli v tem pogledu nobenih pritožb in tudi nam radi poviška, ni nobeden lista vrnil- SKEGA GLASA v novi obliki. Upamo, da bo v tej obliki list služil našim današnjim potrebam. Imamo mnogo dopisov iz naše domovine in k tem tudi mnogo slik, ki jih bomo v primerni velikosti sedaj lahko priobčili v našem listu, da bodo tako naši čitatelji čim lažje in lepše spoznavali napredek in gradnjo v naši socialistični domovini. Upamo pa, da bodo naši naročniki tudi v bodoče upošetvali naš trud ter izpolnjevali njihove dolžnosti napram našemu listu. Uredništvo in Uprava Ko so nam pred enim letom zaprli vsa naša društva, so se takrat * vse pokvarjene duše Oreharjevega im v*.nac,ne trudil, m pr.zaflevan, o pa dobro,pijačo. Veselje za- . vi jc »cu »>=>. ke, ki bodo na ta način več kori- zvest 1 n ; požrtvovalen sodelovalec pri stili. Vse mešetarje in prekupčeval- slov| GLASU, v domovini pa ce morajo izključiti, da bodo stroji mater,] brata, sestre in razne sorodnike, cenejši. *- J-’ v poios. čadtitamo in zlate poroke! SMRT Dne 1. maja je vsl-ed teške bolezni umrla Angela 'Marija Brišček por. Gia-drinoijaz. štela je komaj 47 let in je bila ima iz Orleka pri Sežani. V Ar-gentii) je dospela pred -20-imi leti. Da: je bila pokojnica zavedna Slovenka, vesela in priljubljena med vsemi zdnci, je to pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo res veliko število prijateljev in znancev, kateri so ji tudi poklonili mnogo lepega cvetja. Tu IzapušSa soproga Jakoba, 3ina Marcel in brata Josipa, ki je več let so seveda na eni, kot na drugi strani vzeli za slab postopek obema in smatrali, da je to neznačajno za oba. Zato se je rodilo še več oddelkov, kateri hočejo sedaj vsak na svoj način rešiti domovino. Eni so pa na izdajalsko glasilo “SS” tako jezni, da so začeli z novim letom izdajati kar svoj časopis, s katerim mislijo, seveda na isti način kakor “Generalni štab”, rešiti socialni red z Družabno pravdo. Torej z eno besedo: kar so želeli nam, se je pripe-tlo njim. kajti niti najbolj vroč zagovornik njihove “poštenosti” in učenosti, ki je kot večni potnik z letalom “Po Argentini sem ter tja” iskal pomoči, da jim je pomagal do koščka kruha, ni sedaj pri njih nič več vreden in brcnili soga med staro šaro. On se je pa za njihove poštene namene, katere je prej poveličeval v deveta nebesa, ohladil in je postal pravi “hladnik’’ za vse “vzvišeno”, ker spoznal je, kar smo že davno pravili, da je nemogoče pričakovati kaj dobrega od ljudi, kateri so svoji domovini napravili toliko gorja in jo potem zapustili, samo, da rešijo svoje ničvredno telo. Star slovenski pregovor pravi: “Bog ne plačuje vsako soboto”, kar bi lahko tudi pomenilo, da se vsa k: jrrrn mora maščevati. Tn ta stara resnica ne more nikdar zgrešiti, samo zato, ker je' resnična. Te smo se- mi vedno držali in čeprav počasi, smo napredovali. Naše vrste so bile vedro povezane, ne s 'sovraštvom napram drugim, ampak z ljubeznijo in znanostjo napram sle’.>ej-šim ter z prijaznostjo in dovzetnostjo napram boljšim in popolnejšim, od katerih smo se-tudi učili. Taka je bila in bo tudi v bodoče naša pot, ker prepričani smo, da le poštenost lahko rodi zaželjen sad. “Generalni štab’’ pa, ki je bil ustanovljen na podlagi sovraštva do svojega lastnega naroda, kateremu je prizadel nepopravljivo škodo, naj si zapomni, da je nemogoče več izkoriščati, pa čeprav se ljudstvo nahaja v daljni tujni, ker pot resnice in iskrenosti, je nemogoče zaobrniti. Mi smo vedno na vse izdajavske in nesramne napade “Generalnega nih akcijah, 'danes, kakor vedno, zbere veliko število naših izseljen cev in to brez velike in posebne propagande. “Generalnemu štabu" vojske, katera še vedno pohlevno čaka dneva, ki bi svobodno vkorakala v Slovenijo, se pa godi ravno nasprotno. Vse kar je on želel v svojem prirojenem slaboželju nam, se je to pripetilo njemu. Razni bataljoni so krenili. pod vodstvom svojih neprej-postavljenih, v razne smeri. Tako je Škuljev bataljon ostal popolnoma zase in noče že mnogo časa nič slišati od “vodstva” iz Victor Mar-tinez. Moron, Moreno in Ciudadela so pod vodstvom zloglasnega Žitnika, ki je bil svoječasno največji - ------ sokol, pa ker se mu je zdelo to pre- štaba vedno molčali, ker preprica-malo je z veseljem šel pozdravit j ni smo bili. da kmalu pride dan, ki škofa Rožmana in mu nuditi svojo bodo sami v javnost povedali kdo in i • • -i ■ . rp a ! Irm on n cim /» o n m ntili j ter (brata, sestre in razne soroaniKe. sKOla ltozmaiia m mu »'-j- ; . o----— Vsen ostalim, naše iskreno sožalje! i pomoč za osvobojenje domovine. To kaj so. In nsmo se motili. Kakršna je današnja vzgoja otroka, taksen bo jutrsnji Družinski dom smatramo kot prvo in najvažnejšo šolo, nstvariteljico značaja. Je ravno tam, kjer vsako človeško bitje dobi svojo prvo nravstveno ^zgojo najboljše ali najslabše vrste; ker ravno do-iveposmeuusb ma otrok spozna in pretvori načela vede- namen Vlade Zato je odredila. kot,nja, ki bodo vodnik do konca svojih An. namen . Preg0vori se- glasiš: ‘^Navade stvonjo ‘Razum napravi moža” prvo, da se mora v celi Republiki izvesti štetje analfabetov, kar se je izvršilo, v nekaterih krajih v soboto 5. maja, v drugih pa se bo izvršilo prihodnje dni. Po poročili Mednarodnega Udruženja ima Argentina še približno 10c/< nepismenih, kar se pa zdi na prvi pogled pretirano, vendar pa če prav te številka odgovarjala resnici, ni velika v primeri z drugimi južnoameriškimi državami; kot so Honduras. Costa Ri‘‘a, Bolivija, Peru in druge, ki imajo nad 70% nepismenih. Če pogledamo te številke, katere same po sebi obtožujejo voditelje dotičnih drža^, si lahko takoj napravimo sliko, zakaj ima v teh 'državah mednarodni posebno pa Sev. ameriški kapitalizem vse v svojih rokah. \ oditeiji so za par judeživih grošev prodali in še' prodajajo svoje ljudstvo. Visoka starost. V Santiago del Estero je umrla Petrona P• vdova Sosa, katera je včakala lepo starost 124 let. FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion A vda. Fco. Beiro 5671 T.E. 50-5383 značaj moza telji kdaj bi bilo pripravno začeti z vzgojo njenega otroka. Učitelj je vprašal mati r, koliko let ima že otrok, nakar je mati odgovorila, da ž-e štiri. Nato je uči->dgovorii. da ako že ni začela z jo je zgubila že štiri dragocena le-Vamreč ravno oni je pravi trenutek ojstva naprej, vzgajati otroka. Stari vor pravi: “Kar se Janezek nauči, to Janez zna!” jl gnenja, ki ostanejo v človeku zaraščen z globokimi koreninami so skoro vedio vsajene ob zibelki, ker ravno tam se lačne vsajati v otroško srce semena čedaosti ali pa slabih navad, vtisov in občutkov, ki določijo značaj loveka za nadiljno življenje. K se otrok rodi je postavljen ob vhodu neznanega sveta in njegove oči se odpro dOtlKO. T Po naravi je družinsko življenje pri- j in ^gledajo zanj nove in začud-ene stva-prava za bodoče socialno življenje. Upo- ri in reči. Začetkoma se zadovoli z gle-števši razmerje med človekom in nje- danjem a pozneje začne opazovati, pri-govim prepričanjem, se mora upoštevati merjati, vaditi, zbirati obutke in pojme, dom kot najvplivnejša šola za našo občo posnemajoč one, ki so mu najblizji. izobrazbo. Radi tega narodi so izobraže- V prvih letih življenja je naše sree naj- ni pač na taken način, kot so pač poea- bolj j prikladno za vsako navado. Več-mezni državljani bili vzgojeni v svoji krat prvo zadoščenje, prva kazen, prvi mladosti v krogu lastne družine. j uspeh, ali pa prvi poraz začrtajo usodo Vzgoja kateregakoli človeka bodi si še našega življenja. Radi tega lahko ponov-tako učenega, je vedno navezana na način no potrdimo, da je domača hiša prva in vzgoje svojih otroških let v krogu dru- prava šola za otroke, Dodoč-e žene in žine — Vsako človeško bitje je ob roj- može. stvu odvisno v hrani in vzgoji od scarišev Iz družin, kjer prevladuje ljubezen, in radi tega onemogočeno si ustvariti složnost, delavnost in druge lepe cedno-samo lasten značaj. »ti vidimo, da izhajajo člani, ki so srečni, Neka mati je nekega dne vprašala uči- zdravi in zmožni sledit, v bodočem neod- človeka”, ali pa: — pa najresničnejše je da: “Dom stvori moža". — Ustava družine ima zelo veliko in važno nalogo pred svetom in človeško družbo, da vzgoji v vseh članih družine “značaj". V družini se odpre srce otroku in vanj silijo dobri ali slabi vzgledi starišev ali drugih članov v okolici. Najmanjše misli vsajene v duhu otroka, v poznejših letih pridejo na dan. kot obča mnenja, ki imajo pozneje v javnosti vpliv na ostale ljudi, ki pridejo z njimi v dotiko. visnem življenju po stopinjah svojih starišev ter živeti častno in v blagostanju. Nasprotno se pričakuje iz družin, kjer vlada nevednost, sirovost ali pa sebičnost, tam tudi skoro vsi itroci so polni napak, ki so jih povzeli v mladosti od lastnih starišev ali drugih oseb, ki so bili v okolici. Ko bodo dorastli bodo v človeški družbi nevarni in pohujšljivi, in gotovo bodo zašli na poti slabih navad in pregreli v sramoto vse človeške družbe. Otrok se ne more izogniti ne da bi posnemal, to kar vidi in sliši. Vse mu služi za vzgled, nauči se navad, kretenj, govoric in si z vsem tem stvori značaj, dober ali slab, kakor pač je bila družina in okolica, ki mu je gojila njegovo srce in čut. V. KRMAC NAZNANIM) ZAHVALA Sporočamo, da po težki in mučni bolezni je v 47 letu starosti za vedno zatisnila oči, dne 1. maja naša ljuba soproga, mama, hčerka in sestra ANGELA MARIJA BRIŠČEK por. GIADRIN0VAZ Pogreb pokojnice se je vršil naslednji dan na pokopališču Flores. Tem potoni se najlepše zahvaljujemo za poklonjene vence in cvetje ter vsem onim, ki so se od nje poslovili in jo spremljali k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo našim sosedam, ki so bile neprestano ob strani pokojnice, v zadnjih dneh njene hude bolezni, ji mnogo pripomogle in jo tolažile. Še enkrat vsem najlepša zalivala. žalujoči: Soprog JAKOB, sin MARCELO, mati FRANČIŠKA, brata JOSIP in IVAN, sestre FRANCKA, PAVLA in MARIJA in ostalo sorodstvo lis. Aires-Orlek pri Sežani, maja 1950 Junaška borba posadke ladje ..Rosmaj s požarom ________Buenos Aires Electricidad y Plttmeria “Jos6 Radan” JOSE RADAN BemalJe* 1550 ‘ie-inos Aires JUAN SOx vio v- iiiJO Hormig6n armado Cnel. Dominguez 214 - T.E. 01*2-0214 Vlila Madei-o Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA Vlila R al 140 T.E. 757-640 J. Ingenieros _________ co y dem&s idiomas europeos Extracci‘ones de partldas para Jubilaclones Kan Ijoremz/o 037 - Rosarlo (Sta. Fe) Mercado “LAS MAODA.TFiNAS ČARNI C ERI A "RAUBAR” Pm-stos 21, 21, 25 - Av. Fco. Boiro 5276 FIL01Vr'p>TA ^ BILEK SLOVENSKA BABICA Lima 1217 - Bs. Aires - T.E. 23-3380 UMETNO 3 TA V BENOMIZ ARSTVO kovinska okna in polkna F7 ANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 - T.E. 51-5184 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segli rola 1«C'S-14 T.E. 67-6250 Buenos Aires Kroja&nica LEOPOLD UŠAJ STAVB1NSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2143 Florida Avda. Kco. Berfi 55180 l>pto. 2 T.E. 50-4542 ViHla Devoto Jedilna dvorana za delavce v Litostroju HK1U1EIUA DE OBR-\ Avda. (Vntral 8720 - La« H:to 3729 HUMAR y MAKUC T*K. 740-1010 Tiskarna “Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Morin BUENOS 1 1 R F ? ii Hosleria "LOS CLAVELES" GOSTILNA IN PRENOČI ŠČE ZA LETOVIŠČARJE LA FR.LDR." - Sierras de Cordoba Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA KROJ ACNICA FRANC MELINC Paas Holdan 4844 T.E. 50-1356 Buenos Aire« Restavracija “Ivančič Rudolt IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622___________________ TALLER MECANICO INDUSTRIAL JUAN WEBER Avda. Mitre 2086 G. J. D. Per6n F.O.NN.O.B. Sobe in stanovanja 'i vso udobnostjo. Par korakov od ltopališca Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Zn naše rojake najugodnejše cene. Tl DISO Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER ALBERTI 1831 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA DIRECCION - FR0YE((ICH - CONSTRUCCIOH V v ROBERTO F. LEVPUSCEK TECNICO CONSTBUCTOR C&lculoe »le estructuras nietalicas y honnigon armado en general. PLANOS — TRAM1TES — FIRMA Escritorio: Calder6n 3062 T. E. 50 - «037 Buenos Aires OuGEGriti y Pifltiibroria. L*i Ibšrica, CUERVO Y FERNANDEZ Avda. Fco. Beir6 5300 T.E. 50-8502 Dobro poznana Heladeria “MARIO jy prodaja sladoleda in likerjev se priporočajo ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK Ituzaingo 895 MERLO FCNDFS KROJAčN IOA “LA TRIESTINA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ OUder6n 3008 T.E. 50-0228 Devoto - Buenos Aires RADIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakorvrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ (Y-spedes 3783 (voftal Avda. Forest) T.E. 54-4650 SLOVENSKA TRGOVINA IN DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV Izvršujen popravila na domu MARIO SAITNI« Tlnogasta 5436 in 5351 T.E. 64-2857 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJI RUDOLF KOMEL za načrte in preračune Bernaldes 1655 T.E. «7-1411 ItuzainK<5 4267 TRGOVINA — BAR Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLLAK ,1. D. Peron Krojacnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2648 T. A. 59 - 1232 HOTEL “ PRIM A V ERA” Poleg kopališča —- Odprt celo leto — Cene zmerne Oskrbujeta lastnika EDVARD GOMIZELJ in ZORA LAM Avda. LURO 2525 MAR DEL PLATA • T. E. 8425 Talleres 'Gr&ficos “C6rdobu”. Gutenberg 3360, Buenos Aires