ŠTEV. 108. ^OtOViliS. Posamezna številka Din L LETO IS 9fi«S!W Izhaja 'mik dan opoldne, nedelje in praznike M-ssetaa naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20 --, inozemstvo Din SO - Meoavisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. WRAVNI8TVO: KONGRESNI TRG STEV. 3. TELEFON STEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo, — Oglasi po tarilu. Pismeni« vprašanjem naj se priloži znamka zti odgovor. Račan pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Najvažnejše vprašanje. V zadnjem času se zopet silno mnogo govori o napredni fronti in zlasti samostojno demokratski tisk je neumoren v propagandi te fronte. Kljub vsej zgovornosti samostojno demokratskega tiska pa seveda še nismo doživeli tega, da bi ta tisk tudi povedal, kaj naj bo pozitivna podlaga nove napredne fronte. Slej ko prej je ostal program napredne fronte uganka, da se je tudi pri tej priliki pokazalo, kako silno resnično je govoril parlamentarec SDS, ko je govoril Radini, da SDS nima nobene ideje. V normalnih razmerah je političen blok, ki nima nobenega pozitivnega programa, sploh nemogoč. Pri nas' kjer smo se v zadnjem času tako silno navadili na brezprogramatičnost nekaterih strank, ta osnovna hiba vsakega bloka ne igra več odločilne vloge in tako je mogoče, da se pri nas razpravlja o naprednem bloku, pa čeprav je ta brez programa. Kakor pa je važen program, tako pa ni to edino vprašanje, ki ga je treba rešiti pri ustanavljanju naprednega bloka. Odločilno pri tem je tudi to, kdo sestavlja napredni blok. Če sestavlja tak blok očiten reakcionarec, potem je jasno, da ne bo od njega ustanovljeni blok noben napredni blok, temveč čisto navaden špekulativen in pri teni reakcionaren blofc- . Ker o naprednem bloku največ govorci SDS, se hoče javnosti sugerirati, da je edin mogoč blok ta, ki ga sestavi SDS. Kavno v tem pa je velika zmota, ker resnica je čisto druga in napredni blok mo-re sestaviti vsaka napredna skupina z edino izjemo SDS. Zalcaj od SDS sestavljen napredni blok bi nujno kompromitiral vsako drugo napredno stranko in v tem bi bil edin njegov efekt. Vsa javnost bi vendar znala, da bi v tem bloku igrala SDS prvo violino, ostale skupine pa bi morale mirno kimati. Saj je ravno te dni odličen voditelj SDS izklepetal, da bi SDS, tudi če bi obstojal njen napredni blok, vstopila v vlado le kot SDS. Z drugimi besedami se pravi to, da bi dobila SDS ministra in vso moč, ostale članice naprednega bloka pa bi morale gledati skozi prste, če se ne bi slepo pokorile gospodu imnistru in njegovi stranki. Napredni blok zato ne sme sestaviti ’ temveč mora to storiti kaka druga ^aPredna skupina. Pri tem pride v poštev v prvj vrsti SKS. Ne samo zato, ker le 'saj tako močna, ko SDS, temveč Predvsem zato, ker ima ta stranka svoj Program. Če sestavi SKS napredni front, P°tem takoj vsakdo ve, kak bi bil ta ’!°k. in kaj bi bila njegova pozitivna ' seina. Sicer je res, da ni pokazala SKS s rankarsko tehničnem pogledu bog-,lla 'a*'° v'išino, toda zato pa je jasno, Ca. /A eza s SKS ne bi nikogar kompromitirala. Naj se misli o SKS karkoli, vendar je to sigurno, da je to poštena stranka, ki nima nobenih polomov in nobenih afer na svoji vesti. V dananšjili časih pa je to tudi nekaj vredno. Če bi bile socialistične skupine vsaj deloma enotne in če ne bi bile vsled popolne razcepljenosti čisto brez ugleda, bi mogle socialistične skupine sestaviti napredni blok. Tudi v tem slučaju bi bil program naprednega bloka jasen in tudi zveza s socialisti ne bi nikogar kompromitirala . Končno bi mogla tudi slovensko čuteča inteligenca sestaviti napredni blok, ker tudi njen slovenski program bi dal naprednemu bloku jasno smer in enako se ne bi bilo nikomur bati, da bi mu zveza z inteligenco škodovala na ugledu. Zato je realen napredni blok le tedaj, ce "a sestavljajo SKS, socialisti in inte- Vlada ima v finančnem odboru večino. Beograd, 11. maja. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora. Pred prehodom na dnevni red je poslanec Preka opozoril vlado, da ljudstvo v Hercegovini zaradi zadnjih elementarnih nesreč strada. Mnogo ljudi je že umrlo. Zahteva, da se ljudstvu takoj da vsaj koruza. Finančni minister je odgovoril, da je vlada "takoj napravila potrebne korake. Hotela je, da se kvota hrane poveča, toda naletela je glede tega na težave. Dr. Zanič obsoja vlado, ker je za oškodovance celo odklonila pomoč iz inozemstva, a sama ni dala narodu nobene podpore. Odbor je prešel nato na dnevni red. Gradbeni minister Ilija Šumenkovič je na kratko razložil prvo točko dnevnega reda, ki se nanaša na ureditev reke Ni-šave pri Pirotu. Pravi, da ni prejel še vseh podatkov glede te regulacije in zato prosi, da se ta predmet za zdaj odstavi z dnevnega reda. Ta regulacija naj bi se izvedla iz odobrenega dolarskega posojila. Prišla je na vrsto druga točka dnevnega reda: odobritev izdatkov iz 7%nega investicijskega posojila. Gradbeni minister je za dovršitev bolnice v Beogradu zahteval dva kredita v višini 270.0(K) dinarjev. Dr. Zanič je vprašal, ali se bo kaj storilo za dovršitev bolnice v Osijeku. Ker mu minister ni hotel takoj odgovoriti na to vprašanje, je začel dr. Žanič protestirati. Timotijevic je v šali zaklical Šumenkoviču, naj Žaniču ne odgovarja, nakar je Žanič razburjen vstal in protestiral. Šumenkovič slednjič odgovori, da sedaj ni pravi moment, da bi se to vprašanje načelo. Na koncu so bili zahtevani krediti odobreni. Nato se je prešlo na vprašanje kredita za dozidavo gledališkega poslopja v Skoplju: Dr. Radonjič pri tem poroča, da je za to delo potrebnih 3,222.000 Din in pravi, da se bodo s to vsoto dokončala lahko vsa dela pri gledališču. Večina je sprejela te kredite. Slednjič je prišla na vrsto zadnja točka :prehod državnih rudnikov iz pristojnosti prometnega ministrstva. Prometni minister general Milosavljevič zahteva, da se ta točka odstavi z dnevnega reda, dokler ne pride v stik z ministrom za šume in rudnike dr. Kumanudijem in se z njim o tem sporazume. To stališče je bilo sprejeto in s tem je bila seja zaključena. Naslednja seja je napovedana za danes popoldne ob 4. Na dnevnem redu sta uredbi o tehnični sestavi proračuna in o državnem odboru za varčevanje. VUKIČEVIČ HOČE SPOPOLNITI VLADO. Beograd, 11. maja. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, bo Velja Vu-kičevič posetil kralja v Vrnjački banji v času sestanka Male antante. On če izkoristiti odsotnost Voje Marinkoviča, da prepriča krono o potrebi rešitve nekaterih vprašanj po njegovih nazorih. Izgle-,la, da si Velja Vukičevič prizadeva spraviti v vlado še dve osebi izven parlamenta. Vukičevič se tudi trudi, da še te dni spopolni vlado. Zanimivo je, da bi bosanski radikali spravili radi v vlado tudi samostojne demokrate, toda osebo Svetozarja Pribičeviča pri tej kombinaciji izključujejo. V tem pa je ravno vsa težava. Navzlic temu izgleda, da se bo prizadevanjem Velje Vukiceviča posrečilo, da še te dni spopolni vlado. VUKIČEVIČ NA DVORU. Beograd, 11. maja. Sinoči po odhodu iz svojega kabineta ie predsednik vlade Velja Vukičevič odšel na dvor. Sklepajo, da se je v dvornem maršalatu telefo-nično razgovarjal s kraljem, ki se nahaja v Vonjcili. NEMŠKI IN ALBANSKI POSLANIK PRI MARINKOVIČU. Beograd, 11. maja. Voja Marinkovič se je vrnil iz Vrnjačke banje ob 5. popoldne in je takoj odšel v svoj kabinet, kjer je sprejel nemškega poslanika Ols-hausena in albanskega poslanika Cena bega. MADJARSKI ZUNANJI ODBOR ODOBRIL TRGOVINSKO POGODBO Z JUGOSLAVIJO. Budimpešta, 11. maja. V zunanjem odboru parlamenta je bila sinoči odglaso-vana odobritev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. odlikovanje! Beograd, 11. maja. Predsednik finančnega odbora dr. Jovan Radonjič je bil za svoje zasluge kot predsednik bizantolo-škega kongresa odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. ligenca. Vsako drugo sestavljanje naprednega bloka pa je prazno govorenje in le nelepa strankarska špekulacija. KONFERENCA MALE ANTANTE JE SESTANEK PRIJATELJSKIH DRŽAV. Beograd, 11. maja. Zunanje ministrstvo je izdalo naslednje obvestilo: Niso točne vesti, ki so iz neznanega vira prišle v francoske liste, da bi se na sestanku Male antante na zahtevo g. Miti-leneu-a o nekaterih vprašanjih ne govorilo. Niti g. Mitileneu niti kdo drugi ni postavil take zahteve. Sicer pa je to popolnoma naravno, ker sestanek držav Male antante ni nobena diplomatska konferenca, temveč sestanek prijateljskih zveznih držav. V razgovorih med prijatelji in zavezniki pa ne more biti noben predmet razgovorov izključen. NAŠA REPREZENTANCA NA MED-NARODNI NOVINARSKI KONFERENCI. Zagreb, 11. maja. Sinoči sta odpotovala na sejo izvršilnega odbora mednarodne konference novinarjev na Dunaju predsednik centralne uprave g. Krešimir Kovačič in predsednik zagrebške sekcije novinarskega udruženja dr. Dežman. Ona dva bosta skupaj z g. Radkom Pa-režaninom na Dunaju reprezentirala našo državo na tej seji. Seja bo z vsemi formalnostmi vred trajala od danes do 15. t. m. Na njej se bodo obravnavala socialna vprašanja novinarskega stanu. Na programu je tudi sprejem novinarjev pri državnem kancelarju dr. Seiplu in pri načelniku dunajskega mesta. BREZUSPEŠNA ITALIJANSKA KAMPANJA PROTI NAŠIM KOPALIŠČEM. Beograd, 11. maja. Kakor lani tako tudi letos Italijani po svojih listih razširjajo vznemirjujoče vesti o naših kopališčih, da bi odvrnili od njih posetnike. Kljub vsemu temu se opaža, da so naša kopališča letos prav dobro obiskana, pa čeprav Italijani alarmirajo svet, da pride do vojne in da naj ljudje ne hodijo v našo državo. PRED SKLENITVIJO ITALIJANSKO -MADJARSKE VOJAŠKE KONVENCIJE. Dunaj, 11. maja. O posetu dveh ma-djarskih generalov v Rimu se doznava, da sta oba generala člana generalnega Štaba. Njima udeležba pri svečanostih v Rimu je samo izgovor. Pravi namen njunega potovanja je, da se izdela podroben načrt madjarsko-italijanske vojaške konvencije. Dr. Ravnihar o akluelnih političnih vprašanjih, Zagreb, 11. maja. Današnje >Novosti« prinašajo iz Ljubljane intervju v svojega dopisnika z dr. Ravniharjem, predsednikom ljubljanskih radikalov. Dr. Ravnihar je najprej izjavil sledeče: »Pred vsem moram demantirati vesti, da bi bil jaz posredovalec za vstop SLS v vlado. Izjavil sem pač predsedniku vlade g. Vel ji Vukičeviču, da zahtevajo zunanjepolitični razlogi, da so vsi trije deli našega naroda zastopani pri upravi države. Kolikor sem mogel videti v Beogradu, sondira g. Velja Vukičevič teren in se ni dozdaj še za nič odločil. Kolikor mi je znano o vprašanju krize v gerentskem sosvetu v Ljubljani, je to, da je SLS predlagala za ta sosvet tri nove člane, ki jih bo veliki župan ljubljanski najbrž tudi potrdil. Tako o kaki krizi ni niti govora. Kriza v SLS je v resnici samo spor o pristojnosti med ljubljansko organizacijo in pa med izvršilnim odborom SLS, kajti dr. Stanovnik in njegovi tovariši zahtevajo avtonomijo. Dalje moram demantirati vest, da bi bil dr. Pirkmaier, bivši mariborski veliki župan postavljen za načelnika slovenskega oddelka v notranjem ministrstvu. Načelnik tega oddelka dr. Svetek je bil nekaj čas na dopustu. Ta čas pa ga je nadomestoval dr. Pirkmaier, ki pa ostane sicer še naprej inšpektor ministrstva. To mi je izjavil sam načelnik dr. Svetek. Na vprašanje, zakaj Slovencev ni v vladi, je odgovoril dr. Ravnihar: »Merodajni krogi so prišli do prepričanja. da se z radičevci ne more delati. Da pa se ne bi zamerili Hrvatom, so izpustili tudi Slovence iz vlade. Kar se tiče slovenskih radikalov, postaja naš položaj vedno boljši in ni nobenega govora o kaki razcepljenosti.« FRANCOSKI KOMUNISTI V SLUŽBI SOVJETSKE ŠPIONAŽE. Pariz. 11. maja. V komunistični vohunski aferi je prišlo do senzacionalnega preokreta. Eden priprtih komunistov je priznal, da je od vodstva komunistične stranke dobil nalog, da pribavi podatke o francoski vojski. Od nekaterih voditeljev se je zvedelo, da je bila v Franciji organizirana obsežna vohunska služba v korist Rusije. Nabrane informacije so posebni kurirji nosili v Moskvo. WILHELM NE SME N A ZaTFnEMCIJ 0 Berlin, 11. maja. Ker 21. julija t. 1. poteče veljavnost zakona o zaščiti republike, bodo levičarske stranke in centrum zahtevale, da nekateri paragrafi tega zakona ostanejo še naprej v veljavi, in to tista določila, ki onemogočajo povratek bivšega cesarja Wilhelma, dalje določila o zavarovanju ministrov pred atentati in določila o prepovedi protidr-žavnih tajnih organizacij. Nemški nacionalisti se temu protivijo. OBISK POLJSKIH NOVLNArTev T’ PRAGI. Praga, 11. maja. Predsinočnjim so prišli sem poljski novinarji na povratku s potovanja po Slovaški. Njih češki tovariši in pa oblasti so jih na kolodvoru slovesno sprejeli. JUGOSLAVIJA : RUMUNIJA 3 : 0. Bukarešta, 11. maja. Včeraj se je tu odigrala tekma med moštvom Jugoslavije in Rumunije. Naše moštvo je zmagalo nad Rumuni s 3 : 0. »BUBIKOPF« NA JAPONSKEM PRE-POVEDAN. Tokio, 11. maja. Policija v Tokiu je ženskam prepovedala dečje frizure, kratka krila in barvanje ustnic. Štev. 108. ^tnuamannEJua- teazasam «v* Kaša kuitnrna tradicija. V našem včerajšnjem poročilu o slavnostnem večeru Akademije znanosti in umetnosti ter Narodne galerije smo morali radi pomanjkanja prostora opustiti podrobnejše poročilo o govoru dr. L o n č a r j a , ki ga priobčujemo v ekcerptu sedaj. (Kakor znano izide celoten govor v posebni brošuri.) Prva družba, ki je imela na slovenskih tleh značaj akademije, je bila »Sosietas mili-taris«, ustanovljena leta 1670. Prvo znanstveno akademijo pa je dobila Ljubljana 1. 1.693, ko je bila ustanovljena »Aeademia Operoso-rum« (družba delavnih). Bila je to družba učenih mož, ki so gojili znanost in umetnost, dasi niso imeli razumevanja za ožje slovenske potrebe. Družbo je. ustanovil stolni prošt dr. Janez Prešeren. Prenehala je leta 1725. Leta 1702 je bila v Ljubljani ustanovljena »Aeademia Philoharmonicorum« (Filharmonično društvo). V svojih okriljih je zbirala prijatelje glasbe. Leta 17S1 je bila »Akademija Operoso-rum« obnovljena pod vodstvom Kumerdeja in Japelja. Imela je povsem drug značaj kot ona pod vodstvom dr. Janeza Prešerna. Ker se je krog nje zbirala literarna družba »Pisanic« (Pohlin, Dev etc.), je pričela gojiti tudi slovenski jezik in literaturo. Idejo slovenske znanstvene akademije je hotel vnovič realizirati 1. 1861 dr. Etbin Costa, v čemer pa ni uspel. Sedaj se pri nas ustanavlja znanstvena in umetniška akademija. V tretjič ima torej za seboj že znatno tradicijo. Od zgodnjega srednjega veka dalje se najdejo pri nas sledovi arhitekture in slikarstva. Čeprav niso bili vsi umetniki, ki so ustvarjali na naših tleh našega rodu, vendar je znak visoke kulture našega preprostega naroda, da je že tedaj poklical k sebi umetnike in arhitekte iz tujih zemelj, da mu okrase njegove cerkve s svojimi umetni-nami. Med umetniki, ki so jih v Italiji označevali s Schiavoui, so bili gotovo tudi Slovenci, na primer Janez s Krasa in drugi. Razvojna črta naše umetnosti gre od umetnikov Valvazorjeve dobe do Mencingerja, Robbe, članov dunajske umetniške akademije Janše in Schii-tza, direktorja te akademije Kavčiča, do Langusa, Wolfa in bratov Šubicev pa do naše moderne. Tudi početki naše glasbe segajo stoletja nazaj. Dunajski škof Ljubljančan Sladkonja je organiziral dunajsko dvorno godbo; Trubar je izdal prvo slovensko pesmarico in tudi Hren jo je sestavljal. Gallus - Petelin je bil uajvečji komponist v šestnajstem stoletju. Naša literatura se je pričela razvijati pod nemškim vplivom. Trubar in Dalmatin sta pisala prve slovenske knjige, od tu gre razvoj — ne vedno v ravni črti, ker sta ga ovirala ogenj in meč — do Cojzove družbe (Linhart, Vodnik, Kopitar) do Prešerna, Levstika, Jenkota, Gregorčiča, Aškerca in Cankarja. Tudi na znanstvenem polju beleži zgodovina mnogo imen. Tu. so pomembni Adam | Bohorič, jezikoslovec Popovič, matematik Vega, znamenita jurista Dolinar in Zhisman, dalje jezikoslovca Kopitar, Miklošič in matematika Močnik in Štefan. Dolžni smo Svojim prednikom v hvaležno priznanje njih delu, dolžni smo svojemu rodu, da nadaljujemo njegovo tradicijo v oblikujoči umetnosti, v glasbi, v literaturi in znanosti. Palacky je dejal: »Ako bi bil ciganskega rodu, da še več, ako bi bil zadnji potomec ciganskega rodu, vendar bi delal in umrl za svoj ciganski rod. Masaryk pa je dejal, da je vsak človek nekak gledae adseriptus, to je odvisen od svoje rodne grude. Sedaj, ko ustanavljamo Akademijo znanosti in umetnosti in Narodna Galerijo, nam naša maloštevilnost ne sme biti zapreka. To nas sicer more ovirati v politiki in v gospodarstvu, v kulturnem ustvarjanju pa ne odločuje kvantiteta in ekstenzivnost, temveč kvaliteta in intenzivnost. Slovenci smo v teku zgodovine izgubili bolj teritorijalno kot številčno. Malim narodom je potrebna za obstanek izobrazba uma in srca. Akademija znanosti naj bo naša duhovna voditeljica v soglasju z našim trajnim političnim idealom — združeno Slovenijo. Slovenci smo od nekdaj tu, na svojem ozemlju in sedaj, ko smo razcepljeni na štiri države, naj nas Akademija duhovno združuje. Naše šolstvo je sedaj dovršeno do univerze, ki smo jo imeli že v francoski dobi in ki torej ni nova ustanova. Akademija bo pomenjala za nas potrebno ekonomijo kulturnih energij, časa in denarja, ustvarila bo duševno kontinuiteto in kritiko ter bo naša ! najvišja instanca na umetnostnem in znanstvenem polju. Akademija bo imela štiri razrede: 1. filo-zofski-filološki-historični razred, 2. juridični, | 3. matematični in prirodoslovni in 4. umetniški razred. Narodna Galerija bo nudila pregled oblikujoče umetnosti, zbirala bo razstresene slovenske umetnine, vzbujala čut lepote pri gledalcih, pobudo pri oblikujočih umetnikih, pri vseh nas pa zavest, da je umetnostni razvoj slovenskega naroda premagoval mehanizacijo in materijalizacijo življenja, ki po-menjata v svojih končnih ‘posledicah gotov pogin malini narodom. Posnemajmo v dejanski ljubezni do slovenske kulture svoje prednike, ki so v dobi turških napadov in kmečkih uporov zidali po gorah in gričih cerkve in cerkvice, da so v njih poleg taborov imeli tolažišče ter zatočišče pred ljudmi in prirodo, ko so jih uničevali Turki in plemiči, kobilice in kuga. Posnemajmo prijatelja vseh Slovencev, kakor je sebe imenoval Trubar, ki je prosil Boga, da bi se usmilil ubogega slovenskega ljudstva in mu naklonil velik dar, da se bo tudi njegov jezik pisal in čital. -^Posnemajmo vse one številne ustvarjalce I rase v ni dobrin, ki so za slovensko kulturo nesebično delati, trpeli in umirali 1 Naj živi Akademija znanosti' in umetnosti, naj živi Narodna Galerija v Ljubljani! Dr- Albin Vilhar Srbohrvatski-slovenski slovar. Slovar nudi izredno bogat besedni zaklad — nad 40.000 besed in upošteva poleg besed vsakdanje rabe Službene novine, carinsko tarifo, trgovino, šolo, tehniko itd. Cena v celo platno vezan Din 60’—. jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kaj pričakujejo Italijani od nettunskih konvencij. Mario Nordio je napial v »Piccolu pod na- j slovom »La dispersione di un’antiea gente dalla sua terra« članek, ki ga podajamo v j sledečem v ekscerptu. ; — Toda koliko pa vas je še v Dalmaciji? Skoraj s strahom sem jih vprašal, pričakujoč bridek odgovor. V malem krožku patriotov je nastala tišina. Sicer, kadar pripovedujejo o svoji borbi, o svoji boli, tako zgovorni patrioti so se spogledali in molčali. Končno je pričel eden od njih: »Bilo nas je...« — Da vemo, koliko vas je bilo bratov v Dalmaciji, znana nam je vaša epična borba za ohranitev italijanske narodnosti pod Avstrijo, poznamo vašo Kalvarijo v zadnjem desetletju pred vojno. Toda vprašam, koliko vas je sedaj. . , __ — Malo... Sedem, osem tisoč, mogote deset, če vštejemo one, ki so optirali za italijansko državljanstvo. Njihovo število se je torej strašno skrčilo. Sicer ni bilo nikoli mogoče natančno vedeti, koliko Italijanov je živelo v Dalmaciji, Avstrijske statistike so bile tendenciozno prikrojene. Vendar pa so jih našteli leta 1910 preko 16.000! Ce pa vprašamo kakega pa-triota, bo povedal, da jih je bilo tik pred vojno, vštevši Zader. okoli 50.000. In sicer, če prištejemo 12.000 Italijanom, ki so jih na- šteli leta 1921 po uradnih podatkih v Dalma- j ciji 12.000 zadrskih »italianissimov . čp pri- j štejemo tisoče in tisoče onih, ki so,se potem j iz Jugoslavije izselili, če prištejemo tisoče i onih, ki so se vpisali kot »dvojezični«, bomo i prav blizu števila 50.000. Ali so imeli oni, ki so optirali za italijansko državljanstvo, prav? Ko je šlo za opcijo, je stal patriot pred težko alternativo: če se je opciji odrekel, je moglo to pomeniti, da se je definitivno ločil od velike italijanske družine, če pa je optiral, je pomenilo to toliko, kot da se je odrekel svoji rodni .grudi in postal tujec na domačih He - ^F{ina je onUraUi. Kerni^°1e°v rokah optantov velik del zemlje v Dalmaciji, jih skušajo oblasti z raznimi šikanami izriniti iz Dalmacije. Mnogi klonijo duhom, prodajo svoja posestva, likvidirajo trgovine in se izselijo. Izseljevanje traja torej še vedno, dasi se ne izseljujejo naši ljudje več »en mašse« kot leta 1923, vendar v zadnjem času, spričo dejstva, da je zavela v Jugoslaviji za Italijane zopet ostrejša sapa, število onih, ki se vprašujejo: koliko časa bo to še trajalo?, koliko časa bomo mogli še vzdržati? zopet narašča. Iz Dalmacije je izginila vsled nevzdržnih razmer cela generacija vrlih Italijanov, generacija 301et-nitu skoraj vsi, ki so bili v starosti, ko so si hoteli ustvariti sigurno eksistenco in domače ognjišče, so z ozirom na težave, s katerimi bi se bili imeli boriti, odšli in ostali so skoraj sami starci in otroci. Toda tudi oni, ki so ostali, vztrajajo v ljubezni do italijanskega naroda. Njihov goreči patriotizem je dal nekoč Benitu Mussoliniju povod, da je vzkliknil: »Pravi Italijani so Dalmatinci!« In ti vrli ljudje neomajno verujejo, da bodo njihove prrvice končno priznane. In 10 se mora zgoditi, zakaj med civiliziranimi narodi ni dopustno, da bi trajalo sedanje stanje stvari, pri katerem pogodbe ne štejejo nič, še dolgo časa. Za rešitev naših bratov imamo še eno sredstvo in to je lojalno in integralno izvajanje pogodb. Rapallska pogoba s svojimi sedmimi členi je bila prekratka in preveč sumarična, da bi mogla tvoriti definitivni statut za sožitje Ita- Polltične vesti _ = »Kmetski list« proti napredni fronti. — Ker SDS silno propagira napredno fronto in ker se o tej napredni fronti širijo vse mogoče vesti, objavlja današnji »Kmetski list« to-le čez dva stolpca debelo tiskano izjavo: »,Jutro' in ,Slovenec' prinašata svoja mnenja, kako naj nastopajo pri bodočih volitvah slovenske stranke. Oba lista med drugim pišeta tudi sledeče: »Bloku bi se približala kmetijska stranka, ki izjavlja, da je v političnem pogledu povsem neodvisna od HSS.« Na to izjavljamo, da take izjave nismo nikoli in nikomr podali. Slovenska Kmetska Stranka je res neodvisna slovenska stranka, ali v političnem pogledu je absolutno vezana na I1SS z ozirom na enakost socijalno kmetskega programa.« — S tem je jasno, da je napredna fronta zopet enkrat pokopana. — Okoli ustanovitve vsedržavne konservativne stranke. »Obzor piše: Politična situacija je bila v nedeljo prenesena iz Beograda v Zagreb in Ljubljano. Zaradi tega so se pričakovale z velikim zanimanjem vesti iz Zagreba in Ljubljane. V Zagrebu se namreč vodi akcija za ustanovitev bloka, v katerega bi vstopile vse lirvatske stranke, ki so proti radicevcem, in sicer: federalisti, hrvntski klerikalci, hrvatska stranka prava, hrvatska seljaeka republikanska stranka in skupina dr. Nikiča. Ta ideja je zavzela že konkretno obliko in vse kaže. da je tudi najdena'podlaga za ustvaritev takega bloka, ki bi bil zaenkrat samo blok za izvedbo skupščinskih volitev. Vsaka stranka je obdržala svoj program. Vse kaže, da ta blok ne bi nerada videla Vukičevič-Marinkovičeva vlada. — Nato niše »Obzor« o seji vodstva SLS v Ljubljani in pravi, da ostane SLS v lojalni opoziciji iz gospodarskih vzrokov, ker zahtevajo tako interesi Slovenije. — Jasno je, da bi novi hr-vatski blok pomenil začetek nove stranke na Hrvatskem, ki bi naslonjena na vlado Ma-rinkovič-Vukičevič tvorila Podlago z^novp ;^iS v^rvnTbcograjsbi krogi. ' = Nemške vesti o likvidaciji italijansko-jugoslovanskega konflikta. - Dopisni urad »UlisteiTK poroča, da se je našla kompromisna formula za izravnavo spora med Beogradom in Rimom. Po tej kompromisni formuli bi Jugoslavija ratificirala nettunske konvencije. Italija pa bi se zavezala, da preneha s kampanjo proti Jugoslaviji. Istočasno je poslal Mussolini Marinkoviču pismo, cegar vsebina je še tajna. Vseeno pa se trdi, da v tem pismu pojasnjuje Mussolini Tiranski pakt.ter ga tolmači tako. da ni z njim nit, najmanj e ogrožena neodvisnost Albanije . " če je vest nemške agenture točna V slučaju da je, potem moramo samo konstatirati, da bi bil na tak način izravnan spor nam samo v škodo. Mi bi dali pozitivno stvar: ratifika- : lijanov in Slovanov v Dalmaciji, treba je bilo | nadaljnjih pogodb, ki naj bi jo dopolnjevale. | Sledila je sanmageritska pogodba, pa tudi ta j rupallske ni izčrpno izpopolnila. Neobhodno i potrebna kompletacija je bila dosežena šele j z nettunsko pogodbo. Te tri pogobe jio s0 ■ druga z drugo tako tesno zvezane, da invol-vira upiranje proti izvajanju nettunske obenem upiranje proti izvajanju rapallske in ostalih pogodb, ki so praktične posledice rapallske. Jasno je, da zgubita brez nettunske pogodbe tudi rapallska in sanmargeritska vsako vrednost. Zadosten dokaz za to je duh, v katerem ju izvaja beograjska vlada v zadnjem času napram dalmatinskim Italijanom. Ni pa dvoma, da se bo čim bodo nettunske konvencije ratificirane in se bodo lojalno izvajale, življenje naših konacionalov v Dalmaciji silno dvignilo. cijo nettunskih konvencij, Italijani pa čislo negativno stvar, ker kdo nam jamči, da italijanski tisk pri prvi priliki ne obnovi svoje kampanje proti nam? = Seiplov pakt z Landbundom. Dr. Seiplu se je posrečilo, da je pridobil Landbund za vstop v vlado. S tem je vladi trdna večina zasigurana in bo razmerje med vlado in socialno demokratično opozicijo ko 94 : 71. Po dogovoru dobi Landbund enega ministra brez portfelja in državnega tajnika v poljedelskem ministrstvu. Da bi dobila Kmečka zveza še poljedelskega ministra, niso hote krščanski socialisti dovoliti, temveč osta^ to ministrstvo njim. Poleg tega je dosežen obsežen sporazum za deželne zbore. Lane -bund dobi deželnega glavarja na Koroškem (kjer ostane dr. Schumy), dalje bo sestavljena na Štajerskem in v Burgenlanud vecma iz krščansko socialne stranke in Landbunda. Vstop kmečke zveze v vlado bo povzročil precejšnjo revizijo vladnega programa v znu-slu kmečkih zahtev in predvsem se bo to pokazalo v bodoči carinski politiki Avstrije. = Krvava nedelja v Berounn. V nedeljo je sklical dr. Boučelt, eden voditeljev narodne stranke dela in oster nasprotnik fašistov, v Berounu shod svoje stranke. Na shod je prišlo tudi več fašistov iz Prage. Ko je oti shod otvorjen, so takoj pričeli fašisti motih shod, nato so se pa navalili z noži, bokserjt in palicami na predsedstvo ter pobili dr. Boučka na tla, da je obležal v krvi. Ko mu je hotela njegova žena priskočiti na pomoč, so pobili še njo. Dr. Bouček je dobil poleg tega 8 cem dolgo rano z nožem. Policija je nato aretirala vse fašiste, pri katerih je našla orožje. Občinstvo je bilo nad divjanjem fašistov silno ogorčeno in je z vnemo P0*1’*-' galo policiji/ da so bili vsi fašisti are :c0' Tudi češki fašisti bodo še spoznali >'esn‘-pregovora, da žanje vihar, kdor seje prep _ Svetovna gospodarska konferenca. Konstituiranje komisij je dovrSeno. Predsednik trgovske komisije je Holandec Colijn, podpredsednika Anglež Runcunan, predsednik mednarodne trgovske zbornice m dinavec Rydbech. Poročevalca sta Ajnerika-nev Davis in Belgijec Girard. Komisija je nadalje izvolila tri podkomisije in sicer za svobodo trgovine, za carine in za trgovinske pogodbe. — Industrijski komisiji je Pr.ed-sednik Cehoslovak Hodač, podpredsednika pa sta Chilenec Urzna in Rumun Nemiec • Ža poročevalca sta bila izvoljena Italijan i relli in Francoz Peyerumhoff. — Predseam poljedelske komisije je Jugoslovan Frangež podpredsednika Madjar grof Szomssich in dijec Hyder; poročevalca pa Nemec Hermes in Švicar Porchet. — Vse komisije so tudi takoj določile svoj program. Zlasti se je poudarjala potreba dela za dvig kmetijstva. Kot glavno sredstvo se je pri tem priporočalo zadružništvo. H. P. Fard in njegov sistem. »Produciranje se ne sme zamenjavati s špekulacijo. Kapital mora izvirati iz tovarne, ne iz banke. — Mi smo proti vsakemu bančniku, ki smatra podjetništvo kot sredstvo za izkoriščanje. Najeti denar za zgradbo naprave je čisto nekaj drugega kot posojilo, izenačenje slabega poslovanja in jx>-tratnosti. V to svrho ne zadošča noben denar iz enostavnega razloga, ker denar sploh ne more pomagati. Potrata se da izenačiti le z varčnostjo, poslovanje le z inteligenco. K temu je denar nepotreben ...« >... Mislim, da bomo morali naše nazore o kapitalu podvreči deloma reviziji! Ta, ki ga upravlja, ga ne sme smatati kot lasten zaslužek. Da, nihče ne sme smatrati tak prebitek za osebno lastnino, saj ga ni sam ustvaril. Prebitek je vzajemna produkcija njegove celokupne organizacije. Sicer je lahko ideja posestnika razplamtela vso energijo in jo usmerila na cilj; ampak vsak delavec je bil sotrudnik pri delu. Podjetje se ne sme motriti samo z ozirom na sedanjost in na udeležence. Mora biti tudi sposobno, da se razširi. Vedno se morajo plačevati najvišje plače. Vsakemu udeležencu se mora dovoliti dostojno življenje — brez ozira na to, kakšno vlogo igra. Vendar, da ostane podjetje sjiosobno prehranjevati udeležence, mora ostati nekak prebitek v nekih rokah. Resnično pravičen tovarnar bo smatral prebitke le kot blago, njemu zaupano. Končno je vseeno, kje leži ta prebitek in kdo ga ima v rokah; le za ujegovo vporabo gre...« Kapital, ki ne ustvarja stalno novega in boljšega dela, je bolj nekoristen kot pesek. Kapital, ki dnevnih zivijenskih razmer delavcev stalno ne zvišuje in dnevmh plač ne oblikuje pravičneje, je svojo najvišjo nalogo zgrešil. Najvišji namen kapitala ni še več denarja ustariti, temveč povzročiti, da se vpreže denar v službo za zboljšanje življenja.-Ako mi industrijalci ne moremo prispevati k temu, da rešimo družabni problem, ostane naša najimenitnejša naloga neizpolnjena. Mož, ki je kapitalist in samo kapitalist, ki igra s sadovi dela drugih ljudi, zasluži vse, kar se trdi o njem. Nahaja se točno v istem položaju kot navaden igrač, ki oslepari delavce za njih zaslužke.« »... V3ako podjetje mora stremeti za dobičkom, ke/ bi ga drugače bilo konec. Ako pa poskusi kdo voditi podjetje le rada dobička in ne misli služiti javnosti, mora do-tično podjetje vsekakor hirati, ker mu manjka upravičenosti do obstoja. Dobičkarski motiv, če se ga smatra še tako za razumnega in praktičnega, je v resnici popolnoma nepraktičen, ker ima tako podjetje, kot je bilo že pojasnjeno, za cilj zvi- šanie cen blaga in zniževanje plač, ki radi tega stalno omejuje svoje trge in konca končno s samomorom. — Podjetje, pri katerem so dividende izven vsakega razmerja do nlač se nahaja na nevarnem krivem potu. Podjetje, ki bi poslednji preostali denar streslo v plače, bi bilo ravnotako v nevarnosti, da pogine. — Visoke plače pri visokih cenah ne pomagajo nikomur; vse se cenah enakomerno dvigne. Višje plače in nižje cene pomenijo višjo kupno moč, j števila »kupcev. Znižanje cen m noben lek proti slabi kupčiji. ~ PJaYa°par’ava io ie pripravljena plačati tigo\ina. plača ni oni mali znesek, za katerega mož še dela. Prava cena je najnižja cea^ava... tero se proizvod lahko redno razp^ me - Ako gleda tovarnarsamoM^pr, sto na cenejšo in najboljšo - ome. nizke plače. S svojimi visokim ^ juje trg. Zakaj ne ^ s0 potem urad-omejevali deln. Zi»k J J primerna? ieVemS uredUi delo tako, da dela eden mesto dveh ali treh, uvede Ford takoj novo metodo, kajti »kjerkoli sta plačana dva moža za delo, katero lahko izvrši edem mora plačati občinstvo dvakrat toliko, kot bi S prav za prav plačati.« S tem pa m rečeno da postane del delavcev odveč. Ravno nasprotno. Pocenitev obrata poceni proizvod in s tem se razširi krog odjemalcev. Zato je treba obrat povečati, m P0^®8^1 število delavcev. Tako so rastle Fordove to varne. vnle Nesposobni podjetniki m ravnatMi > krivdo za posledice svojega °^0 r£Kji na slovanja in napačnih metod g s]ede- svoje uslužbence. Ford J1” ,avec :f, je p roči mi besedami: »Površen ^ delavec dukt površnega ™ .s 'njč. Qn posnema le teorijo, dobiti nekaj za °1 'yaninhv°Zaje>3tud?J Fordovo naziranje o straikih. Ti nazori se precej razlikujejo od nazorov, ki vladajo glede tega med zaseb: nimi kapitalisti. Ford pravi: »...Stavka, ki hoče izsiliti pravične pogoje in pravične plače, je popolnoma upravičena. Obžalovati je le, da je delavec prisiljen stavkati, da pride do svoje pravice... Upravičene stavke nastanejo navadno po krivdi delodajalca. Marsikateri delodajalci so nesposobni za svoja mesta... Delodajalec je lahko ravnotako nesposoben za svoje mesto ko delavec za svojo stružnico . .. Nezmožen delodajalec na pravi več škode, ko nezmožen nameščenec-»...Podjetje ni za to tukaj da služi den«'' za kapitaliste ali pa nastavljencei kratkm viden kapitalist in kratkoviden sind kal ^ imata natančno iste nazore o P()d)mja’0ai v tem se razlikujeta njih mnenji, kem dobi plen ...« ([)alje prih.) Stev. 106. »NARODNI DNEVNIK« 11. maja 1927. Stran 3. Dnevne -vc-jslf. kdo je kriv? Slavnostnega večera slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter Narodne galerije se je v silno pičlem številu udeležilo naše di-jaštvo, ki bo ravno od obeh institucij imelo največ koristi. To nezanimanje mladine za Dašo najvišjo kulturno institucijo je silno žalostno,, toda nikakor ne moremo reči, da je kriva samo mladina. Nasprotno treba poudariti, da je popolnoma nemogoče, da se mladina ne bi zanimala za Akademijo, če bi vzgojitelji storili svojo dolžnost. Ali pa so ti mladino opozorili na slavnostni večer? Ali so ji razložili pomen Akademije? Ali so ji povedali dolžnost mladine? Naj odgovore na ta vprašanja oni vzgojiti Jhnrt1 'VvSe8a tega niso storili, mogoče bodo Spoznali svojo dolžnost in se ob-„i m„ da je krivda vzgojiteljev, če naroda a zmisla za kulturna stremljenja . ^®nania> seja tarifnega odbora, ki bi »ona i lme*a vršiti dne 15. t. m. je prelo-_ j l ®r so nekateri člani tarifnega odbora rzanj po drugih važnih konferencah, na nedoločen Sas. — Za brezposelne delavce. Minister za socialno politiko je odobril za podporo brezposelnim delavcem kredit 600.000 Din. Pod-rV^o raz(lelile Delavske zbornice. Deti soč.zbornica v Ljubljani je prejela 100 za b iT • e treUini zneska sta namenjeni ficirane def8116’ ena *retj'na I>a 23 nekvali- nio ri^8^01-1 0 cestnih hranilnicah. Na proš- <> -i •Mestnih hranilnic, da se zakon inin t'1.1 čimpreje predloži, je odredilo aMK-1^0 za trgovino in industrijo, da se j.i 'V-Skl zakon o hranilnicah iz leta 1844, ' v. ?a v Jlek:,i,te,I;ih Pokrajinah naše države, l azsin za Eas, dokler ne =,*!. • , ■ zakon, na vso državo P‘ V velJav0 novl viT žre,).anje državne razredne lntnrHo Včeraj se je vršilo v Beogradu žrebanje jr- siedS' 'fv,re loterije. Izžrebani so bili on no.)1 ■ A*ft: 40-000 Din je zadela srečka d in ‘A ni ’ °-000 Din ŠL 1L912; 10 000 oifi- P° 4000 Din št. 74.332, 18.925, 69.34a, 8j.961 m 27.383. »N*tečai za sestre pomočnice. Ravnateljstvo sole za sestre pomočnice razpisuje natečaj za sprejem učenk, šola traja dve leti Fo dovršeni soli se namestijo učenke v državni službi za sestre pomočnice. Prošnje je vložiti do dne 15. julija t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«; št. 50 z dne 7. maja t. 1. — Odlikovanja našili ameriških rojakov, klavni odbor Rdečega križa v Beogradu je fiašim ameriškim rojakom, ki so si pri na-t^ranju prispevkov v korist poplavljencev iz-ekli zasluge, podelil visoka odlikovanja. Od- ovan je gospod Frank Sakser, izdajatelj SnWrG4?'„a.,Naroda'? in predsednik Frank krtfi". IsSruMrrs ■;ve,ikim teli list-, -kT Benedik, upravi- nateli Frnr,i?y i Nar°da«; Roland Kus, rav-in m eri ’1 l V Jt *atte Bank iz Newyorka m p.edsedn.k dr. J. M. Seliškar iz Clevelan- brno niedgaljo.naJV1Šllm °dlikovanjem’ s sre' liovin J^jubljanska sekcija Jugoslovenskega nK,' ,l‘Sa udruženju je na nedeljskem UDCnem zboru v Celju izvolila »oglasno sle-deči odbor; predsednik Stanko Virant, I. podpredsednik Viktor Cencič, II. podpredsednik delegat mariborskega novinarskega K,Uek ’ OdW R,U namestnik Jože Zu-izvolien , or za revizijo članstva je bil nriancH, aP*o Kosovel. Občnemu zboru so unravo °Ja tud*: predsednik centralne Milorad t eši!"ir Kovačič, glavni blagajnik cjjp \rn, Vanič, zastopniki zagrebške sek- j VaHta, Krznarič itd. jal te ®r®*do v Kansasu. V Kansasu je div-na tkn?iUuVvrtin?nst vihar, ki je poškodoval Poškodovanih 11 'Je bil° ubitih’ Ilad 50 Katastrofalna poplava v Ameriki. Od- 'Llek za poljedelstvo v Wishingtonu porofa, ,p0f),av M'ssissappija doalej že ™0.000 ha rodovitne zemlje pod vodo. 322.000 Mhodpade na nasade bombaža. Več kredit-dovoUt*ti^tov se ie izjavilo pripravljenim trolo >F(Hter-i°iPlDVah oškodovanim pod kon-1° milijonov dJ e?erve banke« kredite do širi. Ker ' I>0P'«va se še vedno Orleans'1 ,,,, V” ej0 naslP‘ severno od New-novn ™ v H/ n:' več krajih zrušiti, je na-biva«nih občin s preko 200.000 premih Samomor žandarmerijskega podporoč-t n fv<)->eul stanovanju v Beogradu se ie Mi at Cnlun^- ^darmerijski podporočnik Mijat Culumovič. Culumovič si je pognal v fotelju sedeč krogljo skozi sence. Bil je pr priči mrtev. Pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt m zapustil nobenega. V trenutku TmoZra J« bil pn njem njegov 10 letni nečak ki mu je prinesel steklenico vina. Domneva' se da je izvršil Culumovič samomor v deliriju. Pred štirimi leti mu je umrla soproga. Njena smrt holu6 8 0 iskal je tolažbe v alko- Kor jo je mati ukorila, se je poizkusila zastrupiti. 181etno hčerko Šoferja Frido H na Dunaju so našli te dni v nieni sobi s plinovo cevjo v ustih nezavestno. Na mizi je ležalo pismo, v katere mpravi Frida, da bi bilo življenje prav lepo, da pa jo oviraio stariSi da W ga uživala. Deklica je nLZ pala kot >star:< na nekem diletantskem odru, čigar člani pa so se tudi na drugačen način zabavali. Prirejali so čajafike, na katerih so nastopale dame v Evinem kostumu. Ko je opazila mati te dni v javni koncertni dvorani sliko, ki je kazala njeno nadebudno hčerko v Evinem kostumu, jo je energično pokarala. To je Frido tako razjezilo, da si je sklenila življenje končati. Njeno stanje ni opasno. — Ljnbavna drama umobolnega. V pariškem predkraju Montmorency se je odigrala te dni krvava drama. Neki ključavničarski pomočnik je imel že dalje časa ljubav-no razmerje z neko sestro >Rdečega križa«. Dekle je izvedelo, da je njen prijatelj poročen. Ko mu je to očitala, je potegnil možakar samokres ter oddal na nesrečnico več strelov in jo smrtno ranil, nato pa pobegnil. Policija je ugotovila, da se skriva pri svojem bratu v Saint-Denisu. Dva detektiva sta dobila nalog, da ga aretirata. Ko je stopil v stanovanje prvi detektiv, je oddal morilec nanj pet strelov. Detektiv je obležal pri priči mrtev. Drugi detektiv se je rešil in obvestil policijo. Medtem se je morilec zabarikadiral in ko je obkolil hilo močan oddelek policijskih stražnikov, jih je pozdravil s svincem ter se branil vSč ur. Ko mu je pošla municija, se je udal. Policija ga je ubranila •le s težavo pred razjarjeno množico, ki ga je hotela linčati. Mož je najbrže umobolen. — Štirikraten morilec. Rimska policija je aretirala te dni nekega individija, ki je štiri deklice posilil in umoril. Trupla je razkosal ter na periferiji mesta zakopal. Štirikratni morilec Girolimoni taji, vendar ga je pa spoznalo več prič. Njegovi zločini segajo do leta 1924 nazaj. — Lažni liohenzollernski princ — morilec. Iz Berlina poročajo: Pustolovec JHarry Do-mela, ki je vodil ljudi za nos kot hohenzol-lernski princ in ki čaka sedaj v kolnskih zaporih sodbe, je osumljen, da je izvršil pred meseci v Berlinu umor. Gre za 161etnega »pikola« v kavarni »Vaterland«, ki je nenadoma izginil, nakar so ga potegnili štiri mesece pozneje iz reke mrtvega. Vsa poizvedovanja policije, da bi dečkovo misterioz-no smrt pojasnila, so ostala brez uspeha. Sedaj pa je policija ugotovila, da je pripovedoval »pikolo« zadnje čase pred svojo smrtjo večkrat, da občuje z nekim baronom Korf-fom. Kot znano je nastopal Domela baš pod tem imenom. Razven tega je uganjal Domela svoje pustolovščine v Berlinu baš v času, ko je »pikolo» izginil. — Linčanje zamorca. V Little Rocku je linčala te dni razjarjena množica nekega zamorca, ki je hotel posiliti neko belo ženo in njeno hčerko, v svarilni zgled je vlačila množica crnčevo truplo po ulicah ter ga končno na enem najbolj prometnih trgov se- j žgala. Policija se v stvar ni vmešavala, skrbela je celo zato, da množice promet ni ovi-| ral. Nedolgo popreje je hotela množica lin-j čati nekega drugega mladega zamorca, ki j je zvabil neko belo deklico pod pretvezo, j da_ ji razkaže poplavo, v gozd, kjer jo je posilil in umoril. Takrat je policija zamorca rešila. Ker se je slučaj ponovil, se je sta-tuiral eksempel. — Človek-opica v Budimpešti. Na budim-peštanskem vzhodnem kolodvoru je bil te dni velikanski temnit. Na stotine radovednežev se je gnetlo na peronu in pred kolodvorom, da vidijo človeka-opico, ki ga je pripeljal njegov oče iz Abony-a v Budimpe- .K° ,so Sa spravili iz vagona, so se jeli ljudje tako prerivati, da je morala napraviti policija kordon, da je mogel opica-človek s svojim spremstvom dalje. Vsakdo ga je hotel videti od blizu. Opičji človek je 241etni sin kmeta Istvana Assay-a. Oče ga je pripeljal v Budimpešto, da ga bodo preiskali na kliniki, nakar ga bo razkazoval neki impresario v budimpeštanskem »\vurstelpraterju«. Opica-človek je visok 144 cm. Po vsem telesu je porašen z gosto dlako. Ima nizko čelo in dolge roke ter hodi samo po štirih. Tako oče k.ot mati sta popolnoma normalna ter imata še štiri druge otroke, ki so pravtako normalni. Nestvor je bil že ob rojstvu čudno kosmat. Ker ni mogel še niti s petimi leti govoriti, ga je peljal oče na kliniko. Tam so ugotovili, da ima živalske instinkte ter izjavili, da mu ni pomoči, čim starejši je postajal, tembolj so se razvijali v njem živalski instinkti. Stariši so ga smatrali za navadno žival ter so ga priklenili v hlevu, kjer je preživel v družbi dveh konj, dveh krav in ene koze 19 let. Pred dvema mesecema je postal nenadoma divji. Bil je privezan z vrvjo k jaslim, kljub temu se mu je. posrečilo, da se; je iztrgal. Par minut nato se je pojavil na obljudenem trgu. Prestrašeni so bežali ljudje na vse strani, ko so ugledali golega polčloveka. S pomočjo orož-niko so ga spravili zopet v hlev ter priklenili z verigo. Do trenutka, ko je pobegnil iz hleva ni videl razven svojega oč^ta in svojih bratov nobenega človeka. Govoriti ne zna’ P° opičje. Predno so ga prepeljali v Budimpešto, so ga morali obleči To je bilo pa zelo naporno delo. Besno ie strgal polčlovek vsako obleko s sebe in treba ie bilo štirih krepkih kmetov, da so ga obvladali, uklenili in nato oblekli. Na železnici se je moral voziti v spremstvu svojega očeta in impresarija v posebnem kupeju. Sprva je bil miren. Nenadoma pa je razbil šipo in hotel pobegniti. V zadnjem trenutku so ga ujeli za noge in potegnili nazaj. Med potjo ie požrl nestvor tri kilograme kruha in pol kilograma sala. Pred kolodvorom njegov oče in impresario nista mogla najti nobenega autošoferja, ki bi ga bil hotel vzeti na voz. Zato očetu ni preostalo drugega kot da ga je peljal peš na verigi po mestu. Končno se ga je usmilil neki tramvajski sprevodnik, ki ga je vzel na sprednjo platformo. Sedaj se nahaja nestvor na kirurgični kliniki. VIII. Vsesokol&ki zlet v Pragi leta 1926 od 12 — 16 maj« v kino .Ljubljanski dvor*. — 11 leten morilec. Iz Varšave poročajo: V Chyzovu (okraj Zamosc) se je sprl 11 leten frkovec s svojim 8-letnim tovarišem, ga peljal k reki ter ga pahnil v vodo. Deček je utonil, morilec pa se je vrnil, kot da se ni nič zgodilo, mirno domov. Policija ga je izsledila šele črez par dni. — Aretacija potvarjalcev denarja v Neaplju Neapeljska policija je izsledila tolpo ponarejevalcev denarja ter jim zaplenila za 1 milijon lir kolumbijskih novčanic. Tolpa je falzificirala novčanice skoraj v vseh evropskih in ameriških držav. — Pobesnel zločinec. Iz Kapstadta poročajo: V bližini natalske meje je imel biti aretiran neki farmer radi krvosramstva in poizkušenega umora. K oso prišli ponj policijski stražniki, je jel streljati. Ko je enega od njih ranil, se mu je p>osrečilo pobegniti domov v Charleston, kjer je osem ljudi, med njimi svojo ženo in svojo taščo ustrelil, na-lo se pa obesil. — Dr. Vilharjev Srbohrvatsko - slovenski slovar obsega 40.000 besed in ne 4000, kakor je bilo pomotoma javljeno v inseratu dne 9. maja 1927. Ljubljana. 1— Premijera Petrovičeve drame »Mrak«. V petek, 13. t. m. bo v ljubljanski drami i premiera lepe in učinkovite drame hrvat-i skega pisatelja Pecija Petroviča, Mrak. Pe-; cija Petrovič je našemu občinstvu znan po svoji komediji >Vozel« ter drami »Gozd«, ki sta obe že bili vprizorjeni na našem odru. Dramo »Mrak« režira g. Skrbinšek, v glavnih vlogah nastopijo poleg njega gospod Gregorin, gospa Juvanova in drugi. Na to pre-mijero še prav posebej opozarjamo občinstvo, ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo doma slepih. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 11. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: 1. Pokojni Jovan Erlenwein iz Branovca. 2. Kaj pravi dr. Žerjav o protialkoholni zakonodaji? Vabimo ]>oleg članov(ic) še ostale prijatelje našega pokreta. — Podpredsednik. 1— Ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete dobite po zelo solidnih cenah pri FRANCU PAVLINU, Gradišče 3. YPOROJENIM ŽELEZNIŠKIM DELAVCEM ODVZETE LEGITIMACIJE. Vsak železniški uslužbenec, to je od najvišjega uradnika do najnižjega delavca je šel v železniško službo samo zaradi tega, da si pošteno prisluži pokojnino za svoja onemogla leta. To pa tako pokojnino, da bo mogel človeku spodobno preživljati sebe in svojo družino. Poleg tega pa tudi, da si prisluži vozno legitimacijo, s katero bi se mogel včasih kam peljati po režijski ceni. Vsled odsluženih 20 do 40 let, ali pa vsled nezgode, dobljene v službi smo si to tudi prislužili in tudi vživali. Vse te pravice smo torej že I prinesli iz razpadle Avstrije v Jugoslavijo; i samo milijonske zlate fonde so drugi prepe-i ljali v Beograd. Realitete, zidane iz naših j fondov, so pa tudi že od preje tukaj in se ! danes kot stare hiše visoko' obrestujejo. Vsi j cd naše vlade v inozemstvu podpisani pakti, ; n im tudi garantirajo naše pravice. Marsikateri imenovanih je imel boljšo ali lažjo službo, katero je pustil in šel v najbolj težko in nevarno službo samo zaradi starostne preskrbe! Opravljali smo isto ob najhujši vročini, največjemu dežju, snegu in mrazu in to po dnevi in po noči. Čuvali smo nad splošnim življenjem, imetjem in blagom vsega potujočega občinstva. Delavci v skladiščih so delali pogosto od 7. ure zjutraj do 11. ure zvečer s presledkom eno uro opoldan in eno uro zvečer za povžitje hrane. Koliko so trpeli nenastavljeni kurjači med vožnjo! Bili so pravi sužnji. Kaj pa šele prožni delavci, cel dan na progi z bornim kosilcem, posebno v zimskem času, ko je bilo pri težkem delu vse zmrznjeno. V '»Uradnem listu« št. 81. objavljena uredba osrednje vlade pod prometnim ministrom dr. V. Jankovičem pravi v točki 8, da naiu ostanejo vse pravice nedotaknjene. (Samo tolmači m razume naj se pravilno.) Sedaj pa kur naenkrat to ukinjenje! Kdo vse se vozi po železnicah po znižanih cenah, ko nima najmanjše zasluge za železnico, o tem niti ne govorimo. Saj to javnost sama predobro vidi! Kljub vsem prizadevanju se nam še ni posrečilo izvojevati pravic, ki smo jih popreje uživali. Kaj porečejo k temu našemu dolgotrajnemu trpinčenju aktivni uslužbenci? Kaj pa še posebno aktivni gospodje sinovi starih vpokojencev? Ali res nimajo- nobenega človeškega srca več v sebi, da vse to mirno gledajo in dopuščajo? Ali si mogoče mislijo, mi že imamo — vi pa iščite?! Nadvse pravičen je pregovor, ki pravi: »Danes meni, jutri tebi.« Vsa-ka prostovoljno storjena krivica nad svojim bližnjim se sama maščuje in sicer nad krivcem samim in pogosto tudi nad njegovimi mlajšimi. Ljubljana, 10. maja 1927. Društvo železniških vpokojencev. Dopisi. Ponovavas pri Grosupljem. Kdo še ne pozna prijaznega grička Tabor, kjer ponosno stoji cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem še iz turških časov, kjer se vrši v nedeljo 15. t. ni. ob pol 10. uri dop. slovesna sv. maša, nakar je otvoritev podzemeljskih jam, ki so bogato okrašene s krasnimi naravnimi kapniki. Otvoritvi sledi ogledovanje jam in sicer »Županove jame«, »Ledenice« in »Mikličeve jame«. Otvoritev je zvezana z veselico na Taboru, šaljivo pošto, sreSolovom, turško kavarno, pečenjem janca na ražnju, petjem itd. Med prireditvijo igra godba iz Št. Jurija. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v Ponovi vasi v prostorih g. Jos. Perme. Za jedila in pijačo preskrbljeno. Pri jutranjih ter opoldanskih vlakih vozovi na postaji Grosuplje na razpolago. Vabljeni vsi od blizu in daleč. i i OBČNI ZBOi? LJUBLJANSKE BORZE. Včeraj, ob 4. uri popoldne se je vršil v borznih prostorih občni zbor ljubljanske borze. Občni zbor je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin ml. s pozdravom vseh navzočih, posebno pa finančnega delegata in borznega komisarja dr. Ivana Rupnika ter dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna kot zastopnika trgovinskega ministra. Ker so bile volitve pri zadnjem občnem zboru radi gotovih formalnih napak neveljavne, se je vršil včeraj ponoven občni zbor, na katerega dnevnem redu so bile le volitve v borzni svet, finančni odbor in razsodišče. Predsednik g. Jelačin ml. je ugotovil sklepčnost ter konstatiral, da je od 165 borznih članov navzočih, oziroma zastopanih 132, torej udeležba, kakor je dosedaj ni beležil še noben občni zbor, kar priča za veliko zanimanje, ki je vladalo za te volitve. Borba za devizno koncesijo. Pred prehodom na volitve izvaja predsednik g. Ivan Jelačin ml.: /Objaviti vam moram veselo vest, da smo dobili po štiriletni borbi koncesijo za popolno borzo. Finančni minister je pristal, da izda trgovinsko mi nistrstvo Jjubljanski borzi devizno in valutno koncesijo. Ob tako važnem trenutku naj vam navedem historijat vse borbe, ki smo jo štiri leta vodili za devizno koncesijo. Držali smo se načela: Vztrajati in ne popustiti. Posluževali smo se pri tej borbi vseh zakonitih j sredstev. V konjukturni dobi valutne trgo-i vine sta založila Beograd in Zagreb mi!i-j jone, od katerih so bili Slovenci izključeni, i Slovenci smo se vedno smatrali za enako-! pravne v državi, zato smo zahtevali tudi ena-j ke pravice zase. Če smo točni v plačevanju ; davkov in v izpolnjevanju dolžnosti do dr- ■ žave, imamo tudi vso praviso, la zahtevamo i zase vse ono, kar imajo drugi. I Pri svojem programu popolne borze smo ! vztrajali vedno in tudi tedaj, ko so drugi že | ,'bupavali. | Če navedem neskromnost, sem tedaj, ko je ! neki član borznega sveta stavil predlog, naj ! borzo vzprieo neizgledov v kak uspeh sploh | opustimo, sem stavil tedaj protipredlog, naj i vztrajamo dalje. In ta taktika se je izkazala ■ sedaj za pravilno. Bili smo tedaj na stali-| šču, da moramo sanirati finančno stanje bor-! ze, razviti delovanje borznega razsodišča ter ! čakati ugodnega trenutka za uresničitev na- 3:;ga programa, | Naj ob tej priliki izrečem v imenu borzne uprave zahvalo vsem slovenskim denarnim zavodom, ki so nam s subvencijami pomagali, da smo mogli poravnati borzne obveznosti. Znatno nam je pomagala tudi Trgovska in obrtna zbornica, ki nam j3 naklonila j 120.000 Din podpore. ! V borbi za popolno borzno koncesijo sem ; bil v vedno na preži, tako 1. 1924. v Skoplju, S pri zborovanju vseh gospodarskih korpora-| cij, ko sem čakal na ugoden trenutek, da j predložim finančnemu odseku resolucijo z | zahtevo po popolni ljubljanski borzi. Po večurni borbi v odseku je bil sprejet sklep, da se predloži resolucijo plenumu 600 delegatov iz vse države, ki so zborovali v navzočnosti tedanjega finančnega ministra dr. Stojadinoviča in trgovinskega ministra dr. Križmana. Ta resolucija za izpopolnitev ljubljanske borze je bila nato soglasno sprejeta in nam je kasneje služila kot tehten dokaz za to, da so vsi gospodarski krogi v državi za popolno borzo v Ljubljani. Pri ministru dr. Stojadinoviču sem bil trikrat, štirikrat, toda on je zavzemal vedno odklonilno stališče k popolni ljubljanski borzi. Prišla je Davidovičeva vlada. Že tedaj smo vedeli, da čim več je Slovencev v vladi, tem lažje nam bo doseči naš cilj. V tej vladi je bil trgovinski minister dr. Šumen-kovič, finančni minister pa dr. Spaho, hkrati pa sta bila v vladi tudi dr. Korošec nn dr. Kulovec, ki sta mi pomogala pri intervencijah, tako, da je nazadnje dr. Spaho le podpisal koncesijo za popolno borzo, ki jo je pa terminiral samo na pol leta, češ, *da vidimo!« Davidovičeva vlada je morala odstopiti, sledila je vlada PP, listino o koncesiji pa je spravil v svoj predal generalni inšpektor Jakovljevič. Šel sem tedaj tudi k ministru dr. Gregorju Žerjavu in ga kot slovenskega ministra prosil, naj mi pomaga pri tem, da se izda koncesija za popolno borzo. Odkrito sem mu dejal: Ni mi za osebnosti, temveč za stvar. Dr. Žerjav mi je obljubil pomoč. Finančni minister dr. Stojadinovič pa dovoljenja ni dal. Kasneje je nastopila radikalsko-radi6ev-ska v.lada. Pri mojih intervencijah me je tedaj krepko podpiral minister Pucelj in tudi trgovinski minister dr. Krajač mi je bil naklonjen. Interveniral sem večkrat pri finančnem ministru dr. Periču, v Beogradu m ob priliki odkritja spomenika v Kranju, toda dr. Perič je bil rezerviran. Prjfla je na površje nova vlada, v kateri so bili zastopani Slovenci s tremi ministri. Zastopnik trgovinskega ministra je bil Simonovič, finančni minister pa dr. Markovič. Za stvar smo pridobili tudi Narodno banko in njenega generalnega direktorja dr. Novakoviča. Slovenski ministri so se za stvar odločno zavzeli ter se korporativno podali k finančnemu ministru g. dr. Markoviču, ki je pristal na to, da se nam podeli devizna koncesija. Po štiriletni borbi je bila stvar izvojeva-na. Sklical sem takoj sestanek vseh zastopnikov tukajšnjih denarnih zavodov in jih prosil naj nas podpirajo pri otvoritvi deviznega poslovanja na ljubljanski borzi, za kar so se vsi lojalno izrekli svojo pripravljenost. Če bo šla stvar posreči, bomo pričeli z deviznim poslovanjem na ljubljanski borzi že pričetkom meseca junija. Dovolite mi, da sporočim pismeno zahvalo občnega zbora vsem gospodom, ki so nam pripomogli do popolne borze, zUs*i pa ministru financ dr. Markoviču, ministru Simonoviču in bivšim trem slovenskim mini- stroui dr. Kulovcu, inž. Seraecu in dr. Go-S.’Tju. Občni zbor je presednikov predlog soglasno sprejel. Predsednik g. Jelačin nadaljuje nato svoj govor: Pripomniti pa moram, da nam v naši borbi beograjski gospodarski krogi niso prav rtič nasprotovali. Tudi nima izpopolnitev naše borze nikakih nelojalnih konkurenčnih motivov ali demonstrativnega pomena proti zagrebški borzi. Tega nismo in ne bomo nikdar mislili in dokler bom jaz član borznega ■jifcta, ne bom tega nindai dopustil. Trenutna indispozicija zagrebških krogov nas ni presenetila. Uverjen sem, da se bodo 7. normalnim razvojem naše borze normalizirali tudi odnošaji med našo in zagrebško borzo. To pa, kar je naše, za to zahtevamo, da ostane nam. Postali smo že polnoletni in liočemo biti zato enakovredni. Izpopolnitev lastne borze smo zahtevali iz principa enakopravnosti. Poživljam vse gospodarske kroge, da se poslužujejo naše devizne borze. Po izjavah iinogih krogov smemo računati, da se bo devizno poslovanje ljubljanske borze ugodno razvijalo in upati je, da bo imela ljubljanska borza črez nekaj let drugačen obseg, kakor sedaj in da bodo številke njenega prometa in poslovanja drugačne kol sedaj. Predsednik povdarja dalje, da je stremel za tem, da pritegne k borzi vse zainteresirane kroge, v prvi vrsti pa žitno in lesno stroko. Sklical je tudi anketo teh strok, da se ugodi njihovem težnjam ter je predlagal na izpraznjena mesta v kooptacijo zastopnike žitne in lesne trgovine. Gg. Kavčič in Hieng sta skušala opore-rekati stvarnim izvajanjem borznega predsednika, pri čemur pa nista imela sreče ter ju je predsednik gladko zavrnil. Sledile so volitve. V borzni svet so bili na podlagi oficijelne liste izvoljeni gg.: Karol £'ee. Ivan Jelačin ml., Viktor Meden, ing. Vladimir Remec, Rihard Skiibec, Janko Jovan in Joško Javornik s 93 ter Fran Pogačnik s 65 glasovi. V finančni odbor so bili izvoljeni gg.: Josip Gogala. Ivan Kostevc, Anton Kralj, dr. Miroslav Lukan in Karlo Prohaska. vsi s 93 glasovi. V razsodišče so bili izvoljeni gg.: Fran Heinihar, Simon Jurčič, Joško Majaron, dr. Ernest Rekar, V. H. Rohrmann, Anton Ro-jina in Avgust Skaberne, vsi s 94 glasovi. Skupina okrog gg. Kavčiča in Hienga ni volila. Z izvolitvijo te liste je podana res prav posrečena sestava borzne uprave, v kateri je v celoti zastopanih 5 trgovcev, 5 indu-strijcev ter 5 bančnikov. Tudi z ozirom na politično pripadnost so zastopani v borznih odborih pristaši vseh strank, tako, da je izključena majorizacija s politično tendenco. Pričakovati je torej, da bo taka borzna uprava povedla ljubljansko borzo k najlepšemu razvoju. jBorznemu [predsedniku g. Ivanu Jelačin« ml. pa je le čestitati k žilavosti in vztrajnosti, s katero je premagal vse ovire v boju za to važno institucijo slovenskega gospodarstva. Občni zbor ljubljanske borze se je zaključil ob 7. uri zvečer. Šport. Javna telovadba srednješolske mladine v Ljubljani. V nedeljo, vsled slabega vremena odpovedan nastop srednješolske mladine, se je vršil včeraj popoldne na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola. Ze uro pred po-četkom so se zbirale mase dijaštva ter se v telovadni opremi nestrpno kretale, deloma pred, deloma v telovadišče samem. Tudi število gledalcev je bilo razmeroma veliko, ako se upošteva dejstvo, da je celo popoldne v malih presledkih deževalo. Točno ob 17. uri je vkorakalo na igrišče 1100 dijakov nižjega oddelka, porazdeljenih v 4 kolone po 270 mož. Po danem znamenju, ki ga je dal vodja telovadbe na tribuni, so počeli dijaki izvajati prvo vajo. V početku je bilo pri posameznikih opažati nekoliko treme, ki se je pa polagoma ublažila. V celoti je napravilo strumno in perfektno izvajanje globok utis na gledalce, ki so dali svojemu priznanju duška z aplavzom. Nižji oddelek je izvajal tri vaje. Za njimi je nastopilo 1000 deklet nižjega oddelka, ki so vzlic temu, da so nekoliko zaostajale v izvajanju za svojimi^ tovariši dijaki, častno rešile svojo nalogo. Rlivno tako so tudi one izvajale troje vaj. Po njihovem odstopu je bilo vodstvo vsled močnega deževja prisiljeno nadaljnje izvajanje odpovedati. Predvidoma se bo celoten nastop vršil ponovno dne 29. t. m. ob priliki proslave lOletnice majske deklaracije. Rekord v poletu čez Alpe. 5. maja je nemško letalo tipa »Dornier« preletelo Alpe; letalec je startal v Friedrichshafenu in pristal po 2 urah o min. v Milanu ter s tem postavil rekord v poletu čez Alpe. Zadnje lahkoatletske vesti. Baraton je pretekel pri mitingu metropolita« kluba v Parizu 600 m v 1:20.8. — Charles Hoff je prevzel s 1. majem zopet mesto urednika pri norveškem listu ,:Sportmanden . — Finski tekač na dolge proge Ritola, ki se mudi že več let v Ameriki, se vrne to poletje na Finsko, da se trenira za amsterdamsko olimpijado. Vdeležil se bo maratonskega teka. V 30 URAH PREKO OCEANA. Iz Newyorka forzojavljajo: »Nungesser je poletel preko Ne\vburyporta dne 9. t. m. ob 4.25. Pričakuje se, da pristane v Ne\vyorku okoli 6. popoldne.« Že preje je prispela v Pariz vest, da sta Nungesser in Coli pristala v Ne\vyorku. Vest je povzročila v Parizu velikansko navdušenje. Vsi listi so priredili posebne izdaje. Nad mestom je krožil vladni aeroplan, ki je spuščal rdeče rakete. Ljudstvo je frenetič-no vzklikalo in pelo marsejezo. Izkazalo pa se je, da je bila vest plod fantazije nekega newyorškega reporterja. Ob 11. zvečer je dobil tudi >Paris Soir brzojavko, da sta letalca v Newyorku pristala. Vsekako pa ustreza vsaj prvo citirana brzojavka resnici, ker je uradna. Francoska letalca sta torej v Ameriki. Za pot preko oceana sta rabila 30 ur. Nungesser in Coli sta vporabila za polet preko oceana čisto nov stroj posebne konstrukcije. Oba sta znamenita francoska vojaška letalca. Specielno Nungesser je eden od najslavnejših francoskih letalcev. Uničil je v svetovni vojni kakih 50 nemških letal. Krmaril je na poletu preko oceana kapitan Coli. Coli je bil v vojni petkrat ranjen ter je izgubil eno oko. Pot, ki sta jo preletela letalca meri okoli 6000 km. Za polet Ne\v-york—Pariz ali pa obratno je bila razpisana nagrada 25.000 dolarjev. Letalca sta morala poleteti preko oceana na da bi bila med potjo kje pristala. V nasprotni smeri, iz Ne\v-yorka v Pariš nameravata poleteti v kratkem angleška letalca Chamberlain in Lloyd Berthaut. Nungesser in Coli pa nista prva, ki sta preletela ocean. Prvi je bil Anglež Aleot, ki je poletel leta 1919 v aeroplanu iz Nove Zelandije na Irsko. Par let nato je sledil njegovemu vzgledu angleški kapitan Havvker, ki je poletel iz zapadne Afrike v Južno Ameriko. V najnovejšem času pa je kot znano poletel de Pinedo že dvakrat preko oceana, vendar pa je absolviral pol. kar je treba povdariti, v etapah ter je pristal med P°ti° na Azorih. Po zadnjih nepotrjenih vesteh letalca se nista pristala v Ne\vyorku. Za jugoslovenske patente Št. 1331 od 1. januarja 1923 na: >POSTOPEK ZA IZDELOVANJE FINONlT-NE SVILE IZ VISKOZE« (Verfahren zur Herstellung feinfadigem Viskose-Glanzstoff); št. 1301 od 1. januarja 1923 na: »POSTOPEK ZA IZDELOVANJE NAJFI-NEJENITNE SVILE IZ VISKOZE« (Verfahren zur Herstellung feinstfadiger Viskoseseide); št. 1302 od 1. januarja 1923 na: »POSTOPEK ZA PROIZVODNJO NAJFI-NEJENITNEJE VISKOZE-SVILE« (Verfahren zur Herstellung feinstfiidiger Viskoseseide); v št. 1309 od 1. januarja 1923 na: »POSTOPEK ZA IZDELOVANJE NITI IZ VISKOZE« (Herstellung von Viskosefaden), ‘ se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Šelenburgova uliea 7. Marcel Prevost 15 Don-Juanke. Ko sta tako vsak sledila svojim mislim, sta se začela, kot je to navada pri takih pogovorih, meniti o skupnih znancih, seveda, kot se to navadno vrši, z !ahno ironijo. Albina je opazila, da igra dr. Vau-grenier svojo vlogo z lahkoto. — Zdi se mi, da je proiesor vse preveč domišljav, .te dejal zdravnik. Govorica mu sicer teče gladko, toda /, duhom zaostaja nekoliko. Žena ga nadkriljuje. Govorila sta o Saulnoisovih. — Vaša sodba je pravilna, je odgovorila Albina. Moja sestrična Jeana je izredno nadarjena ženska in iijen značaj nič ne zaostaja za njeno inteligenco. Uspeh njenega soproga je njeno delo. Vzela ga je iz ljubezni. Iz uboge podeželske plemiške rodbine je. Poročila je profesorja filozofije na tamošnji srednji šoli. Takrat je pisal Albreht Saulnois knjige, ki jih živ krst ni čital. Ona ga je navdušila za druge filozofske knjige, s katerimi je imel ogromen uspeh. Njih naklada je dosegla število najbolj napetih romanov. Njegova žena ga je uvedla v najboljšo družbo, koje modni filozof je takorekoč postal. Danes je član Akademije znanosti in neki dan bo spadal med štirideset Nesmrtnikov. Živita skromno, a prav udobno. — Guilloux trdi, da njiju zakon nima preveč trdne podlage. Albina se je razvnela: — Kaj Guilloux! Vendar ne mislite vzeti resno njegovega blebetanja? On sovraži družbo, ker so se mu vsi bogati zakonski načrti izjalovili. Nato je bolj mirno nadaljevala: — Jeanne je zvesta soproga, ki ljubi edino svojega Alberta. Rekla bi, da drugih moških sploh ne vidi. Vaš prijatelj Guiiloux to ravno sedaj izkuša, in to ga jezi. Vsa umetnost njegovega zapeljevanja, vse njegovo diplomatsko prizadevanje je brezuspešno na-pram zakonski poštenosti te nekoliko debele blondinke. Sedaj skuša na drug način priti do svojega cilja: vzbuditi hoče ljubosumnost moje sestrične napram njenemu soprogu na ta način, da trobi okoli, da jo vara. — Z lepo Lorande? — Saj ni res! Tudi to si je izmislil Guilloux. 1 ac je Saulnois imel razmerja z damami najvišje družbe, a to so ženske, ki si privoščijo zaporedoma vsakega slavnega moža. Toda kar se tiče Berte, me morate poslušati, dragi gospod Vaugrenier. Poglejte mi v oči in j videli boste, da govorim resnico. Berta Lorande je moja j prijateljica. Poznam jo iz časa, ko je bila še ljubko dekle, hčerka majhnega trgovca na deželi, in ko je izdala svoj prvi roman. Njeno življenje poznam tako do-±>ro kot moje lastno. Zato vam zaupam z gotovostjo povem, da se gospa Loranda nikoli ni odločila za kompromis med poltenostjo in socialnimi zakoni, o katerem sva ravnokar govorila. Ni je bolj poštene ženske kot ona. — In vendar Saulnois... m„rsikdo — Saulnois se je vanjo zagledal, drugi. Ali ne veste, da se Bert, noben mo.ki ne ustavljati, če le ona hoče? — Guilloux ji očita, da hoče to prav pogosto. — Ali očitamo demantu, da se blešči? Berta Lorande kar žari strasti, zgovornosti in lirizma. • • Prl" vlačuje z neodoljivo silo moške in ženske. Moški, ki jo obletavajo kot metulji luč, si pri tem opalijo Pel^°|L Ali je Berta temu kriva? Sicer pa jo boste sami sodili, kajti hočem, da jo spoznate. Povabila vas bom na kosilo z njo in z gospo Trevoux in njenim sinom, ki sta obadva zelo prijetna... Nikar ne mršite svojih košatih obrvi! Saj je prav, če obiskujete Guillouxa, toda če človek občuje samo z njim, postane preveč zagrizen. Človek vaše starosti in vaših lastnosti se ne sme osamiti. Ali tako malo zaupate svojim načelom, da se izmikate življenju? Roger se je počasi dvignil in odvrnil resno: — Čisto odkrito vam moram povedati, milostiva, da se počutim v taki družbi popolnoma tujega. Moja revščina, moje rodbinske razmere, moj temačni zua-faj — To so besede, vzete iz romanov! Najbogatejsa pariška družba se kar trga za ljudi vase vrste* biez katerih bi poginila od dolgega časa in p°man]Ka j idej. Kar se pa tiče vaše rodbine ... sem tudi jaz o ljubezni. Mati mi je bila model, toda tega se mkakol lie sramujem in zagotavljam vam, da mi raditega se obena vrata niso ostala zaprta ... Ker pa na vsak način hočete vedeti, vam moram reci, da ste zelo prijeten možak in prerokujem vam, da boste imeli mnogo uspeha. Samo pogum morate imeti. (Dalje prih.) VINOCET tovarna vinskega Kisa, d. i o. Ljubljana naifineiii In *>al ®klitij eill namizni kit it vinskega kita. ’ iiMavajto ponudbo. m Ttltfo* Hov. ***** TahntCno In ItlflllenlCno na|n»oderneje urejena kitama v i e g o • I e vlil. O Msamat MuMJmms D«*««!*** »*•**• Hajboijia v materijaiu in UoBStcukjSJl so: Josip Peftelinca kolesa in šivalni stroii m« znamka GriUner, Adler ,n Phdnix NaJniSje con«. - 1 Najlepša opremo, posamezni malika, igle za vsa sisteme ___________ cene. na mesečna odplačila SS! 11UB LIANI spomenika qb vod POMLAD! Nogavice, Kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, klotl v vseh barvah, Sifoni, Sollngen Skarfe, noži. potrebSClne za krojače, čev-ljarie, tapetnike, Šivilje in sedlarje. Razna dišeča mUa — samo pri Josip Peteline blizu Preiernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Najnižje cene. ToCna postrežba. MALI OGLASI. S Za vsako besedo se plaža i 50 par. Za debelo tiskano J« pa Din 1.—. I Kontorlstinja C i samostojna mo8, veši* i ‘ knjigovodstva, korespon *.: dence, stenopisja in »tro S i jepisja, išče službe. Po »i i nudbe prosi na upravr lista p<*d značko >Ve? letna praisa«. Koks - Čebin Woliova l/II. - Telel. 58 Stavbena parcela z dobro obdelanim vrtom ob potu v Rožno dolino, Levčeva ulica, se proda. Naslov v upravi »Narodnega Dnevnika«. Na prodaj 9ta rlv1 ^kala»v mi & Dm 300.—. * pove uprava * __ j&etn ,„U] stanovanje, ob-Zt«A*e kuhinje ter 1 Jjo 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lists. Carinsko poireclnliki in Spedldjikl bur**** »GROM« „ Podrufnlcei Merlbor, Jesenice, Rakek. O*«*. VS. Zastopnik* * O. i. m ekspres«* Dve prazni stanovanji obstoječi vsako i« e"f' predsobe, dveh sob, e kuhinje, kopalnice, sobe za služkinjo, jedilne shrambe in ostalih pritiklin, .1 oddati eno s 1. julijem in drugo s 1. avgustom t. • v novi palači VMjemne posojilnice na Miklošičevi ..pci; — Tozadevna P0" jasnila daje ravnateljstvo Vzajemne posojilnice. Ut ncau.*»t». rM»rkur< odgovoren: Andrej V.>ver. Vsi v Ljubljani.