130. številka. Ljubljana, v soboto U. junija. XX. leto, 1887 Uhaja vtak dan sveče«*, izimfii nMelje in praznike, ter velja po posti prejemali za avstri j ako-ogerske dežele za vbb leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. —• Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. lo kr. Za po&iljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbifia hiSi, „Gledali&ka stolba". Opravu iStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kako skrili vlada za slovanske srednje šole. T«Žnja nemških naših sosedov že od nekdaj meri na to, da bi Slovane potisnili na kolikor moči nizko kulturno stopinjo. Ta težnja ni nikjer jasneje izražena, nego v naši avstrijski državi. Preštej naša vseučilišča'! Koliko je mej njimi slovanskih? Vzemi v poštev srednje šole! Neznatna peščica slovanskih — ogromna množica nemških! Za vsako slovansko učilišče trebalo je Ijnte borbe. Koliko naporov stala sta polovičarska slovenska gimnazija v Kranji in v Rudolfovein in tiste paralelke ljubljanskega gimnazija, ki pa so še vedno kakor kaplja na veji! Mladini naši po Štajerskem, Koroškem in Primorskem pa dohajajo še ven in ven žarki svetovne omike skozi motno nemško steklo. Ni mi namen opisavati žalostne nase srednješolske razmere — vso njih senčno stran odkril je nedavno g. Šuklje v mojster-skem govoru v drž. zboru — opozoriti hočemo čest. rojake ma oni severoslovanski deželi, ki sta v narodnem oeiru baš taki „pepelki," kakor naša Slovenija. To -sta Moravska in Sleška. Ob on-dotnem šolstvu jako poučna je spomenica, ki jo je ppdala „Ustredni Matice školska" v Pragi letošnjo pomlad Dunajski vladi ter obema zbornicama drž. zbora. Ne moremo si kaj, da ne bi vsaj ob kratkem seznanili svojih čitateljev s tem zgodovinsko in kulturno preznamenitim spisom. Moravska šteje poleg poslednje štetve 1,507.328 čeških in 628.907 nemških prebivalcev (mejj temi 44.175 Židov), približno torej a/* Cehov in 1!i Nemcev. Kako skrbi vlada obema narodoma za gimnazije? Na Moravskem je 10 nemških državnih velikih gimnazijev (vkupe z 2970 dijaki) in 2 mala. nemška gimnazija (oba vkupe s 119 učenci). Čeških državnih velikih gimnazijev pa je na Moravskem samo 5 (vkupe z 2228 dijaki) in 2 češka drž. mala gimnazija (497 učencev). Čujte! za jedno — nemško — Četrtino moravskoga prebivalstva vzdržuje država 12 gimnazijev, za tri četrtine Slovanov pa samo 7. Ko bi vladala ravnopravnost, morala bi imeti Moravska poleg 12 nemških gimnazijev preko 30 Čeških ali pa poleg 7 čeških samo 2 nemška. Pred 12 leti ni bilo še nobenega češkega gimnazija v deželi. Dandanes pa malodane prenaporen! češki gimnaziji. — Jedinih 5 velikih gimnazijev čeških (2228 dijakov) je mnogo bolj ohi-skovanib nego pet najštevilnejših nemških latinskih šol (vkupe s 1895 dijaki). — Nemški veliki gimnaziji štejejo poprek po 297 učencev, češki pa pa po 445, nemška mala gimnazija poprek po 60 dijakov, češka po 246. Izbrali smo le nekatere podatke iz prezanimivega poročila Matičinega; pa že iz teh je vidna ostudna krivica, ki se godi Čehom na Moravskem. Po celem okraji nemajo še slovanskih srednjih šol. Sedmini moravskega prebivalstva — Slovakom (300.000 duš), plačujočim polčetrt milijona davkov v drž. blagajnico, ne privoščijo niti jednega češkega drž. gimnazija. Na njih ozemlji životari jedini nemški državni gimnazij v Ogerskem Gradišči. V tem zavodu šolalo se je mej 1. 1870 — 80 poprek po 107 Slovanov in po 175 Nemcev (mej temi po 107 Židov) na leto. L. 1876. je ministev-stvo milostno dovolilo, pripravljalni kurs za slovanske učenee, želeče izuriti se v nemščini ter tako ^usposobiti se za usto p v gimnazij. Več nego 100 slovaških mest in občin podalo «je 1. 1880 roinisterstvu prošnjo, naj se prelevi nemški gimnazij v Og.-Gradišči v češki, kateremu naj •dodajo nemške paralelke. Stvar je prišla v državnem zboru na vrsto; ukrenili so, naj se nemškemu gimnaziju pridenejo češke paralke, ali naj se pa osnuje poseben češki gimnazij. Minister Konrad Šel je vprašat Og.-Gradiški mestni zastop; ta je protestoval proti češkemu pouku sploh. Zopet je nadlegovala ministra posebna deputacija moravskih poslancev za češki gimnazij. 17. septembra 1882 zahteval ga je veliki tabor slovaškega naroda pod sv. Rokom pri Mafatieih poleg Og.-Gradišča. 8. maja 1883 izjavil je naučni minister znova, da za zdaj ni moči osnovati v Og.-GradiŠči srednje šole s češkim učnim jezikom, državne finance so preborne: paralelke so pa iz didaktiških ozirov nemožne, vrh tega jim nasprotuje mestna občina. — Deputaciji, ki je prišla prosit ministra, dejal je, da je Og.-Gradišče nemško mesto, — češki gimnazij bi ne imel dovolj učencev; naj poskusijo sami ter založe privaten gimnazij, država bi ga po- tem vsprejela v svojo upravo. S pomočjo moravskih rodoljubov je otvorila tedaj „Ustredni Matice školska" leta 1884—85 prvi razred češkega malega gimnazija v Og.-Gradišči. Oglasilo se je 114 dijakov. Vsako leto je prirasel po jeden razred. Letos šteje zavod 3 razrede s paralelkarai in z 277 učenci. Privatni mali gimnazij češki ima torej dvakrat toliko dijakov kakor oba nemška državna mala gimnazija moravska ali štirikrat toliko, kolikor znaša število vsacega izmej teh dveh nemških srednjih šol. Potreba tega zavoda je očividna, životna moč dokazana. In vlada se ipak brani, prevzeti ga v svojo upravo. Obljuba ministrova je pozabljena! (Konec prih.) Govor poslanca Mihe Vošnjaka v državnem zboru dne 20. maja 1 887. i Konec.) Ugovarjalo se mi bode, da bi uprave železnic imele prevelike denarne škode, a to moram zavračati, kajti škotla ne bode tako velika, če se bodo tovorni vlaki ustavili le po pravem načelu, po načelu namreč, da bodo vlaki čakali na tako imenovanih strojnih in menjalnih postajah. To bi ne prouzročilo druge škode, kakor da bi se tek vagonov podaljšal za 24 ur in jaz mislim, da bi ta žrtev z ozirom na humanni smoter ne bila prevelika. Prosil bi tedaj njega eksceleuco gospoda trgovinskega ministra, da bi to vprašanje proučevalo zlasti z ozirom na državne železnice, pri katerih je v prvi vrsti merodajen. Kar se tiče pošt, dovolil bi si nekoliko opazek. Pred vsem mi je prijetna dolžnost, da omenjam s hvaležnostjo, da so se spolnile posamično želje, ki so došle trgovinskemu ministerstvu zastran osnove novih pošt v mojem volilnem okraji. Kar se pa nadalje tiče poštne službe, opomnil bi njega eksceleuco trgovskega ministra na to, da bi vender bilo umestno se bolj ozirati na narodno jednakopravnost na Spodnjem Štajerskem. Želje, katere imam v tem oziru omeniti, so jako priproste. Zahtevamo namreč, kar vsak narod zahteva in zahtevati sme, da je uradnik vešč jeziku strank, s katerimi občuje, in da so dokumenti, ki prihajajo strankam v roke, pisani v jeziku njim razumljivem. Mislim, da bode v obeh LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Devetnajsto poglavje. •t*! '.' i . .'^-.j Ani* ■ . ■ . ' . (Dalje.) Jasnejše od Mabele je sam videl vse ovire, ki so rtjijino ženitev ovirale, vender ni imel njene plemenite gorečnosti, da bi jih odpravil ali preskočil. Res nje navade so bile drage, a drage so bile tudi njegove, katerim se je že davno udajal. Vsi njegovi zmerni dohodki zadostovali so prav le njegovim lastnim potrebam; ali se je dalo potem kaj prihraniti ? Prav dobro je vedel, da ko bi napeto in možato uporabljal svoje zmožnosti in darovitosti, ko bi le z dušo in telesom z usodo se boril, napravil si bi toli koristen in časten stan, da bi bil gmotno ali denarno popolnem nezavisen. A za to ni imel niti moči niti volje, pred vsem pa ni imel vere, vere na svoje zmožnosti, s katerimi si bi stanovitno dalje pomagal, vere na plemenit smoter in na previdnost božjo, ki dobro presojene in prav uravnane težnje z uspehom venca. Kaj! opustiti svojeglavna svoja potovanja, odpovedati se vihravim učenostim in umetniškim težnjam, ter se pogrezniti v prah človeškega življenja, napenjati vse svoje sile, da bi si pridobil častno mesto mej prvimi, najbolj odličnimi možmi v deželi! Njegova občutnost se je strašila in umikala pred to mislijo. Ločiti se od olikanih krogov imenitne gospode iu odpovedati se prijetnemu miru neoženje-nega stanu, da bi se udal odločnosti, potrebam in vsakdanji odgovornosti domačega rodovinskega življenja! Njegovo plemenitniško in napušno bitje je odločno zavračalo tako misel. nŠe malo tednov v okrožji Mabelinega prijetnega smehljanja," mislil je, ko je tople ure poletnega dne na naslonjači zasebnega društva posedal in za sinjim dimom svoje smodke nemarno zrl. „K slapovom potovati ž njo, z najlepšo oduševljeno de-vojko," vzdihnil je; kajti Dudlev ljubil bi bil Mabel, ko bi v njegovem srci bil prostor za toli nesebične čute. „Dobro — ha, že dobro! Vsak letni čas ima svoje veselje in svoje zahteve. Pri prvi priložnosti morebiti izlet na Sandvvichove otoke — podnebje baje je nepresežno." Ko bil bi električen tok mej njegovim in Ma-belinim srcem, nje zlati gradovi bili bi se kot od strele zadeti razrušili; a take magnetne vezi ni bilo in sanjarila je dalje. Še zmeraj se je utapljala v žareče in skeleče razburjene svoje misli, kar je nenadoma nekdo motil nje samoto, nekdo, ki je zadnji čas le redkoma v nje samotno sobo prihajal. Bil je Henrik. Jahanja ves razgret došel je v nje sobo; nekaj stare svobode in prijetnosti je kazalo njegovo priprosto vedenje, kako se je usedel na sestrin naslonjač in si pot z obraza obrisal. „Kaj toplo je," rekla je Mabel. BNeizmerno vroče," odvrnil je Henrik vzemši mahalce, s katerim se je bila gospa Vanekarjeva hladila. ., V maji še nisem nikdar doživel tolike vročine. Menim, da ti imaš najhladnejšo sobo v vsej hiši." Sledil je premolk. Ko sta se bila razgovori la o vremenu, bila sta brat in sestra, nekdaj si toli zaupna, v zadregi, o čem naj bi govorila. Čez malo trenotkov pa je zopet spregovoril Henrik, opazivši s pretrganimi besedami: „No, imeli bodemo v rodovini nov stan." (Daljo priK) omenjenih ozirih trgovsko ministerstvo lahko ustreglo željam prebivalstva, kajti dovolj imamo poštnih uradnikov, kateri znajo slovenski; žal, da neso na stavljeni v slovenskih pokrajinah, ampak v nemških planinskih deželah. Kar se tiče tiskovin, je stvar jako priprosta in preverjen sem, da bode pri dobrej volji, katero kaže visoko trgovsko ministerstvo v vsaeem oziru, tudi tukaj pravo zadelo, ter ozirajoč se na odnošaje graškega poštnega okraja temu od-pomoglo. Konečno hočem se še malo muditi pri poglavji poštnih hranilnic in kratko izreči svoje mnenje o nakazni um mu prometu, ker tako vem, da imamo odbor, kateri izdeljuje nova pravila za poštne hranilnice. Reci moram, da je ta nakaznični promet, kateri se je sklenil s prejšnjim zakonom, izključni privilegij nekaterih družbinih krogov. V prvej vrsti ta promet služi le trgovcem. Nikakor neseni nevoš-ljiv trgovcem, da imajo korist od tega prometa, toda na drugej strani se je tudi treba ozirati na državne koristi, in reči moram, da bi rad vedel, kak upliv ima ta nakaznični promet na dohodke pošte. Radoveden sem zategadelj, ker ne najdem nikacih številk, iz katerih bi mogel posneti za ko liko so se zategadelj pomanjšali državni dohodki. V tem oziru bode nalogu odbora za poštne hranilnice, da se najde pravi srednji pot, da niti državni zaklad, niti trgovci ne bodo imeli prevelike škode. Sedaj bi naglašal nekaj vašnejšega, to je upli-vanje poštnih hranilnic ni? deželi, kar se tiče ula-gateljev, oziroma odtakunja denarja v centralo na Dunaj i. Načelo, kmetsko prebivalstvo nagibati k varčnosti, je jako hvale vredno, to načelo popolnem izvajajo poštne hranilnice. Toda kakor vsaka stvar, ima tudi ta svojo senčno stran, ta je, da je poštne hranilnice izsesavajo privarovana denarna sredstva iz kmetov ter ja odvajajo v centralo na Dunaj, od koder se več ne vračajo v neke kmetske kraje, da bi blagodejno uplivala. Res je, da je stranka, ki uloži denar v poštno hranilnico, ga pri-varovala; ravno tako je tudi rs, da je privarovan denar nekaka podlaga za novo varčevanje, če tudi se ualoži v državni renti. V dotičnih kmetskih okrajih pa tudi potrebu jejo posojil, in jaz bi z ozirom na načelo, ki se nekaj časa sem priporoča, da bi se oviralo hipoteka rno zadolženje posestnikov, želel, da bi se v prvej vrsti pomagalo srednjemu stanu z osobnim kreditom, toda baš temu je pa velika ovira, da se denarna sredstva, ki so na razpolanje, s kmetov odvajajo v centralno blagajnico na Dunaj, in potem manjka denarja na kmetih ter se ne morejo lahko snovati zavodi, ki bi posojevali iu osobni kredit, kakeršui so naše posojilnice. Recimo, da bi se vsi denarji, ki bi sicer bili na razpolaganje, iz kacega okraja, kjer bi bila potreba osnovati posojilnico, naložili v poštnej hranilnici. Dotični d nar seveda pojde na Dunaj in dotične stranke dobe uložne kujižice poštne hranilnice ali pa državno rento, okraj pa nema nič denarja na razpolaganje, če bi se danes ali jutri hotela osnovati posojilnica, ne bode uikdo mogel vanjo uložiti denarja, Če pa okraj že ima posojilnico, pa ne bode mogla zadostovati zahtevam, kar se tiče osob-nega kredita. Splošno je načelo poštnih hrauiluic pravo, kajti narod navaja k štedenju. Da se pa obvarujejo kmetski okraji, katere treba tu najprej jemati v poštev, škode, ki izvira iz tega, da se denar iz njih odtaka na Dunaj, moram opozoriti na nek predlog, ki so ga pred nekaterimi leti baš slovenske poso jilnice poslale zbornici poslancev, da bi namreč visoka vlada delala na to, da bi kmetske posojilnice, v prvej vrsti one z neomejenim poroštvom dobivale denar iz osrednje poštne hranilnice. Dobro vem, da bode marsikdo po zadnjih skušnjah o gospodarenji posojilnic na Duuaji z glavo majal, če se predlaga, da bi se privarovani denarji strank, tedaj nekaki državni denarji, ker vlada zanje jamči, zaupovali posojilnicam. Tu moram opetova!uo opomniti, da je velika razlika moj posojilnicami na Dunaji, katerih člani so večinoma obrtniki, ki nemajo nikake nepremie niue in posojilnicami na kmetih, katerih člani so skoro samo zemljiški posestniki. Poroštvo, ki dajo prve in druge posojilnice, je jako različno. Če je tudi poroštvo posojilnice na Dunaji, ki ima za člane samo neposcstnike, neomejeno, ni toliko vreduo nego neomejeno poroštvo kmetskih posojilnic. Pri posled- njih so čiani posestniki. Posestnik se pa ne more od danes do jutri znebiti svojega posestva, preme-meniti je v gotov denar in bankovce spraviti v žep ter iti in reči: „Zgubil sem tam in tam, jaz ne morem nič plačati itd." Razmere so popolnem drugačne. Zategadelj se mora pri presojevanji, koliko se more zaupati kaki posojilnici, v prvej vrsti posojilnici z neomejeno zavezo, pred vsem gledati, kake člane ima in od kod jih dobiva. Prepričan sera, da se take katastrofe, kakeršne smo doživeli na Dunaji, pri kmetskih posojilnicah tako hitro ne bi pripetile, zlasti kar se tiče pokritja pasiv, kajti pri poslednjih se bode denar že dobil od članov, da pasiva pokrijejo, ko bi se tudi po kazalo pri kakej likvidaciji, pri mestnih posojilnicah je pa to težko, naj so tudi z neomejeno zavezo. V tem oziru prosil bi visoko zbornico in njega ekscelenco trgovskega ministra, da bi se v obliki zakona omogočilo, da bi se nekoliko oziralo na potrebe posojilnic zlasti kmetskih posojilnic z neomejeno zavezo, to je, da bi se jim dovolil primeren kredit iz centralne poštne blagajnice, da bodo mogle zadostovati potrebam, katere prouzročuje pomanjkanje na kmetih. S tem pozivom na visoko zbornico in trgovinski urad usojam si sklepati svoj govor. (Dobro ! dobro! na desnici). Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. junija. V avgustu bodo dopolnilne volitve za češki deželni zbor, ker so mandati nemških poslancev razveljavljeni. Pri volitvah bode vlada nekda pora bila svoj upliv za zmernejše Nemce, kateri bodo stopili v deželni zbor. Pa tudi Staročehi si jako prizadevajo, da bi Nemce zopet spravili v deželni zbor in jim obetajo, da se bodo ozirali na njihove želje. Ko bi Nemcev ne bilo več v deželnem zboru, utegnila bi se uneti huda borba mej Staro- in Mladočebi. Poslednji bi napeli vse sile, da bi Staro čehe pripravili ob ves upliv pri narodu. Staročehi se baš tega bojo in bodo zategadelj napeli vse sile, da Nemce zopet spravijo v deželni zbor in se bodo morali potem vsi češki poslanci vzajemno boriti z nemško opozicijo. — Pri predvčerajšnjem zborovanji staročeškega meščanskega društva v Pragi, izjavil je dr. Zucker, da se je češki klub energično potegoval, da se odpravijo nemški državni izpiti na češkem vseučilišči. Kmalu se bode pokazalo, da prizadevanje čeških poslancev v tem oziru ni bilo neuspešno. Dr. ltieger, ki je predsedoval, je dokazoval, da češki klub vsekako mora vzajemno postopati s plemstvom in klerikalci. Zgodovinsko plemstvo je Čehom tisočkrat več koristilo, kakor delovanje nekih pri-tlikovcev Češka duhovščina je pa tudi vzgled pravega domoljubja. Treba se je ozirati na razmere, ter se ne sinejo zahtevati stvari, katere se ne dajo doseči. Meščansko društvo je na to jednoglasno iz« reklo zaupnico dr. Riegru. — Proti češkim dijakom, ki so dr. Gregru bili priredili demonstrativni vspre jem, začel je akademični senat preiskavo. Mi nikakor ne odobravamo, da se dijaki preveč utičejo v politiko, toda čudno se nam zdi, da se v Pragi tako strogo postopa proti češkim dijakom, nemškim bo pa pustili na Dunaji, da so rogovilili proti dr. Masseuu, kakor so hoteli. Vsakako bi tudi tukaj bila na mestu jednaka pravica za vse. V nanje države. Kakor se govori, bode se hči «riiogor»kegu kneza Marica v kratkem zaročila z nekim ruskim velikim knezom. V Srl»iji je zopet miuisterska kriza. Pred-včeraj dal je Garašanin svojo ostavko. Kaj je povod novi ministerski krizi, ne vemo, toda sodimo, da zopet finančne zadrege. Kralj je že ponudil sestavo vlade Nikolu Kristiću, generalu Prutiću in poslaniku na Dunaji Bogičeviću, ki je te dni prišel v Beligrad, Kristic in Prutić sta odločno se izjavila, da ne prevzameta sestave nove vlade, z Bo-gičevićem se pa kralj še pogaja. — Praske mej arnavtskimi roparji in srbskimi mejnimi stražniki so že kaj navadnega. 3. t. m. so bili zopet ar na v t-ski roparji napali srbsko stražo v Topliškem okraji. Boj je bil precej hud. Jeden srbski vojak bil je mrtev. Srbski vojaki so se umaknili v stražnico „Ajkobile." Roparji napali so stražnico, toda vo jaki so jih nazaj zapodili. V soboto so pa roparji v večjem številu, skupno s turškimi rednimi vojaki pod poveljstvom jusbaši Mehemed efendija napali stražnico. Po hudem boji so se morali Srbi umakniti. Srbskega poveljnika so roparji ujeli in grozno raz-mesarili. Mejno prebivalstvo je zaradi tega v velikem strahu. Srbska vlada se bode zaradi tega pri tožila v Carigradu, kar bode pa najbrž brez posebnega uspeha. Porta bode sicer gotovo izrekla svoje obžalovanje in obljubila, da bode gledala, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali. S tem bode stvar pa tudi končana in na meji bode mir tako dolgo, dokler se roparjem ne zljubi iti ropat Srbijo. ^ V ICnsijj dosedaj neso klicali reserviatov k vajam, dočim jih skoro v vseh drugih državah kličejo. Nedavno pa je car izdal povelje, da se bodo klicali tudi rezervisti k vojaškim vajam. Letos se bodo prvi pot poklicali k vajam za tri tedne. V Carigrad sta prišli kristijanska in moha-medanska deputacija s Krete. Kristijanska je hodila s Krete dva dni dlje nego mohamedanska, in iz tega se sodi, da je po tihem pohodila Atene. Kristijanska deputacija zahteva, da bi se dve tretjini direktnih in vsi indirektni davki, katere plačujejo Krečani, porabili za domače potrebe. Porta naj bi se zavezala v treh mesecih potrditi vse sklepe narodnega sebranja. Uradnike naj bi nastavljalo narodno sobranje. Mohamedanska deputacija tem za* htevam ugovarja. Turška vlada pa nekda misli izbrati si srednji pot in neko iko ustreči kristijanom, nekoliko mohamedancem. Poslednji čas se mnogo govori, da se papež želi sporazumeti z italijansko vlado. Po raznih listih so čitati razni nasveti, kako naj bi se doseglo to sporazuraljenje. Mej drugim govore, da se bode papežu dovolilo kovati poseben denar, zanj se osnovalo posebno pristanišče v Rimu, da bode mogel popolnem nezavisno občevati z vsem svetom, in še več podobnih stvarij. Če se tudi najbrž sporazum-Ijenje še ne bode tako hitro doseglo, vendar se ne da tajiti, da se odnošaji mej papežem in italijansko vlado počasi boljšajo. Za Italijo bilo bi vsekako tudi jako koristno, ko bi se sporazumela s poglavarjem katoliške cerkve. Turška in angleška vlada sta se nedavno dogovorili o egiptovskem vprašanji. Z njijinim dogovorom pa m bila zadovoljna Francija, pa tudi Rusija mu je ugovarjala. Ti dve državi porabili sta svoj upliv pri sultanu, da ne bi ratifikoval skleuene pogodbe. Prizadevanje Rusije in Francije ni ostalo brez uspeha, kajti sultan odlaša ratitikovanje. Dopisi. Iz Zagreba 8. junija. [Izv. dop.j Spora-zumljenje opozicij vzbudilo je po vsej trojednej kraljevini veliko radost. Temu v dokaz bodi naslednje pismo slavnega kiparja Ivana Rendiča, največjega hrvatskega umetnika: „Dragi Kumičiću! Ovih danah došao mi je u Trst iz Zagreba jedan prijatelj, pa mi je pripovie-dao, Što se dogadja u Hrvatskoj. Kad sam sve čuo, jako sam ti bio razžaiošćen, velika mi je muka pala na srce, i ništa nisam mogao raditi, jer sam neprestano mislio na dragu Domovinu. " Da znaš, kako sam bio tužan! Svakakove su me crne misli obletavale. Vjeruj mi, ja ti ne mogu, ja ti ne znam reći, kako mi je težko i mučno bilo. Sve crno. Nisam nikako htio misliti na budućnost našega na • roda, nisam, jer sam se bojao. Sinoć dodjem doma, sjednem k stolu, i dugo sam sjedio zamišljen, a za tim uzeo sam „Hrvatsku", koja je bila na stolu. Odmah opazio sam na prvoj strani nešto neobična, naime imena političkih stranakah i imena kotarah, i počeo sam čitati, pa uvidih o čemu se radi, uvidih da ate se svi složili proti današnjemu stanju. Težak se je kamen svalio s moga srca, ja bijah sretan, sto putah sretniji, nego li kada mi se svidja koje moje novo djelo. Ti znaš, da se ja malo skrbim za dnevnu politiku, ja se malo u te posle razumim, ali vidiš, moje mi je srce reklo, da će sloga opozicijah uroditi dobrim plodom. Taj je pojav pun utjehe, i svako će mu se veseliti. Vaša sloga je velika pobjeda, ma da i ne dodje u sabor mnogo opozicionalacah. Samo dalje, neustrašivo, da sviet sazna za vašu borbu. Ja nikada nisam mogao pojmiti neslogu izmedju Hrvatah i Srbah. To je jedan narod. Sada, kada ste se složili, naš je narod podvostručeno ojačan. Ta sloga mora da je poraz za protivnika. Hrvatski je narod mnogo pretrpio, i još će trpiti, mnogu će gorku čašu izpiti, ali istina i pravda napokon slave pobjedu. Ja sam ti o tomu tvrdo uvjeren. Ne može biti drugačije na svietu, ne može, ne smije biti. Istina je samo jedna, nitko je ne može uništiti. Naš je narod bistar, uman, i ja dobro znam, da ljubi svoju Domovinu, ljubi ju, jer je tako nesretna. Uzdajmo se dakle u božju i ljudsku pravdu, pa će i nama osvanuti zora i daleko potomstvo blago-slivljat će današnje i dojduće borioce za spas Otačbine. Živila sloga! Neka ta sloga sije kao plamenu sunce, neko probija debelu maglušinu, koja je pri-tisla našu divnu Domovinu, neka razprši sav mrak, neka ugrije junačko srce našega naroda, neka ga obasja suncem zlatne slobode. Dobri Bože, spasi mi Otačbiuu! Tvoj Ivan. Trst, 30. maja 1887. Priloga ..Slovenskemu Narodu44 St. 130. 11. junija 18H7. Iz l*nIJa 7. junija. (Uspeh slov. časopisja. — Divaška „jaraa" in slovenski jezik. — Umor.) E pur si muove! Dosedaj nesmo bili vajeni, da bi naši italijanski protivniki uvaže-vali izjave slovenskega časopisja: suvrenno preziranje bila je njihova narodna taktika. Kaj je bilo njim mari, kaj in kako da pišejo slovanski listi, ko so dobro vedeli, da v merodavnih krogih kar mrgoli principijalnih in ž njimi jednakomislečih protivnikov laroda našega, ki so vsekdar točno zato skrbeli, da so se odločilni krogi „informovali" tako, kakor je Italijanom ugajalo in da je ostalo časopisje naše vsekdar na laži. Oni so imeli vsekdar prav in mi smo bili lažnjivci, hujskači in rogo-vileži. Prevzetna gospoda italijanska ni vedala, kaka da je moč pravice in resnice, ker pravice in resnice same nikdar poznali neso. Zato pa neso mislili, da bi kdaj prodrla na površji ukljub tolikemu pritisku. V polupreteklem času ni bilo nikogar, ki bi bil zasluženo kritiko val njihova dejanja; ni ga bilo človeka — naš glas je bil tedaj glas upijočega v puščavi — ki bi bil svetu povedal resnico o brez vestnem nasilstvu, naperjenem proti narodu slovanskemu ; ki bi bil povedal, kako da grda svojat zlo rabi sveta pojma „liberalizem" in „kultura", da dovršuje čine, izvirajoče iz samega egoizma in drugih zlobnih nagibov. Skrbeli so zato, da svet ni zvedel resnice, istrskemu trpinu mašili so šiloma usta. Nobena zvijača, nikako krivodejstvo jim ni bilo preslabo, da so le slepili javno mnenje. Zadnje čase se pa je stvar malo zasukala. Gospodi jelo se je dozdevati, da s samim preziranjem ne pojde več, da s takimi „furtelni" ne bo mogoče več shajati. In to je uspeh slov. ča ■ opis j a. Da smo jih potipali zapravo žilo, dokaz nam je razkačenost vsled našega poročila o glaso-vitem občnem zboru italijanskega politiškega društva. Zato pa so mogotci naši na Vas, gospod urednik, neizmerno hudi; Bog ne dai, da bi Vas v roke dobili 1 Poročilo v „Slovenskem Narodu" zadelo jih je prav do živega. Po kavarnah so iskali Vaš list, grozili se in žugali. Celo na tožbo so mislili, kakor so sami, strašno grozeč, okolu pravili. A najbrž so se premislili in to je dobro zanje same.' Slovenski listi smejo bati ponosni, da so uničili tisto zaničljivo preziranje, in da so si sami priborili posluh; protivnika so moralno prisilili, da se ozira na to, kar oni pišejo. In to je nekaj! Z zadovoljstvom smejo vsklikniti: uspešno smo gladili pot pravici. Ugled naše žurnalistike, kakor tudi ugled vse naše narodne stvari se je okoristil s tem uspehom. Rekli smo, da vsak čin italijanskih mogotcev izvira le iz golega egoizma, in to je čista resnica. Ako le b prstom mignejo, iščejo gotovo svoje koristi na škodo druzih. Zato pa je tudi naravno, da bi pri teh ljudeh zaman iskali pravega, požrtvovalnega rodoljubja. Vse njihovo rogovi ljenje v po-litiškem življenji služi jim v to, da pod to krinko skrivajo neukrotljivo svojo pohlepnost po svetnem blagu. Ljuti boj, ki ga bijejo istrski odvetniki — kajti vse drugo teče le tako ž njimi — proti nam, je zgolj kruhoborstvo, skrb za lastni dobiček. In res se suče ves boj le okolu advokatov in njihovega interesa. Dr. Sb. je nekoč to sam priznal v pogovoru z odličnim Slovencem. Rekel je: „Saj jaz ne bi bil principijalen protivnik Slovanov. A kaj čete, slovanski ne znam, nemški tudi ne, kaj bi neki počel, ko bi Slovani dosegli svoje pravo in ravnopravnost." Kakega kova so pa ti možje, povedati hočemo Vam takoj. Pri občnem zboru v Roviuji so vali so, kakor znano — duhovnike naše na nečuven način, kakor da bi bili ti poslednji tolpa samih brigantov, ter zahtevali so, da se duhovniki iz-tirajo iz dežele, kakor se odgoni in iztira nepobolj -šljiv, javnej varnosti nevaren postopač. Zdaj pa čujte! V Pazinu se je naselil hrvatsk odvetnik, dr. Ante Dukič. Vest o dohodu tega gospoda je priletela mej italijanske odvetnike kakor bomba; prouzročila je silno razburjenje in — trepet. (O ti ljubi kruhek!) Kaj store neznačajne, nesramne te duše?! Gredo — težko, da nam boste verjeli, gospod urednik! — k istemu duhovniku, kateremu so pred par duevi žugali z bičem in škorpijoni, prosjačit inmoledovat, da naj prigovarja ljudstvu, da jih (italijanskih odvetnikov) ne zapusti in se od njih no odvrne. In nesramni so dovolj, da trdijo, da ne sovražijo Slovanov. Kaj pravite Vi k temu, gospod urednik? Tu bi bil pač na svojem mestu Greuterjev parlaraentarno-histo-riški: pful!! Divača ima tedaj tudi svojo „jamo". Bilo bi odveč, ko bi trdili, da nas prisrčno veseli, ko vidimo, da se domovina naša prizadeva, da razkaže svetu vse svoje krasote, zaklade in natorna čudesa. Za ta namen trudijo se Divaški rodoljubje mnogo in 7. uspehom. Zato posebna hvala jim! Prosimo pa, da nam ne Štejejo v zlo, ako prav uljudno vprašamo: smejo li ogledati Divaško „jamo" tudi Slovenci, ali ne? — kajti, ko je bila zadnjikrat odprta, bila so vabila samo italijanska. Britka ironija zdela se nam je, ko smo videli celo po Di-vaških voglih italijanske plakate. Ne, ne, to ni prav. Prosimo Vas, pokažite svetu slovenski značaj domovine naše osobito tedaj, ko so tujci mej nami. Le tako bodemo prepodili mnogo krivih nazorov, ki jih je razširilo nam neprijazno časopisje. Pa brez zamere! Nedavno zvršil se je v Pulji misterijozen umor. Zjutraj zgodaj našli so namreč vajenca tukajšnjega restavraterja železniške postaje mrtvega, ležečega poleg šin, ne daleč od postaje. Zdravniki so izrekli, da je bil zadušen. Vsled tega obrnil se je sum na restavraterja samega, ker je bilo znano, da je ta gospod vajenca svojega večkrat „potipal" in ne posebno rahlo. Zaprli so res restavraterja in prvega natakarja. A do danes se stvar še ni zjasnila, ker obdolžena odločno tajita. Dogodek je vzbudil veliko senzacijo. • ■••.„ .. | C—t-6. Iz Litije, na sv. Telesa dan. [Izv. dop.] Grozna nesreča se je včeraj prigodila v bližnjem Štnartinu. Ko Brno se Litijanje vračali po končanej službi božji proti domu, smo se pogovarjali o lepem dnevu in o ravno končanem velikem in lepem sprevodu. Vsak je hitel na svoj dom, da se okrepča z jedjo in pijačo. A ni še bilo mogoče popolnem zadovoljiti, ko se zasliši prestrašljivi glas gori ! gori! v Štnartinu goril V par minutah je bila uprežena brizgalnica in veliko drugih voz, da je moglo ljudstvo hitreje priti ubogim Šmarčanom v pomoč. Ko dospemo na višino pota, se nam odpre strašen prizor — videlo se je, kakor da je ves Šmartin v ognji in najeden-krat se začuje tudi zamolkel pok, na kar se pri vali izmej golega zidovja velikansk oblak dima. Ugibali smo na vse načine, kaj da bi to bilo, a mej tem smo bili pa tudi že na kraji nesreče. Prvi prizor je bil do mozga pretresujoč, kajti prišel nam je nasproti opotekajo črn človek, kateri ni imel nobene obleke na sebi, razen par robov, ves opečen in zažgan, brez kože na rokah. — Ni bil poznati. Prišedši do cerkve, vidimo zopet prepeljavati in prenašati uboge, sežgane ljudi, pri katerih so se že gg. zdravniki pečali. Urno smo postavili našo obče hvaljeno izvrstno brizgalnico in začeli težavno in nevarno delo. Delalo se je jako uspešno posebno zato, ker se je brizgalnica na povelje našega g. župana postavila na jako važno mesto, da je mogla braniti veliko skladišče različnega lesa in dve s slamo kriti hiši s hlevi vred, katere so se vedno uuemale od žarkov in hude vročine bližnjih plame-nečih poslopij, za katerimi stoji farna cerkev. Na drugih krajih so se pa odlikovali domači ognjegasci in drugi ljudje, gosposki in kmečki in tako z združenimi močmi in ustrajnostjo delali toliko časa, da smo popolnoma udušili ta strašni element. Sedaj sem dobil Še-le toliko duška, da sem poprašal, kako so se ponesrečili oni sežgani, katerih je jedna ženska precej umrla, sedem jih smrtno ranjenih in nekaj pa le malo osmojenih. A ti se neso pri požaru ponesrečili, ampak s smodnikom in namreč tako-le: Tik g. Vakovnik-a špecerijske zaloge je gorelo poslopje. V strahu in zmešanici pade zvestemu voditelju g. Vakovnik-a filijale v glavo, da ima smodnik notri shranjen, ter meni, da če ravuo je vse obokano in dobro pred ognjem zavarovano, bi se utegnil vendar obok toliko razgreti, da bi se suioduik unel. Iq urno skoči v zalogo, ter popade za vrečo, ki je pa bila pretežka, da bi jo nesel, jo je pa kar vlekel po nekih kamenitih stopnjicah na dvorišče in ko jo do dna privleče, se najedenkrat vname, ne, da bi kdo ve del kako. Na dvorišči je pa vodnjak, pri katerem je bilo polno ljudij, ki so uosili vodo v brizgal niče in vsi, ki so bili ob eksploziciji na dvorišči, bili so hkratu v ognji. Krepkeji so goreči okolu letali, za njimi pa ljudje z vodo, polivali jih in obleke 2 njih trgali, druge pa so morali seveda na mest« pogasiti in potem na pol mrtve odnesti ali odpeljati. Pogorele so popolnem štiri hiše z gospodarskimi poslopji vred, Šest svinj in jedno tele. Zažgali so pa, kakor že navadno — otroci, ki bo pri naatilniku neke hiše zakurili in tako napravili strašno nesrečo in strašni dan za nas. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. (Konec) Dr. Stare poroča, naj bi se od mestnega zemljišča okolu prisilne delavnice prodalo kranjski deželi 5 oral 445 □ seženjev za 9000 gld. s tem pogojem, da prisilne delavnice vodstvo, oziroma deželni odbor, pusti v premi potezi cesto, šest metrov široko, vsekdar svobodno za občinstvo. Od kupnine v znesku 9000 gld. plača se 2000 gld. takoj, ko se pogodba sklene, drugih 7000 gld. pa 1. febru-varja 1888 leta brez obresti. Mestnemu magistratu naj se naroči, da sklene z deželnim odborom do* tično pogodbo. Podžupan Vaso PetriČič meni, ker se bode odstopilo deželi 14 metrov več, kakor je bilo prej pogojeno, naj bi mestni zbor vender le gledal na to, da se ostalih 7000 gld. izplača prej, nego v do i ločenem roku, ali pa naj se vsaj do izplačila obresti plačujejo. Odbornik Hribar pa naglasa, da je mestni občini živeti z deželnim odborom, s katerim ima čestokrat opraviti, v dobrih razmerah in v spora-zumljcnji, torej ni za obrestovanje. Pri glasovanji obvelja finančnega odseka nasvet. Odbornik Potočnik poroča o ulogi društva za gradnjo delavskih stanovališč blizu Bežigrada, nasproti „ pekovskem u križu". Društvo namerava po predloženem načrtu ondu sezidati do 50 delavskih hiš, pred katero vsako bode vrt z ograjo. Poročevalec po obširnem utemeljevanji nasvetuje: 1. Predloženi načrt za gradnjo delavskih stanovališč se odobruje. 2. Mestni zbor izreka željo, naj bi društvo po vsej moči delalo na to, da si stavbeni prostor tako arondira, da mu bode mogoče, napraviti cesto mej poslopji paralelno z Dunajsko cesto. Mestni odbornik M urni k poroča v imenu stavbinskega odseka o določitvi stavbinskih črt pri Jalenovi hiši ua voglu Resljeve in sv. Petra ceste, ter nasvetuje: , 1. Stavbinska črta od Jalenove hiše do Prečnih ulic se odobruje tako, kakor je razvidno na stavbinskega urada načrtu. Šentpeterska cesta bode potem v tem delu 12 metrov široka. 2. Stavbinska črta ob Resljevi cesti se odob-ruje tako, da bode vezala vogel Jalenove hiše v Poljanskih ulicah z voglom Levčeve hiše. 3. Mestnemu magistratu se naroči, naj to kranjskemu stavbenemu društvu nemudoma naznani in se zaradi cene sveta, ki ga bode mesto odstopilo, pogaja. 4. Stavbinska črta na drugi strani Resljeve ceste se odobri, kakor jo je določil stavbinski urad. Dr. vitez Bleiweis Trsteniški želi, da bi se, ker bode že koncem meseca javna prodaja Jalenove hiše, mnogo ne pogajalo s kranjsko stavbeno družbo, marveč da bi se jej dal potrebni svet v zamenjavo brezplačno, če ga je tudi nekaj več, kajti tu mesto že lahko utrpi nekoliko stotakov, ker se bode potem ta kraj mesta olepšal. Odbornik Povše podpira ta predlog, češ da misli Jalenovo hišo kupiti obrtnik, ki pa ničesar zidal ne bode, ampak napravil samo novo ograjo, Zaradi tega naj bi se stavbeni družbi nakup olajšal. Odbornik P a kič se ne strinja z nasvetom dr. viteza Bleivveisa. Mesto bode moralo drago plačevati potrebni prostor za razširjenje pri Kosovih dedičev hiši. Kar se da v zameno, naj se da brezplačno, kar je pa čez, naj pa stavbena družba kranjska po pogojeni ceni plača. Odbornik Hribar se ne strinja 8 predlogom dr. vitez Bleivveis a, češ, da je prostor v Resljevi cesti, kjer bode fronta novega poslopja, veliko več vreden, nego prostor, ki ga bode v zameno dobilo mesto v sedaj ozki sv. Petra costi. Stavbeno društvo gotovo ne bodo zaradi par stotakov oplašeno. Saj ima ondu svet svojo dobro vrednost, posebno ko so bode dozidala nova vojašnica, torej ni treba misliti in se bati, da bi se ob Resljevi cesti 30 in še več let nič ne zidalo. Župan g. Grasselli pravi, da je pri rešitvi vprašanja jedino le to merodajno, ali se proda svet takemu, ki bode v resnici zidal, ali pa takemu, ki tega neče storiti. Zatorej treba pogoja, da mesto zamenjava ali proda svoj svet le proti temu, da dotičnik tudi zida. Dotičnega par stotakov več ali menj ne bode oplasilo. Odbornik Velkovrh opomni, da 86 stavbena družba kranjska pogaja tudi z g. Andretto in s pekovsko zadrugo za sosedni hiši na sv. Petra cesti, kateri se bodeta po določeni stavbinski Črti morali umakniti, mesto pa pridobljeni prostor odSkodovati. Odbornik dr. vitez Bleiweis še jedenkrat poudarja, da bode dražba že 27. junija, torej naj se takoj vrši pogajanje, da ne bode prepozno. Po nekaterih stvarnih opazkah gospoda župana oglasi se odbornik M u mik. On se ne strinja s predlogom dr. vit. Bleivveisa. Stvar se ne bode nikakor zavlekla, in stavbena družba kranjska želi le vedeti, ali se sploh kaj mestnega sveta za arondi-ranje stavbenega prostora proda. To določujejo nasveti stavbinskega odseka in več se za sedaj ne zahteva. Misliti pa treba, da hoče stavbena družba kupiti tudi sosedni dve hiši, in potem bode mesto moralo za razširjenje ceste potrebni svet itak dovolj drago plačati. Ker bode tudi drugih troškov, je ponudba mestnega magistrata napram stavbeni družbi že dosti ugodnu. Vse gre jedino na to, da se mestni svet odstopi le tedaj, ako se na Jalenove hiše prostoru zida. Pri glasovanji odkloni se dr. vit. Blei-vveisa predlog in se vsprejmo stavbenega odseka predlogi. Mestni odbornik dr. Stare poroča v imenu stavbinskega odseka o stavbinski črti ob cesti na Rožnik in nasvetuje, da se dovoli gosp. Viljemu Treo-tu, ki ondu hoče sezidati lepo vilo, stavbenska črta po mestnega stavbinskega urada načrtu. Obvelja. Po g. Valentinčiča interpelaciji o gradnji ljudske šole na starem živinskem trgu in po pri mernem odgovoru gospoda župana se seja sklene. Domače stvari. — (Rogača") 11. številka je izšla in prinesla obilo šaljivega gradiva, posebno posrečil se je pesniški del, v katerem gg. Pikec, Drašlerjev Fik in dr. poskučajo svoj dovtip. — (Vega v inozemstvu.) Pismu, katero je uredništvo „Leipziger Illustrirte Zeitung" dne 4. t. m. pisalo g. vojaškemu pisatelju Fridolinu Kavčiču, c. kr. poročniku v Oseku, povzamemo, da je zanimanje za podobo Vege jako veliko in da je rečeno uredništvo dobilo jako mnogo („massen-haft") naročil. Po izvirni podobi Vege posnete fotografije prodaje G. Knittel, fotograf v Oseku, v vi-zitni obliki po 50 kr., v kabinetni obliki po 1 gld. — (Prememba v posesti.) Hišo št. 28 na Poljanski cesti kupil je od g. Antona K ot-nika iz proste roke g. Matija Štele, trgovec z moko za 16.000 gld. — (Hišo Trpinčevih dedičev) v Gospodskih ulicah št. 11 kupila je banka „Slavija". — („Ljudska kuhinja") imela je včeraj zvečer izreden občni zbor, katerega se je udeležilo 15 članov. Načelnik stotnik gosp. Httbschmann otvori zborovanje, na kar tajnik g. dr. Stare prečita novih pravil načrt, ki ga je on sestavil. Načrt pravil se z malimi premembami po kratki debati odobri. Po novih pravilih bode v bodoče temu pre koristnemu zavodu naslov: „D ij aška in 1 j ud s k a kuhinja." — (Družbi 8v. Mohora), ki je štela lani 31.687 udov, pomnožilo se je število letos za 3254, torej je letos vseh udov 3 4.9 6 1, ki so razdeljeni po škofijah tako: Škofija goriška 4.841, krška 3.129, lavantinska 10.546, ljubljanska 13.438, tržaška 1.870, sekovska 243, zagrebška 260, senjska 121, poreška 58, somboteljska 203, videmska (Udine) 132, po raznih krajih 54, v Ameriki 63. — (Godba domaČega polka) svira dne 16. in 30. junija na novem strelišči pod Rožnikom in dne 23. t. m. na prostoru pri Tivolskem gradu ; pričetek vsakokrat ob 6. uri zvečer. Običajni mi-rozov ob sobotah 18. in 25. junija je vselej ob 8. uri na večer in sicer ide 18. junija po Resljevej cesti mimo južnega kolodvora, kjer pred tamošnjim restavracijskim vrtom svira dva komada, čez Dunajsko cesto, skozi Slonovo in Špitalsko ulico po Poljanah domov v vojašnico št. petersko, dne 23. t. m. pa po navadnem potu kot doslej in se ustavi na Turjaškem trgu. — (Neumni tatovi.) Preteklo sredo po noči odpeli so neznani tatovi g. Kavseka prodajal- nico na Dunajski cesti, zalepili s papirjem ključavnico, potem pa prižgali luč in začeli iskati, kje bi bilo kaj za nje. Najprvo izpraznili so dnevno bla-gajnico, v kateri je bilo par goldinarjev, desetič in krajcarjev, potem pa prišli v pisarno, kjer stoji Wertheimerica. Šiloma odprli so pisalno mizo, našli v njej malo ročno blagajnieo, a vrgli jo na tla, ne da bi se dalje za njo brigali. In vender so hili v ročni blagajnici, katero bi bili prav lahko razbili, ključi (duplikati) za veliko Wertheimerico, v kate-rej bi bili našli nekoliko stotakov. Tatovi pobrali so nekaj poštnih mark, kolkov, nekaj kave in sla-dorja, vsega vkupe napravili okolu 20 gld. škode. Vojaška straža, ki na Gariboldijevem dvorišči straži vojaške zaloge, je tatove videla hoditi po prodajal-nici, a jih ni motila. — (Iz Litije) se nam piše: Pri nezgodi v Šmartinu so bile naslednje osobe teško ranjene : Trgovska pomočnika Ivan in Matej Razboršek, vajenec Fran Kokalj, krošnjar Pavel Zbašnik, Franica Kokalj, Marija Plankovec, Ana Lazar, Elizabeta Aleš, Josip Borštner in Katarina Snoj. — Kakor čujemo sta izmej imenovanih dva že umrla. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) ima dne 13. junija sejo, z naslednjim v8poredom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbo-rovo. 3 Poročilo pomnoženega odbora o Jurčiče vej slavnosti. 4. Volitev jednega revizorja. 5. Razgovor o dijaškem shodu. 6. Čitanje društv. stud. phil. J. Kržišnika; 7. Slučajnosti. Lokal: VIII. Strozzigasse, Drollers Restauration zur Miible. Začetek točno ob 8. uri. Gostje dobro došli! — (Na mesečni živinski semenj) 8. t. m. prignalo se je 844 glav živine in sicer: 327 konj, 216 volov, 225 krav in 76 telet. Kupčija ni bila posebno živahna, tujih kupcev malo. — (Služba) občinskega tajnika je izpraznjena pri mestnej občini Novomeškej. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. maja. „Wiener Zeitung" obljavlja naslednja odlikovanja: Grof Rever-tera dobil red železne krone prve vrste, poslanec Jaworsky red železne krone druge vrste, Matuš in Nadhernv red železne krone tretje vrste; Bilinski komturski križ Fran Josipovcga reda, knez Czartoryski imenovan tajnim svetnikom. — Cesar, cesarica iti nadvojvodinija Valerija odpotovali dopoludne v Ischl. Berolin. 11. junija. Cesar bolje spal, bolečine nekoliko odlegle. Včerajšnje posvetovanje zdravnikov dognalo, da cesarjeviča bolezen ni nevarna. Sofija 11. junija. Ministerski so vet sklenil, da se veliko sebranje skliče v 3. dan julija v Trnovo. Vararhely 10. junija. Vsled hudega viharja je položaj slabeji, voda narašča. Berolin 10. junija. „Reichaanzeiger" javlja: Cesar bil zadnje dni izključno v postelji, ker ga v trebuhu krč vije in vznemirja. Tej bolezni pridružilo se je nahodno vnetje v očeh. Matiaavge-zdravljeuje. Kot izvrstno umancanje (massage) pri vseh revmatičnih boleznih, protinu, trganji po udih, kakor tudi pri izpabneuji, pokvečenji in bolečih oteklinah se toplo priporoča Moli-o v o Francosko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po postnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih proclajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Mollov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (19—4) „LJUBLJANSKI Mm m toj i (192—55) 1 za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 3M (B—at+ffiE TUJCI : 10. junija. Pri Uumi Hoimann iz Aleksandrije. — Kriivtl' iz Hollandske. — Bozou iz Lvena. — Millard, Oalll. \Veis», Krauss z Dunaju. — Kollina iz Pr^ge. — Molliuger iz Budimpešte. — Globotschnig iz Kranja. — Nedug iz Lukovice. — Sorrč iz Cola. — Sadnik iz Senožeč Pri *i>»Hlj;iiii dne 11. junija t. 1. ri kr. Pšenica, hktl. . . . 7 i 47 Bež, „ ... 4 87 Ječmen, „ ... 4122 Oves, _ ... Ajda, , ... 2 92 4122 Proso, „ ... 4)71 Koruza, „ ... 5 20 Krompir, „ ... 2 67 Leča, _ ... 1SJ Grah..... 13 _ Fižol..... 11 _ Maslo, kgr. . 1 _ Mast, , — 66 Spon trišon, „ — 60 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . , Goveje meao, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ PiŠanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 Q metr. „ mehka, „ _ |i|kr —164 -|90 — 2 ID"o.3^.a,3sirsL "borza, dne 11. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..... gld Srebrna renta ..... B Zlata renta ...... 5«/e marčna renta .... Akcije narodne banke . . . Kreditne akcije..... * London........ Srebro ........ * Napol......... n C kr. cekini...... _ Nemško marke...... včeraj — danes 8186 — gld. 81-35 83-10 — n 82-fiO 11316 — 1 pf 112 50 H7-15 — n 96-70 885 — — 8-0-— 286 — — n 282 80 126-9) — n 127 — 1008 _ ■ 10-08 5-99 — i, 5-99 62-32«/, — * 62-321/, Krnil 1Jh WelHM v svojem in vseh sorodnikov imenu tužnega srca naznanja žalostno vest, da jej je iskreno ljubljeni soprog, gospod JANEZ VVEISS, c. kr. poštni oficijal, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 35. letu svoje starosti, danes ob 101/«. uri dopoludne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek 13. t. m. ob 6. uri popoludne iz hiše št. 16 na Dunajski cesti. Predragi ranjki bodi vsem priporočen v pobožno molitev. V Ljubljani, 11. junija 1887. • (436) Kaznanjam, da za svojo ženo gospo Klementino roj. Sorre dolgov ne plačujem. Andrej Jamar, ravnatelj tovarne na Fužinah (435) pod Ljubljano. Hiša y Ljubljani vili podobna, v 1 nadstropje, s 5 stanovanji in lepim vrtom, z vrtno lopo proda se za 8000 gold. — Natančneje pove Fr. Mnller-jev anončni bnreau. (426—2) Košnja „Mes&rice" in travnika pod Rožnikom se bo oddajala na travniku „Mesarica" 18 delov (partov) prihodnji ponedeljek dne 18. Ju* nija ob O. uri zjutraj. (428—3) J. Rodo-Dogan. Dober postransk zaslužek. Agent« za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske krajo vsprejue dobra lu jako prlljnblfeuu »vNtriJ*i<» drutba. Prt primerno UBpešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod „L. N. 18tt7*< poslati temu listu. (70—39) Št. 9544. *24-3) Košnja v najem! V ponedeljek 13. dan junija t. I. dopoludne ob 9. url se bode košnja mestnih senožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1887 kosoma oddajala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih v Latermanovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice. Mestni magistrat Ljubljanski, v 5. dan junija 1887. WV UTepremoćljive plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bažah, dobe ae vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGKR-JI, špediterji o. kr. priv. južne železnic«, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. (401—) ^Av* ^k^^š^ ^SC* ^fc^ "^f" ^^V,^^. Ernest Petrih, orgljarski mojster, sv. JP^tT"«, nasp št. 05, 8e priporoča preeastitim gospodom župnikom, oziroma cerkvenim predstojništvom M zgradbo novih i ter prevzame tudi vsako popravo starih; isto tako izršuje vsa v to stroko spadajoča dela, o poroštvu nitke ceue in poštene postrežbe (414—2) k ^^V,^^ . JU, Ljubljana. z.1LOOA (230—9) Bicycles, Tricycles in oirocjili TelocJuBJes. * c. kr. m.a,j-višje 35rlzaa.a15.3e. Kopališče Ž^^Slpiccolija ^ v/v5"- v. Ljubljani. ne omogoči ozdravitev samo premožnemu, marveč tudi najubornejtiemu bolniku Popolnoma pravici v čast imenoval jo je neki visokočastiti gospod duhovnik „pravo roko Božjo", ker polajša in ozdravlja najhujše bolečine in najnevarnejši bolezni, ter od-Btrani, ako se rabi pravočasno, velike nesreče in prihrani tako marsikomu veliko bede in solza. Izdclovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gM. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenloah a IO kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooli, „prl angelji". Dunajska oesta. V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v„ lekarni Rlzzloli ln v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, ▼ Trstu, Istri ln Dalmaoiji (5—23) Ai kakih /ohpiih bolečin več, če se rabi svetovnoslavna in pristna o. kr. dvor. zobozdravnika ustna voda Boljša kako* vsaka druga zobna voda kot prseser-vativno sredstvo proti vsem bolečinam zob In ust. Preakušona voda za grgranje pri kroničnih vratnih b'ile/.tiih iu neobhodno potrebna pri rabi mineralnih voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po gld. 1 ln mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, oe ie točna tako raToi, kakor je predpisano. V zvezi z ustno vođo i u dr. POPP-a zobnim praškom in zobno pasto dobo se vedno zdravi in lepi zobje, kar je za ohranenje zdravega želodca velike važnosti. Dr.Poppa zobna plomba je najboljša, kdor hoče sam zadeluvati otle zobe, s čimer se odstrani smrdljiva sapa. Dr. Popp-a zeljiščno milo se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsake vrste in je tudi posebno izvrstno za kopeli. Arom. zobna pasta v kosih pu 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 63 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljiščno milo po 30 kr. &esF~ Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju Škodljive primesi, kakor je aiia-(342—6) liza pokazala. Pismene naročhe izvršujejo se proti poštnemu povzetju. Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, TJ. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vašo Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; «' Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krilcem: F. BOmches, lekar; R. Etigelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej l^oki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v LAt\ji: J. Btmoš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. lioblek, lekar; r Novem mestu: F. Haika, D. Ri./zoti, lekarja; A. Gustin, trgovina I galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Crnomlji: J. Bla-žek, lekar; r Vipavi: A. Lebau, lekar. ti o 0 no. Štajerskem. (.326—4) Postaji Feldbacb ogerske zapadne železnice in Purkla južne železnice. Začetek sesije 1. maja. Alkalirno-murijatične in želsine-kisline, inhalacije ■mrečevja in razpršene vrelcev« slanice, (tudi kabine ia pusamirnike), pnevmatična izba s prostorom za deset oiob, veliki resfiracijski aparat, šumeča ogljenu-kisla knp:i]i*ča, jeklene, studenčne in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in hjdra-patirna zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zdravilnlci z mlekom. Podnebje: stanovitno mi zmerno vlažno toplo. Vi-sočinanad morjem: 800metrov. Stanovanja, mineralno vode in vozovi naročajo se pri vodstvu Glidchenherčkih kopeli. ! Darila za "birmance! Molitvenih knjig y slovenščini velika izber po vseh cenah in v raznih vezili. 1'rotlajalci dobe rabat. (42i>-2) _J OIOiHTI^I. Da omogočim vs > kemu omisliti si, kar je v vsake} sobi nu praktične j ^ in na;-fepše, nastavil sm: svojim dlvanom za malo časa nizko oeno Moji divani preoblečen« so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barva. Za dobro delo se Jamči Divani iuiajo pod sedežem predalo, a na zalitevaoje iz.de-lujera jih tudi brez istega. Resnim kup em uh deželi pi šljem, Če želijo, uzoree blagn franko. Gornja nizka oena velja le za malo Časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za katerih najbolišo izpeljavo se jamči. Anton Obreza, tapeoirar v 1ju 1*1 {mil. Kljuoarske ulice št. 3. DSjc- Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonsk-garniture, zimnice, postoljue uloge i. t. d., izdelujejo se p • oenl, brzo in solidno. Poprave v mestu in na de>.t'i prevzemam in izvršujem v občno zadovnljnost (54—2.j ■ Ceniki n podobami na zahtevan)«' zaslon) in franko. 4 Zobozdravnika Paichel-a, ► \ ustni in zobni preparati, f (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredst-a za čiščenje in ohranenje zob, zabranijO, da se no dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnunje zob in »"e so stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena Nteklenici zobovođue ei«enee 1 gl., Nkat«*l.)i*i zobnega praAka 64» kr. (238 — IN) Dobiva se v or«llnacl|skem prostoru pri llradt-ckega mostu v Kohlerjovi hiši I. nadstropje, pri lekarjl Nvobuili iu trgovci Kariujrer-Ji ► ► ► f ► Naznanilo. Prihodnji četrtek, to je 16. junija t. 1. oddala se bo po zmaiijst-valni dražbi naprava zidu okrog novega pokopališča pri D. M. v Polji. Kdor misli to delo prevzeti, oglasi naj se imenovani dan ob 8. uri zjutraj, v Šolskem poslopji pri D. M. v Polji. Ako bo za to sposobnih podvzet-nikov, oddalo se bo tudi železno omrežje na uhodui strani pokopališča v dolgosti 22 sežnjev. Odbor za preložitev pokopališča pri D. M. v rolji, oa*) dne 10. junija 1887. martin poveraj, civilni in vojaški krojač. Jedina \ najnovejša zaloga oblet Cela obleka za gospode od gld. 8.— Nalonska „ „ „ „ „ Sto— l*onilailanNku Hiiknja .. „ n H 7.50 Hlače ,» ,» s n 1-m Cela obleka za dečke.....■ »* 1.SO Naročbe se hitro in lično izvršujejo po najnovejiem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahteeanje na ogled. Zaloga vsakovrstnega sukna. V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. i Zahvala in priporočilo. Podpisani s tem slav. občinstvu in svojim prejemnikom, zahvaljevale se za njemu skazano zaupanje, naznanja, da je z denašnjim dnem nehal izvrševati pekovsko obrt, katero je vodil »tlriin-triueHet let, ter isto izročil gospodu An xnotrnj posrebreni, "W Jedina alata ko« lajna razstave v.%nt-';, verpenu 1885?™" Novi mnjliiii eena .-itJiJui «,j>a,v#^.t.. Sifoni z malim ali velikim svodom so solidni in se lahko čiste. J* 113 H TI — I VCIIAIMIJ I. J. Roulet A t o. naslednika, inženerja, izdelovalca strojev, Rne Boinod 31, 33 v Pariza. Podrobni ceniki pošljejo se franko. (21o—11) XXXXXXXXKXXXXXXKXXXKXXXXXXX IFEKD. BELINA & KASCH " priporoča svojo veliko zalogo nepreffločljiveoa ameriš!cei,a Celluloifl-perila najboljše baže po jako znižani ceni, in sicer: atoječe In zavihane krojjeljee za goapode, iiiaiišclc za gospode, p red »raj ee za gospode, vojaške ovratnike, duhovniške ovratnike s kollerom. Tndi priporočamo za rabo pri univerzalnem Cellnloid-perilu, da se brije ohranijo gumbne luknje, naše ovrat-nlske, niansetne in prsne gumbe in nalašč za to prirejeno milo. Najnovejši ovratniki in mansetl is sifona so vedno v zalogi po najnižji ceni. — Kdor jih vzame po dvanajst vkupe, dobi rabat. 3MT Za poletno sezono. ~aKC Velika izber najnovejših rokovle za gospode, dame in otroke iz svile in sukanca, različne dolgosti in barve, da so iz dobrega blaga in dobro urezane, se jamči. Vse najceneje. Najnovejše kravate za gospode od 10 kr. do 1 gld. 50 kr. so vedno i£ v zalogi. (413—2) S XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*X i na 3Du.na.jl. Društveni delniški kapital znaia II U ZI £ N 3G avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam i _ ; i U niilij. frankov = 9,400.000 zlatbv. $ $ I „AZIENDA" zavaruje i proti škodi po toči I po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še do plačevati. Premijo se odmerijo kolikor mogoče ceno iu kdor precej plačati ne $ more, se mii dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. £ Oglasila za zavarovanje vsprejcmajo se pri glavnem zastopstvu „AZIENDE" v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Glavni zastopnik: ,281—3) Josij> Prosenc. ifflARD fflfffi0f Brno, Zelny trla. št. 18, (211—117 (v lastnej hiši) razpošilja po poštnem povzetji: IOOO ostankov grebenastega sukna. G metrov 40 cm , za celo moško obleko, ki se sme prati. gl. 3.— lOOO ostankov Krnskega snkna, 3'/, metra, zadosti za celo moško obleko.......gld. 4.50 Deset metrov pol volnenega kan-mlrja, 1» 0 cm. širokega, v vseh barvah, za celo obleko . . . gl. 4 "tO Kom domačega platna, */4i 29'/j Dunajskega vatla. gl. 4.50 lU, i k - • > 5.50 Deset metrov iiidijHkega lole. pol volna, dvojne širokosli, zadosti za celo obleko ....... gi. Tv — lios Ruraburskega oksforda, 29l/t Dunajskega vatla, najboljšo baže........g'. 4.50 Deset metrov l»r<»sovanega blaga, izvrstno baže, 60 centimetrov širok........gl. 3.80 Ko« Altona, jako dobre baže, 30 Dun. najboljše baže.....„ 6.50 »Deset metrov trinitnika, jako trajen . . . . . . . . gl. 2.80 najboljše baže.....„ 4.50 Kom U i iig tkanine, 30 Dun. vatlov, cej J/e boljši kakor platno gl. 5.80 najboljše baže, s/4 . . . . „ 6.50 !»»'»»'! metrov blaga /.a obleke in ponoćne suknje, 60 cm. firokosti, najuovojši dcssins gl. 2.50 Jute-garniliira, obstojema iz 2 po steljnih odej in prta, okolu in okolu z resami.......gl. 3.50 'Deset uietrov volueuega ripsn, v vseh barvah, 60 cm. širokosti, za Klps-garultura, obstoječa iz 2 po steljnih odej in namiznega prta s oofi ...".....gl. 4.50 Deset metrov belge iz ovčje volne, dvojne širokosti, za celo Ostanek posobue preproge, 10 do 12 metrov dolg, jako trajna, krasen dessins......gld. 8.50 3PV Uzorci in ceniki zastonj in franko. EBERL prodajara najboljše in najoenejse lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prMpiie in kemičiie lmr» r in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—94) ^ LJUBLJANA, gospoda J. Vilhar-ia IiIm. štev. 4. LJUBLJANA. ^ GOSTILNA ,PRI BAVARSKEM DY0RD'. JDunajNkia «•<>•-1 a. — lik kolodvora južno železnice. Zahvaljevaje se za mnogobrojni obisk v gostilni „PRI L0ZARJI" na sv. Jakoba trgu svojim vsakdaniira gostom iu slavnemu občinstvu naznanjam, da sem sedaj v najem vzel gostilno ..Pri Bavarskem dvoru" (Sairisclier Hof), kjer bodem stregel slavnemu občinstvu z dobrim Koslerjevlm carskim pivom, izvrstnimi dolenjskimi, blseljsklml, črnimi istrljansklmi in originalnimi ilolenje-av*trijsKiini vini iz Ketza. Zajutrk je /.mirom okusno pripravljen, isto tako kosilo in večerja. Za potovalee je mnogo sob prirejenih, isto tako /a voznike velik lilev za Živino in prostorno dvorlsee. Za mnogobrojni obisk M priporoča, zagotovljaje najboljšo postrežbo (402-3) Ivan Kosar, gostilničar „Pri Bavarskem dvoru". to to Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva s čudovito silo ter prržene. hitro in gotovo vse mrčese, da od njih iu; ostane niti sledu. Popolnem uniči gtenlee in 1> illie. Temeljilo prežene Mirke in njili zalego Iz kuhinj. Prežene takoj mole. Hitro na.* osvobodi sitnili muh. Varuje d o ni a e e živali in raatline mreenov in zaradi njiU iiaMlalili bolezulj. Popolnem prežene uši na glavi itd. jpsf Pazi naj se dobro: Kar se v samem papirji prodaja, ni prava Zacherlova specijaliteta. ~9MD (584—10) Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v glavni zalogi: J. Z A C II K It L , Dunaj, 1., Cioldscbmiedgasse 2. LJubljana: Mih. Kastner _ Jan. I.ukmami. „ 0. Karipger. „ Peter Lassnik. Viktor 8ctiiffar. „ Jo s. Trdina. „ Gust. Trto, „ II. L. Wenzl „ Jan Ed. Wutsche-rjevi nasledniki. „ Schusshlg & Weber. „ Jos. PoZeuu. Rudolfovo : Dom. Rizzoli, lekar. Zagreb: 8. Alexauder. „ L. lielus. „ Jos. Czermak, lekar. „ H. Joakievvicz. , Kaisor & Lux. „ A. E. Katkic. „ D. Monflecar. „ G. Poppovits. „ J. l'ospischi. „ Fran Sess. n F. Scbwarz. 0. Willer. Kupferschmidt. Ferd. Pelle. 'Ti min & Stieger. Alojzij Walland. Fran Zang^er. Hočevar & Zupan. Bratje Koch. Ign. Tschauner. Hathever & Felfernig. K .i i c p I Zier. Valentin Trost. Ed. Posselt. Sigmuud Hilssler. n F. Terdina. j Simon Jaritz. , B. G. Rossbacher. „ G. Burkstaller. „ Alojzij Fuchs. n W. Thurmwald. , Emil Spitra. , Hen. Kern. j A. J. Egger, lekar. Radoljica: A. Roblek, lekar. Ko stanj evioa: Aloizij Gatscb. I Celje: •<{' 'iftliOd n Celo veo: to to M. SKRABEC etavloeni in galanterijski klepar. Prodajalnica: v i^olcsnlunrjrovili uliculi iSt. 1. Delavnica; v Grrudidčl nI. zahvaljuje se svojim p. n. kupovni ceni in naročnikom za dosedaj skazano zaupanje ter se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbena dela v mestu in na deželi: kakor za kritje zvonikov in streh itd., strešnih, žlebov, dežnico a streh odva)»jo6ih, cevij iz vseh se nahajajomh kovin ter njih prevlećenje z barvo, vse te stvari dela nove in tudi popravlja ceneje kakor vsakdo drugi. Za dober materijal in dobro delo se jamči. V mojej prodajalnici imam vedno veliko zalogo lakiranega in svetlega hišnega in kuhinjskega orodja, najsolidneje narejonega, ravno tako tudi otročje in banje sedivnice, kopeine banje in kopelni stoli z grejalom. Zaloga in postavljanje vodnih „closets". Narocbe in poprave se najboljše, najhitrejše in najcenejšo izvrše. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".