—    194   —
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Naprava človeškega serca.
Kako čudovit in neposnemljiv osnutek je serce v človeških persih! Po svoji obliki je podobno plošnjati piramidi, in njegova lega je taka, da je s svojim tanj-šim koncem nekoliko proti levi strani nagnjeno. Obstoji pa iz mnogih mesenih nitek, ki so sila umetno spletene, ker se unanje od leve strani serca proti desni, notranje pa od desne proti levi razprostirajo. Znotraj ima serce dve votlini, ki se jim sere niče ali serčne votline pravi, in ki jih neka mesena preproga eno od druge loči. Tli je neka kervna žila, po kteri kri iz zgornjega telesnega dela v desno serčnico teče, in druga, ki jo iz spodnjega dela v ravno to votlino vodi; še neka cipla ali serčna žila, ki jo iz te votline v pljuča vodi, — in spet neka kervna žila, po kteri iz pljuč v serčno votlino nazaj teče, iz ktere jo neka druga velika serčna žila po vsem životu razdeluje. Na desni serčnici je neka zaplata, v kteri se kri steka, prej ko se v desno votlino izlije, in druga enako koristua zaplata je na levi votlini, da se kri tako dolgo v nji lahko pomudi, da se serce skerči ali stisne.
Vsa kri se v sercu steka in razteka, in serce jo goni po vsem človeškem telesu in po vsih žilah. Ce tuli vsi drugi udje našega telesa počivajo, se vendar serce s pljučmi od pervega do zadnjega hipa našega življenja vedno giblje. Pri zdravem odrašenem človeku se skerči aH stisne vsako minuto naj manj 60krat (pri otrocih ali zlo občutljivih ženskih 70, SOkrat ali še večkrat) — in tedaj v eni uri 3600krat, in požene pri vsakem hipa skoraj štiri lote kervi iz sebe. Moč, ki je je sercu k temu treba, je tedaj velika. Zakaj, če se ima kri le 2 čevlja dalječ pognati, mora serce tezo deveterih centov, in v 24 urah več ko 16 milionov centov premagati*
Vse te reči so čudovite in nezapopadljive. Ker je tedaj toliko uma in toliko skušnje, toliko pazljivosti in toliko znanosti treba, da se umetna naprava serca spojna in razume, kako nespametno bi bilo misliti, da tisti, ki je vse to naredil, je neveden in brez skušnje, in da brez namenov delal Kratko nikar! vsegamogočnost in modrost velikega Stvarnika se očitno vidi tudi v napravi tiste male, pa čudapolne stvari, ki toliko skrivnost v sebi zapora, in ki jo serce imenujemo«