Od f. bot. dal)« naročnina mesečno >0 din. za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 66 din. a inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IH TeL 40-01 do 4005 SLOVENEC Izhaja vsak daa »fntraj ponedeljka la dneva ps praznik«. Ček. ra&> LtnM]an» it 10.660 sa aaroi-■Ido te itav. 1084» sa insarsta Uprava: Kopitar' Java aliea 6 TeL 4(M>1 do 40-06 PodroLi Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje Vsakdanji kruh Ko je velik del Evrope in tudi narode okrog nas že zajela vojska in jim s svojo železno voljo vsiljtfje vsakovrstne odpovedi in omejitve ne samo v družabnem, ampak zlasti v gospodarskem življenju, tako, da ponekod opravičeno govore že o pravem pomanjkanju, smo pri nas še tako srečni, da se najhujše zlo še kar nekam odmika od nas. Po pogodbah, ki jih bomo v prihodnjih dneh sklenili, je opravičeno upanje, da bomo tudi v bodoče obvarovani neposrednih vojnih grozot. Seveda se pa vsem posledicam vojske ne bomo mogli izogniti. Bolj verjetno je, da jih bomo tudi mi vedno bolj čutili in da bo tudi naša, dosedaj skoraj po mili volji pogrnjena miza postala precej skromnejša. Misel na vsakdanji kruh, na dober, užiten vsakdanji kruh postaja tudi med nami vse bolj živa. Kličejo nam jo v spomin razne krušne omejitve, krušne karte, potem pa zlasti zelo pametni pozivi, naj letos gotovo ne ostane noben kvadratni meter slovenske zemlje neobdelan. Življenjska potreba nas navaja nazaj k zemlji, k naravi, po njej pa se nekako zopet bližje čutimo svojemu Stvarniku. Beseda »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« postaja zopet bolj zvočna in zadobiva nov poudarek. Ume-vati pričenjamo, da se morajo okrog te prošnje združiti vse druge prošnje za naš gospodarski dobrobit in da morajo v tej prošnji imeti svoje izhodišče. Sploh je ta prošnja Očenaša temelj in izhodišče vsega gospodarstva. Poznan nemški narodni gospodar Albert Schaffle piše v svoji knjigi »Zgradnja in življenje družabnega telesa«, da je očenaš iz sociološkega gledišča najpopolnejša oblika in najbolj dovršen izraz verovanja. Iz področja družboslovja in narodnega gospodarstva poznamo več spisov, ki duhovito in globoko razmišljajo o očenašu ravno iz narodnogospo-spodarskega in družabnega vidika. Za nekatere katoliške družboslovce pa je četrta prošnja naravnost izhodišče za nov gospodarski sestav. Nakazana je namreč nova oblika narodnega gospodarstva, ki v svojem temelju priznava nravstveno podlago, na čemer bi prav za prav morala temeljiti vsaka gospodarska politika. Ni nobeno novo odkritje, Je rečemo, da vlada danes v vedi o narodnem gospodarstvu prava babilonska zmešnjava. Redko dobimo novejše pisano delo, ki bi se hotelo ozirati še na kaka načela, temveč se skoraj vsi pisci ravnajo po obstoječih razmerah in je za nje le to poglavitno vprašanje, na kakšen način je mogoče čim bolj kopičiti bogastvo. V taki dobi nam je oslon na krščanska načela tem bolj potreben. Prošnja: >Daj nam danes naš vsakdanji kruh« nas najprvo spominja, da moramo tudi v gospodarskem življenju svoje delo uravnavati po vidikih, ki nas od zgolj tostranskega življenja vodijo k višjemu življenju. Ne pozabimo, da nam iz božjih rok prihajajo vse dobrine in da je naš trud zastonj, če ga Bog ne bo blagoslovil. Omenjena prošnja nas pa tudi opozarja, da moramo svoje gospodarske poglede urediti po socialnih vidikih. Kajti ni rečeno: daj m i vsakdan ji kruh, ampak daj nam danes naš vsakdanji kruhl Ta >nam< v očenašu je za slehernega kamen preizkušnje za pristnost njegovega krščanstva 1 Kdor samo nase misli in hoče vse zase imeti in pusti, da drugi okrog njega žive v pomanjkanju — ni pravi kristjan in laže vsakokrat, kadar moli očenaš. V ospredju krščanskega družabnega gospodarstva stoji beseda »kruh« kot tisto hra-nivo, ki nam je za telo in dušo potrebno. Pojem »kruha«, prošnja in zahteva po »vsakdanjem kruhu« ima po našem krščanskem pojmovanju nravstveno vrednost, česar pa ne bi mogli vedno reči o pojmu »premoženje«, ali »imetje«, ali »posest«, ki se dandanes največkrat uporablja v narodnem gospodarstvu in ki naj bi bil izraz za vse, kar je Človeku potrebno, da zadovolji svojim potrebam. »Imetje«, »denar«, to so stvari, ki po današnjem gospodarskem pojmovanju stoje »izven dobrega in zlega«. Splošno je prevladovalo v svetu načelo onega gospodarskega Angleža, ki je izrekel krilati stavek: »Množite si bo-gastvol Ce morete, bogatite na pošten način, vendar, bogatite!« Vrhovno geslo je torej bo-gatetil Ker se ljudje po tem ravnajo, zato je v gospodarskih stvareh nastopila tolikšna pravna in tudi posestna negotovost. Ko bi pred katerikoli svetovni parlament nekdo spravil zakonski predlog, ki bi se preprosto in jasno glasil: »Ne kradi! Kdor bo kradel, bo brezpogojno kaznovan! — kaj mislite, da bi dobil večino? Našlo bi se takoj sto izgovorov in opravičil: to ne gre, nikar iti predaleč; povsod po svetu se krade. Kvečjemu lahko rečemo, da je želeti, da se ne bi kradlo. Sploh pa je pojem kraje treba šele pravno določiti: Ce kdo vzame par čevljev na stojnici, jasno, da je tal Ce pa človek na visokem položaju od države ali kako drugače v enem letu »zasluži« milijon ali več,, so pa to recimo posebno srečni slučaji — in bi bilo samo želeti, da bi seznam tistih »srečnih slučajev« bil čim obsežnejši... »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« nadalje pomeni, naj prosimo le za to, kar nam je potrebno za našo telesno in duhovno blaginjo. Mi prosimo, da bi nas Bog obvaroval revščine in pomanjkanja, ne prosimo pa, da bi nam naklonil bogastvo, ki bi nas prenasi-čevalo in jemalo bližnjemu, kar mu i« za živ- Vedno bolj uničujoča vojna na zahodu 20.000 zažigalnih bomb |o padlo na Brlstol — Tretji angleški zaporedni napad na Lorient V Albaniji tišina — V Afriki angleška ofenziva Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 22. marca. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča o včerajšnjem napadu na Anglijo: V noči na 22. marec so močne skupine nemških bombnikov spet obsipavale z bombami vseh kalibrov pristaniške naprave in doke v Plymouthu. Nastali so veliki požari, zlasti v južnem delu pristanišča. S tem napadom «e je še povečal učinek bomb, ki so bile vržene na to mesto prejšnjo noč. Angleška porodila London, 22, marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči so sovražna letala v glavnem napadala neko mesto v južnozahodni Angliji (Bri-stol). Napad, ki se je začel zgodaj zvečer, je trajal še čez polnoč. Napad je bil hud in ao zažigalne bombe povzročile veliko požarov, ki so jih gasilski oddelki komaj pogasili ali obvladali do jutra, škoda, ki je nastala na stanovanjskih hišah, trgovskih in industrijskih zgradbah, je zelo velika. Število človeških žrtev, ki še ni ugotovljeno, pa bo po prvih cenitvah zelo visoko. Reuterjev zasebni dopisnik pripominja, da je bilo na Bristol vrženih več tisoč zažigalnih bomb, ki so jim sledile rušilne bombe. Med porušenimi zgradbami so 6edaj že tri cerkve, ki so popolnoma zgorele, dve bolnišnici, en veliki hotel in en kino. Bombe so bile vržene tudi na druge kraje v Angliji, toda le tu in tam in niso povzročile kakšne znatnejše škode. Avstralski ministrski predsednik je bil ▼ Bristnln, medtem ko je bil od Nemcev bombardiran. Menzies je bil v zaklonišču. Sedaj objavljajo, da so nemška letala vrgla od 20.000 do 30.000 zažigalnih bomb in nekaj sto rušilnih bomb največjega kalibra. Škoda je velika in tudi število človeških žrtev bo visoko, trdijo v spremstvu avstralskega državnika. Admiraliteta porota z obžalovanjem, da «e je pomožna ladja »Keriado« potopila. Svojci žrtev so obveščeni Napadi na Nemčijo Nemška poročila Berlin, 22. marca. DNB NemSko vrhovno poveljstvo poroča o angleškem poletu nad nemškim ozemljem: Sovražnik včeraj niti podnevi niti ponoči nI priletel s svojimi letali nad nemško ozemlje. Naša protiletalska artiljerija je sestrelila dve sovražni letali, naši lovci in eno naše letalo za spuščanje min pa so tudi zbili na tla po en sovražnikov aparat. Nasprotnik je poleg tega včeraj pri spopadu v zraku izgubil dve lovski letali tipa Hurrican. Po tem takem je sovražnik 21. marca izgubil skupno 6 letal, mi pa dve. Berlin, 22. marca. DNB: Preteklo noč je britansko letalstvo izgubilo šest letal. Nemška protiletalska artiljerija je sestrelila štiri, nočna lovska letala pa dve. (AA.) Angleška poročila London, 22, marca. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Skupine bombnikov obalnega poveljstva so v pretekli noči že v tretjič zaporedno napadle veliko nemško oporišče za podmornice v zasedenem francoskem pristanišču Lorient. Piloti so poročali, da je bil napad zelo uspešen. Požari od prejšnjih napadov so še vedno goreli in olajšali merjenje. Davi zgodaj so skupine angleških bombnikov bombardirale nemške prevozne ladje v pristanišču Egersund na Norveškem. Ena ladja je bila zadeta v sredino in je začela goreti, nakar ee je potopila. London, 22. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Preteklo noč so angleški bombniki izvedli drugi zaporedni nočni napad na vaintf pristanišče in podmorniško oporišče ob Atlantskem oceanu,' Lorient. Letalski napad je trajal več ur. Čeprav je bilo mračno, nebo pa pokrito z oblaki, so vendar bombe, ki imajo močan učinek, bile vržene skozi presledke med oblaki. Opaziti je bilo, da so bom-' be eksplodirale na raznih mestih v pristanišču, in sicer v zahodnem delu in na zahodnem bregu reke, kjer sta nastali dve siloviti eksploziji. Druga skupina angleških bombnikov je Izvedla napade na doke v Ostendu. S teh poletov se dve naši letali nista vrnili domov. Pri včerajšnjih dnevnih napadih na sovražnikove ladje ie britanski bombnik bombardiral na morju pred belgijsko obalo neko sovražnikovo pe-trolejsko ladjo, ki so jo spremljale vojne ladje, druga letala iz te skupine pa so napadla vojne ladje in ladje za oskrbovanje v Kaledonskem zalivu. Tudi letala obalnega poveljstva so izvedla svoje običajne polete nad sovražnika. Pri teh operacijah so bile napadene ob norveški obali ladje za oskrbovanje in nasip v Egersdndu. Naši letalci so t strojnicami napadli tudi sovražnikove bojne čolne in zgradbo na nekem norveškem letališču. S teh dnevnih poletov so se vsa naša letala vrnila domov. (AA) Bitka za Atlantik Nemško vojno poročilo našteva ogromne angleške izgube trgovskega ladjevja Berlin, 22. marca. AA. Vrhovno poveljstvo poroča: Poveljnik pomorskih sil, admiral Lithiens, ki je končal daljše potovanje po odprtem morju na čelu oddelka bojnih ladij, poroča, da je do sedaj njegov oddelek ladij na severnem Atlantiku potopil skupno 22 oboroženih sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 116.000 tonami. Pri teh potopitvah so nemške bojne ladje rešile 800 mornarjev. Na afriški obali io nemške podmornice napadle obilno naloženi in močno zavarovani konvoj, ki je plul v Anglijo. Pri tem podvigu ob obali zahodne Afrike so nemške podmornice neprenehoma napadale sovražnika in ga niso pustile pri mirti nekaj dni. Podmornicam se je posrečilo potopiti 11 sovražnikovih ladij ■ skupno 77.000 tonami. Včeraj je tudi vojno letalstvo prizadejalo mnogo škode sovražnikovemu brodovju. Uničilo je skupno približno 31.000 ton ladjevja. Poleg tega je poškodovalo ie 6000 ton ladij. Med' drugim so nemški bombniki napadli popoldne z velikim uspehom zavarovani sovražnikov konvoj, ki je plul severno od Krete. 12 tisoč tonska ladja tank najsodobnejše konstrukcij«, je bila pri tej priliki dvakrat zadeta. Na njej je izbruhnil požar in je treba smatrati, da je izgubljena. Neka druga 8 tisoč tonska ladja je bila zadeta na sredini in se je prelomila na dvoje. Na tretji trgovski ladji, ki je imela 6000 ton, je nai>tal požar V vodah okoli Malte je bil en britanski rušilec zadet z bombo blizu ladji-nega kljuna. V angleških vodah so nemški bombniki potopili v Bristolskem zalivu jugovzhodno od Pen-broocka 4 tisoč tonsko trgovsko ladjo in 4 tisoč tonsko ladjo tank. Poleg tega je bila jugovzhodno od Oldenborougha zadeta z bombo približno 3 tisoč tonska sovražnikova trgovska ladja, in se ja potopila. Berlin, 22. marca. DNB: Nemške pomorske in letalske bojne sile io potopile od petka zvečer skupno 224 000 ton sovražnikovega tigovskega brodovja, poškodovale pa še 6000 ton ladjevja tako hudo, da je tudi te ladje treba smatrati za izgubljene. Pri teh napadih so sodelovale tudi težke nemške pomorske bojne sile na Atlantiku, (potopile so 116.000 ton ladij), nemške podmornice (potopile so na zahodni afriški obali 77.000 ton ladij) in nemško letalstvo, ki je na Sredozemskem morju, v irskih vodah in ob vzhodni angleški obali potopilo 21 000 ton ladjevja, poškodovalo pa 6000 ton ladij. (AA.) Sredozemska bojišča V Afriki italijanska poročila Nekje v Italiji, 22. marca. Štefani. Poročilo St 288 italijanskega glavnega stana o operacijah v Afriki se glasi: Severna Afrika? Naio malo garnizijo v DžaTabubu pod poveljstvom polkovnika Casta-gnia, ki je bil ranien po srditi štirimesečni obrambi je premagal številčno in po sredstvih močnejši sovražnik. Pri sovražnikovem letalskem napadu, izvedenem 19. marca na Tripolis, kar omenja 288. uradno poročilo, je protiletalska obramba poleg letala, o katerem je bilo že sporočeno, sestrelila še eno sovražnikovo letalo . Na Egejskem morjn: Naša letala so bombardirala in zadela sovražnikova oporišča na otoku Mitilene. Naši letalci so izvedli napad s torpedi na neko sovražnikovo križarko v bližini Krete. V teku boja z nemškimi letali, ki so spremljala sovražnikove ladje, je bilo sestreljeno eno letalo tipa Hurrican. Vzhodni del Sredozemskega morja. Oddelki nemškega letalskega zbora so napadli sovražnikov konvoj, ki je bil močno zastražen. Ena ladja cisterna, ki je prevažala 12.000 ton petroleja, je bila zažgana, en osem tisoč tonski parnik potopljen, nek drugi parnik srednje tonaže pa zadet in težko poškodovan. Ostale parnike so letala obstreljevala s strojnicami. Vzhodna Afrika: Nadaljuje se bitka pri Kerenu in so naše čete izvedle protinapade, da bi zboljšale svoje postojanke na gotovih mestih. Ena naših lovskih skupin se je spoprijela z močnejšimi sovražnikovimi letalskimi oddelki in se ji je posrečilo sestreliti eno letalo tipa Hurrican. Odbit je nov sovražnikov poskus, da bi njegova vojska prekoračila reko Dabus na področju Gale in Sidama. Angleška poročila Kairo, 22. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: V Libiji, Eritreji in Abesiniji: Nič posebnega (snoči je posebno uradno obvestilo poročalo, da so angleške čete zavzele oazo Džara-bub v južni Libiji ter ujele 800 italijanskih vojakov). General Weygand: „Francoska Afrika pripada Franciji -in če bo treba, jo bodo branili njeni sinovi it Newyork, 22. marca. DNB. General Wey-g a n d je dal, ko se je mudil v Alžiru, dopisniku OFI izjavo, v kateri pravi med drugim: Vsa francoska Afrika stoji ta maršalom Petainom. General Weygand je pripravljen braniti francosko kolonijsko cesarstvo pred vsakim napa- dom. Na vprašanje, kaj misli e iiglasovanem sa-konu za pomoč Angliji, je general Weygand rekel, da ta sakon prav nič ne vpliva na položaj v trancoski Afriki. Na konrn je general Weygand dejal: Francoska Afrika pripada Franciji in če bo treba, jo bodo njeni sinovi branili. (AA) Ijenje potrebno. Ne želimo si ne revščine ne bogastva! Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je »gospodarska politika« očenaša gospodarska politika širokega srednjega stanu. Ohranitev in dvig srednjega stanu je ideal krščanskega narodnega gospodarstva, kar je izraženo tudi v četrti očenaševi prošnji. Za noben narod ne more biti ideal, da bi bil narod proletarcev, nemaničev in brezdomcev. Prav tako pa ne bi bila družba brez velikih socialnih krivic, ako bi v njej prevladovali plutokrali, denarni mogočniki. Ljudski ideal je svoboden narod, v katerem je kar moč ve- liko posestnikov, a vsak naj ima toliko, da more živeti človeka dostojno življenje. Gospodarska politika očenaša je torej politika svobodnega krščanskega naroda. Brez dvoma je eden od tehtnih dokazov za božji značaj krščanstva ravno v tem podan, da so njegovi nauki in obljube v pppolnem soglasju z zahtevami materialne in duhovne blaginje človeštva. To čudovito soglasje najdemo tudi v četrti prošnji očenaša, ko dnevno prosimo za naš vsakdanji kruh. drin. V Somaliji so naše čete zasedle naselje Hargeisa. Vrhovno poveljstvo južnoafriških čet v Nairobiju pa sporoča: Južnoafriško letalstvo je srdito bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami železniško postajo in postajne naprave v Diredavi, kjer sta bila uničena dva vlaka, ter letališče in vojaške zgradbe v Hararju. Eno letalo se ni vrnilo. Reuterjev zasebni poročevalec v Kairu poroča, da se pri Kerenu razvijajo vedno hujši boji. Borbe so na težavnem ozemlju. V prihodnjih dneh ni treba pričakovati nobenih sprememb. Nairobi, 22. marca. Reuter: Poveljstvo britanskih imperijskih letalskih sil v Vzhodni Afriki poroča: Južnoafriško letalstvo je 20. tega meseca izvedlo napade v strmoglavih poletih in s strojnicami na vojaške cilje v Hararju in Diredavi. V Hararju so bile neposredno zadete vojašnice, radijska postaja pa je bila tudi bombardirana. V Diredavi je bil izveden napad na železniško postajo ter na tamkajšnje letališče, kjer so bili neposredno zadeti hangarji. S strojnicami so letala napadla tudi dva hangarja ter dvoje letal tipa Savoia na letališču. Naši lovci so se spoprijeli s sovražnikovimi letali, ki so naše napadla. Verjetno je, da je bilo eno sovražnikovo letalo uničeno. Pri drugem napadu so bombe z letal padle poleg dveh vlakov na postaji Uršo, ki leži nekaj kilometrov zahodno od Diredave. O priliki ponovnih napadov, je bil zadet na zadnjem tiru vlak. Pri Hararju in Diredavi je bil izveden napad s strojnicami na zbirajoča se sovražnikova motorna vozila. Napadi našega letalstva so bili izvedeni do kraja kljub hudemu ognju protiletalskega topništva. (AA.) V Albaniji italijanska poročila Nekje v Italiji, 22. marca. Štefani. 288 uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Grško bojišče: Skupina naših bombnikov Je Izvedla napad na pomorsko oporišče Prevezo. Neko naše ogledniško letalo je sestrelilo eno lovsko letalo tipa Gloucester. Letala nemškega letalskega kontratorpedovko v bližini La Valette (Malta). Grška poročila Atene, 22. marca. Atenska agencija: Poročilo Itev. 146 grškega generalnega štaba se glasi: Krajevno delovanje izvidniških čet in topov. Sovražnikov napad, pri katerem so sodelovali tudi tanki, je bil od&it in je bil en tank uničen. Sovražna letala so bombardirala Prevezo ter otoka Hios in Mitilene v Egejskem morju. Škoda je neznatna. Ubita je bila samo ena oseba. Na vprašanje časnikarjev, kaj je s Tepele-nijem. je tolmač odgovoril, da od strani vojnega poveljstva še vedno ni službenega potrdila, da je bilo mesto zasedeno od nrških čet. Dopisniki listov pa menijo, da se nahaja Tepeleni sedaj med dvema frontama in da so grške čete na obronku mesta, ki pa je že itak vse razdejano. Grki že izpraznjujejo Trakljo In pripravljajo obrambno črto na reki Mesti Budimpešta. 22. marca. Sofijski dopisnik »Pester L I o y d a« poroča iz Sofije, da Grki že ne- (Nadaljevanje na 2. strani) Zemnnsks vremenska napoved: Topleje. Postopno se bo pooblačilo na severni polovici države, jasno in lepo pa bo na jugu. V eornjem Pri-morju in v severozahodnih krajih utegne deževati. 0 mrharjih Po ^Gorenjcu* posnemamo: »Delavska pravica« se je kar v uvodniku razpisala o mrharjih. O njih pravi, da živijo od nesreče drugih. Nato člankar razvršča mrharje v razne zvrsti. Članek izzveni, Češ da je vse to mrharjenje grdo natolcevanje, naperjeno proti marksizmu. — Ko bi pisec vsaj malce globlje mislil, bi moral priti do edino logičnega sklepa, da je SSSR največji dobavitelj pravih mrharjev, ki so se posebno v zadnjih desetletjih bohotno razpasli po raznih »ljudskih frontah« v svotu na veliko škodo prizadetih držav in neizmernih žrtev med delavstvom. Ko bi ne bilo teh mrharjev in njihove centrale v Moskvi, bržčas ne bi prišlo do vojne, vsekakor pa ne do tako strahovitega svetovnega klanja, kakršno je in se nam še huje napoveduje. In iz teh razvalin življenja si obeta svetovna revolucija — ta največji mrhar — svoj plen iz obeh taborov te strašne vojne.« Pomen preganjanja Dijaški list »Mi mladi borci« piše: »V mnogih državah m deželah stiska Cerkev in katoličane hudo preganjanje. Čim manj se o njem piše in sme pisati, tem hujše je. Nasprotniki sc boje mu-čencev, nočejo jih, ker vedo, da je kri mučencev seme novih kristjanov. Zato pa hočejo odpadnikov, izdajalcev, uskokov. In koliko sredstev ima vsemogočna država na razpolago, da plitve in plašljive katoličane pripravi do tega strašnega koraka. Imajo pa taki tudi dobre posledice. Preganjanja so v cerkvi učinkovala kakor nevihta, ki očisti ozračje. Kakor hitro je uživalo n. pr. prvo krščanstvo trideset, petdeset let mir in svobodo, se je že začutilo v Cerkvi zastrupljeno ozračje po- fanske okolice. Ko je nastalo spet preganjanje, so ristjani odpadali v množicah in cele trume so se gnetle pred poganskimi templji, da bi opravile predpisano daritev malikom. Praganjanje je razredčilo kristjane na izbrane čete junakov — celih kristjanov.« »Mladina, v prve vrste!« »Zemljoradnikc, plašilo zemljoradniške mladine piše: »V teh težkih dneh se morajo pozabiti vsi notranji spori. Vsi naši napori morajo biti osredotočeni na eno: ohraniti neodvisnost in neskaljeno ime domovine. Mi moramo braniti to državo tako, kakršna je. Ona nam je potrebna, ona nam mora biti draga, ker je ustvarjena s tolikimi dragocenimi napori. Večno sa. zavedajmo, da »tisti, ki noče svobode, mora tiranijo, tiranija pa ubi ja človeka, ubija dušo v človeku, ustvarja sužnje, sužnji pa ne bodo obdržali države«. Predlog gospodarskih zbornic za delitev SUZOR-ja »Hrvatski dnevnik« poroča: »Obrtniška, Industrijska, trgovska in inženirska zbornica v Bel-gradu so poslale ministru za socialno politiko dr. Srdjanu Rudisavlje^liStt katerenfzti- htevajo razdelitev SUZORJA, ker se je to vprašanje 1 postavilo na dnevni red že s samim prenosom poslov socialne politike in narodnega zdravja na banovino Iffta&fio. Hrvatski dneV-nik« med drugim pripominja: »Hrvatsko delavstvo in hrvatski nameščenci so odločno na stališču, da se mora SUZOR razdeliti.« Temu mnenju se pridružujemo tudi Slovenci in mislimo, da sedaj res ni in ne more biti več nobene ovire za pravično razdelitev SUZOR-ja, ki jo Slovenci že toliko časa zahtevamo. Marksistični letaki »Hrvatski radnik« piše: »Marksisti so zadnje dni dobesedno preplavili nekatera podjetja z letaki. Med letaki so bili tudi taki, ki so iznašali Bvoje politične poglede na razvoj dogodkov v Evropi in na Balkanu In vsi oni, ki so te letake brali, niso mogli niti sanjati o tem, kaj da se je zadnje dni dogodilo na Balkanu. Verovali so izjavam in navedbam teh letakov, podpisanih od »močne komunistične stranke«, dokler se niso drugi dan razočarali in popolnoma prepričali, da je celokupno pisanje teh letakov navadna laž in demagogija. To so vse bežni poskusi marksističnih ostankov, da bi podaljšali svoje bolno življenje še za kak mesec...« — Tudi v Sloveniji so zadnje čase komunisti začeli begati ljudstvo z lažnimi in demagoškimi letaki. So pa tako neslani, da jim pameten človek res ne more verjeti. Komunisti se zelo motijo, če mislijo, da je naše ljudstvo politično tako nevedno in nezrelo, da bo nasedalo njihovim, na prvi pogled otipljivim lažem. »Seljačko kolo« o Sovjetski zvezi in Turčiji »Seljačko kolo« navaja članek dr. Rtojana Pribičeviča v »Coinmon Sense«, kjer pisec dokazuje, da Sovjeti ne morejo storiti ničesar, da bi preprečili zavladanje osišča na Balkanu in nemški pohod na Bližnja vzhod. Zato je več kot neverjetno, da bi Stalin hotel pomagati Turkom, ako bodo Nemci hitro napredovali, ampak bo verjetno pograbil Kars in Ardahan (turški mesti na Kavkazu) in šel v Perzijo, da bi si zavaroval petro-lejske vrelce. »Seljačko kolo« nato pristavlja: »Te besede so bile napisane oktobra in objavljene novembra 1940 in danes vidimo, da je bilo to predvidevanje točno, v kolikor se tiče prevladama nad Balkanom. Zdi se, da bo točno tndi glede Turčije, ker Turčija, kakor poročajo, ne more dobili od SSSR jamstva, da je ne bodo napadle kakor Poljsko, če bi se zapletla v vojno na drugi strani.« Lefonskl ministri v sovjetskem pregnanstvu Novosadski »Dan« piše: »Pred nedavnim jo pisal neki švedski list, da je g. Džugašvili - Stalin imenoval bivšega letonskega zunanjega ministra Muntersa za visokega uradnika v zunanjepolitičnem komisariatu. Vest ni točna. Munters je bil takoj po prihodu sovjetske vojsko deportiran v VoroneŠ, kjer je še zdaj. Dovoljeno mu je edino zahajati na tamkajšnjo univerzo, kjer se uči modernih jezikov. Ker nima sredstev za vzdrževanje, se je obrnil na svojo rodbino v Rigi, naj mu pošljejo življenjske potrebščine ir obleko. Dovoljenja za to še doslej ni dobil. — Bivši predsednik leton-ske republike Ulmans je deportiran v Vorošilov. Niso mu dovolili vzeti tja osebnega tajnika. Tudi on Je prosil svojo rodbino za življenjske potrebščine tn obleko, pa oblasti niso dale dovoljenja za to. Tudi vsi oslali ministri zadnje Ictcnske vlade so pregnani v Sibirijo ali v mesta, ležeča ob Volgi.« Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Na bojiščih so znova Tzplamtell boji in zapušča pretekli teden vtis, du so se uvodne borbe pri tako imenovani spomladanski ofenzivi že pričele. Na zahodu so bili v preteklem tednu 4 množestveni nemški letalski napadi na angleška pristanišča Ilull, London in Plvmouth v istem obsegu, kakor v pozni jeseni lanskega leta. Razdejanja so velika. Angleško letalstvo je poslalo v boj novo vrsto bombnikov ter izvedlo večje napade na Kiel, WilhcTms-hufen, Kiiln in Lorient. Delovanje podmornic je postalo hujše in angleški državniki so že izrekli besedo o »bitki za Atlantik«, ki da se sedaj razvija in ki bo odločila o bodočih pomorskih zvezah med Anglijo in Ameriko. V Albaniji Italijani svojega velikega i ofenzivnemu sunku niso več ponovili, Grki pa'so spravili v zaledje 3600 ujetnikov in se pripravljajo na nove boje. Središče borb je pri Tepeleniju. V Afriki so Angleži v Libiji zasedli zelenico (oazo) Džurnbub ter zajeli 800 ujetnikov, v Eritreji napadajo Angleži utrjeno mesto Keren že od torku dalje in poročajo o hudih nasprotnikovih izgubah, v Abesiniji so zasedli Džidži-go in Ilargeišo blizu železnice Džibuti—Adtjjs Abeba. V angleški Somaliji so vzeli nazaj prestolnico Berbero in prodirajo od tam proti Abesiniji. V italijanski Somaliji so operacije v glavnem končane in dežela zasedena od^Angle-/ev. v notranjosti Abesinije so se pojavile 4 angleške kolone, ki prodirajo vedno globlja podprte od abesinskih četnikov, ki delujejo na širokem področju. V politiki je bilo v preteklem tednu glavno zanimanje osredotočeno okrog jugovzhodne Evrope. Nemčija se je namreč očividno odločila, du čim hitreje konča italljan-sko-grški spor, prej; preden bi Angleži mogli v Grčiji izkrcati kakšno veliko armado. Toda preden Nemčija začne proti Grčiji z vojuftklmi oj>eracijuuii z bolgarske meje, kjer se zbira angleška armada, hoče nemška vladu imeti popolno jasnost glede zadržanja Jugoslavije in Turčije. Z jugoslovansko vlado so se pričeli razgovori že prejšnji teden. Turčiji pa je kancler Hitler poslal osebno pismo, na katero je v preteklem tednu odgovoril predsednik Turčije Ineni. Turčija je v gluvuem izpovedala svoje stališče, nakar je sledil takoj sestanek med turškim in angleškim zunanjim ministrom na otoku Cipru, iz česar se sme sklepati, da je Turčija ostala pri zavezništvu z Anglijo, v Jugoslaviji pa je bila v četrtek ponoči tri ure trajajoča seja vlade, kjer sb proučevali stališče Jugoslavije. Kakor poročajo časopisi, posveti trajajo še vedno naprej. Kakor liitro bo Nemčija imela jasnost glede zadržanja Turčije in Jugoslavije, no v Grčiji narejen poskus, da sklene z Italijo mir. Šele potem, ko bi bila vsa vprašanja na Balkaflu rešena tako, di bi dala Nemčiji občutek varnosti, jc trpba pričakovati velikega napada na.zahodu. Razčiščevanje na Balkunu je torej le del nemških priprav na svojo veliko ofanzivo na zahodu. • V AmeVrkl^klitsTffla drugo središče zasipanja, gredo, pripr^ve^ja go^lovanje fc An- glijo z mrzlično naglico naprej. Sedaj, ko je Amerika sprejela zakon o neomejeni pomoči Angliji, je določila tudi ie vsoto 550 milijard din za nakup orožja in municije za Anglijo in njene zaveznike ter so v teku priprave zu hitri in varni prevoz tega blaga v Evropo. Države trojne zveze so napravile protipotezo. Japonski zunanji minister Macuoka je na potu v Nemčijo in Italijo, da se s svojima zaveznikoma pogovori o vlogi, ki naj bi jo na Tihep morju igrala Japonska, da zaposli Ameriko in zmanjša njeno pomoč Angliji. V preteklem tednu je postalo še bolj jasno, da se sedanji vojni spor čedalje bolj širi na svetovno ploskev in da iz vojne med dvema imperijema nastaja vojna med dvema svetovoma. Notranji pregled V nedeljo dopoldne je bila ▼ Radovljici seja zastopnikov organizacij JRZ za radovljiški okraj. Poročilo o notranjem in zunanjem jioložaju je podal prosvetni minister dr. Miha Krek, ki je rekel, da se vlada v polni meri zaveda zgodovinske odgovornosti, ki zahteva modro in trezno presojan je dogodkov, zlasti pa zrelo daljnovidnost. Svoboda ljudstva, nedotakljivost meja in mir na zunaj in znotraj so cilji, ki jih vlada s svojo politiko hoče doseči. To so naloge, ki so tako visoke in dragocene, da jih ni mogoče uresničiti brez velikih žrtev. Te žrtve so hude in bodo iz dnerva v dan hujše. Če hočemo ohraniti svoj dom in svobodo, se jih ne smemo ustrašiti, temveč se truditi in jih junaško prenašati. Časi so težki. Nič lažjega ni kot godrnjanje in zabavljanje. Kakor doslej, moramo Slovenci tudi v bodoče ostati politično zreli in disciplinirani. Ta disciplina in enotnost nas bosta ohranili na tistih poteh, jio katerih nas je vodil naš veliki pokojni voditelj dr. Anton Korošec. Vodstvo, ki smo si ga soglasno zvolili na naš najtežji dan, ko smo izročili materi zemlji svojega velikega državnika, ima pred očmi le eno veliko skrb, kako preživeti čase, ko mora skuj>nost kakor tudi |H>sameznik nekaj žrtvovati. — V nedeljo 16. marca je bil v Ljubljani občni zbor Banovinskega odbora Rdečega križa, te naše velike človekoljubne organizacije, ki ima zlasti v vojnih časih plemenite dolžnosti in naloge, pa jih prostovoljno izpolnjuje iz ljubezni do bližnjega. Iz odborovih jx>ročil je razvidno, da je obseg Rdečega križa v pretekli poslovni dobi zelo narasel, povišalo pa se je tudi število članstva. — Preskrbovalni minister in ban banovine Hrvatske sta podpisala uredbo o obvezni oddaji žita in moke. Ta uredba naj bi omogočila čim močnejšo izvedbo prehrane v državi. Kršitve uredbe podležejo zelo visokim kaznim. — Prosvetno društvo v Belgrada ki druži vse tamošnje katoliške Slovence, je v četrtek proslavilo desetletnico svojega delovanja. — V petek zvečer je bila triurna seja naše vlade. Seji so prisostvovali vsi člani vlade. Pričela se je ob 21 in je trajala do 24. Službeno jxiroeilo pravi, da je bila seja posvečena raz-m prosi dotičnega gospoda, oziroma gospodarja, ki ga je morda poslal menjat tisočak, naj pri blagajni vrne 500 din. Albansko bj i ih (Nadaljevanje s 1. strani) kaj dni izpražnjujejo vso pokrajino od reke Marice ob grško-turško-bolgarski meji pa do reke Meste. ki prihaja iz težko prehodnega Rodopskega pogorja ter se izliva pred otokom Tazosom v morje. Arhive in pisarniški material prenašajo iz Kavalle in Dedeagača na ladje ter jih prevažajo na otoke. Istočasno je opaziti gibanje vojaštva. Zdi se, da Grki ne računajo več na turški nastop. Očividno je grško vrhovno poveljstvo mnenja, da Traltije ne bo mogoče braniti in se je zato odločilo, da umakne vse svoje sile. ki so razjiostav-ljene po Trakiji, proti Solunu, kjer naj bi prodiranje sovražnika zauslavila mečna obrambna črta. Ta črta jx>teka na strmih višinah nad dolino .reke Meste ter prehaja kmalu v strmo in neprehodno Rodopsko pogorje. Tako zaščitena obrambna črta nudi dovolj ugodnih možnosti za odpor, ki utegne postati ob dovoljnih sredstvih in ob sjiosobnem vodstvu zelo učinkovit. Da imajo Grki taka sredstva in tako vodstvo, je samo jx> sebi umevno. Mnogo materiala ln mnogo čet je moralo vreči grško vrhovno poveljstvo tudi na italijansko fronto, tako da v grški Macedoniji ni ostala več nobena rezerva. Prav tako so Grki v pričakovanju italijanske ofenzive uporabili več posadk nekaterih otokov na albanski fronti. Ali ima kaj podlage domnevanje, da bi brez Edenovega obiska v Atenah Grčija že kapitulirala, je zelo težko reči. Jaz pravim samo, da je ta obisk zelo okrepil grški od|>or in da sc v Vol-skem zalivu in v drugih pristaniščih izkrcuje mnogo angleškega vojnega materiala. Gre za letala, topništvo vseh kalibrov, oklopna vozila ln strelno orožje raznih vrst z odgovarjajočo muni-cijo ter tudi živila. Mnenja o številu izkrcanih čet so zelo različna. Navzočnost angleških čet je dokazana tudi s fotografijami, ki so bile objavljene v grških časopisih. Atene so polne angleških oficirjev in angleških vojakov, zlasti letalcev, kajti grško zračno brodovje je sestavljeno že skoraj izključno iz angleških letal in angleškega letalskega osebja. Isto je treba reči o protiletalskem topništvu in zlasti o vseh tehničnih cddelkil> Položaj na jugovzhodu Madžarski, bolgarski in jugoslovanski listi napovedujejo »v nekaj dneh popolno razčiščenje glede Jugoslavije« in tudi glede Turčije — Zanimiva poročila o odnošajih med Sovjeti in Turčijo Zagreb, 22. marca. »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Vladimirja Mačka, podpredsednika vlade, je objavil naslednje poročilo o položaju: Po predsinočnji triurni seji vlade mislijo, da bo naia javnost v kratkem dobila vsa pojasnila o zelo važnih odločitvah zunanjepolitičnega značaja. Seja vlade je trajala tri polne ure in so bila na njej temeljito in vsestransko proučevana vsa najbolj važna zunanjepolitična vprašanja. Z najbolj zanesljive strani so nam povedali, da sta neodvisnost naše države in njena ozemeljska nedotakljivost vedno bili in tudi vedno ostaneta osnovni temelj zunanje politike jugoslovanske države. Budimpešta, 22. marca. »Magyar O r - • z a g«, »Pester Lloyd«, »Pest« in drugi madžarski listi posvečajo dolge članke o posvetovanjih v Belgradu, ki naj prinesejo končnoveljavno razči-ščenje v odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo. Vsi listi poudarjajo, da je Jugoslavija sprejela važno odločitev, katero vsi brez izjeme pozdravljajo. Listi pristavljajo, da bo odločitev Jugoslavije v najkrajšem času predana javnosti. Korak, ki ga namerava storiti Jugoslavija, tako pišejo madžarski listi, da bo zavarovat vse osnovne cilje jugoslovanske zunanje politike ter bo med drugim za vedno utrdil tudi prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo, ki predstavljata v sedanji borbi »otok miru«. Budimpešta, 22. marca m. Tukajšnje časopisje poroča, da je zunanji minister Bardossy odpotoval iz Monakovega in bo okrog polnoči prišel v Budimpešto. Časopisje poudarja, da so se z obiskom Bardossyja okrepili odnošaji med Nemčijo in Madžarsko in da je ta obisk veliko pri[>omogel k varnosti miru v jugovzhodni Evropi. Listi poudarjajo, da bosta Madžarska in Jugoslavija brez dvoma pod sedanjimi pogoji ostali izven vsakega spopada. Budimpešta, '22. marca. m. Celokupna javnost in politični krogi v Madžarski še nadalje razpravljajo o držanju Jugoslavije in njenem predstoječem stališču. Ugotoviti je treba, da Jugoslavija stoji danes v središču zanimanja, ter v Madžarski prevladuje mišljenje, da no samo stališče Jugoslavije končno zavarovalo mir na Balkanu. Po madžarski oceni bi Jugoslavija lahko že prej sprejela nemško ponudbo za sodelovanje med njo in osiščnimi silami in to tem prej, ker ta ponudba vsebuje tri osnovne pogoje. 1. Absolutno priznanje ravnopravnosti in vloge Jugoslavije. 2. Absolutno priznanje državne neodvisnosti in integritete in t 3. načelno varovanje svobode Jugoslavije z njenimi lastnimi silami. Sofija, 22. marca. Tukajšnji »M i r« poroča iz Belgrada. da so vse oči uprte sedaj v Jugoslavijo, od katere je odvisno, če bo Balkan zajela vojna ali ne. List pravi, da bo že te dni objavljena odločitev Jugoslavije in s tem jugoslovanskim korakom bo končno rešena usoda Balkana. Mnen e v Berlinu »Samo načelna rešitev« Berlin, 22. marca, b Te dni pričakujejo važen izid na diplomatskem polju. Diplomatska rešitev, ki se mora izvršiti te dni, bi bila samo načelna rešitev, dočim bi prišlo do končne rešitve na samem Balkanu šele po vojni. To politiko podpirata danes Bolgarija in Madžarska, kar očividno dokazuje prisrčen sprejem nemške vojske od strani službene Bolgarije, pa tudi včerajšnje manifestacije madžarskemu zunanjemu ministru v Mo-nakovem. V času, ko Nemčija poudarja, da formalno še obstoje nemško grški odnošaji in ko se o njih ničesar ne govori ali dcmantira, to pomeni, da nemška vojska še vedno nekaj čaka na grški meji. Z ozirom na to, da Nemčija in Grčija še nista prekinili svojih odnošajev, je dana možnost, da stopita v stik. Nemčija podčrtava nadalje svoje izredno dobre odnošaje z Jugoslavijo. Tako je včeraj priobčil »Vcilki-scher Beobachter« članek »Hrvatskega dnevnika«, kjer pravi, da ie Jugoslavija še vedno obvarovala svojo neodvisnost in svojo nedotakljivost. To je značilno v toliko, ker ta članek prinaša velik nemški časopis. Berlin poudarja tudi konkretne odnošaje s Turčijo; napad turškega časopisja in radia kot da se ne nanaša na nemško vlado rajha. Treba je imeti pred očmi, da želi nemška vlada še preden pristopi k vsaki drugi akciji, raz- Nenapadalna izjava med Turčijo in Sovjetsko zvezo? Ankara, 22. marca. United Press poroča: Sovjetska vlada je, kakor zatrjujejo na turških poučenih mestih, poslala turški vladi službena zagotovila, da ne bo storila ničesar, kar bi delalo Turčiji težave v primčru, da bi se odnošaji med Turčijo in kakšno drugo državo začeli hitro slabšati. Ista osebnost je dejala, da obstaja nenapadali pakt med Turčijo in Sovjeti že dalje časa in da bo turška vlada sedaj zagotovila v kratkem objavila v obliki službenega poročila, ki je bilo od obeh vlad sporazumno sestavljeno. V turških političnih krogih menijo, da so ta razčiščenja v odnošajih med Sovjeti in Turčijo turški vladi dala močnejšo hrbtenico za ukrepe doma in napram tujini. Washington, 22. marca. b. Unifed Press objavlja ob 14 brzojavko iz Ankare, po kateri se lahko v najkrajšem času pričakuje ponovno izjava Turčije in Sovjetske zveze o nenapadanju. S tem v zvezi je imel sinoči komisar za zunanje zadeve razgovor s turškim poslanikom v Moskvi. UP poroča nadalje tudi o podrobnostih, kako je prišlo do zbližanja med Turčijo in Sovjeti. Newyork, 22. marca. m. Po poročilih iz Ankare bo kmalu prišlo do podpisa pogodbe med Turčijo in Sovjetsko zvezo. Turški poslanik v Moskvi Ali Hajdar Aktaj se je sinoči razgovarjal z namestnikom sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Višinskim o vsen zadevah, ki zanimajo obe državi, in dosegel povoljne rezultate Skrivnostni možf ki vodi podmorniško vojno Nemčije proti Angliji Zanimiva in poučna odkritja v italijanskem tisku o ozadjih najhujšega poglavja v sedanji vojni Vsakdo se sprašuje, kdo je prav za prav tisti mož, ki je organiziral podmorsko vojsko proti Angliji in jo vodi velikopotezno in tako učinkovito, da Anglija s pomočjo Amerike polaga sedaj največjo važnost baš na obrambo pred to nevarnostjo, ki v zadnjem času postaja čedalje večja. Dopisnik milanskega »Corriere delln Sera« je imel priliko, da se s tem možem seznani v nekem kraju, ki je seveda tajen, in da izve n°kaj malega o načinu podmorske vojne, ki jo vodi Nemčija proti «vojemu velikemu nasprotniku. Najbolj tajni in najbolj skrivnostni vojaški urad v Nemčiji Središče, od koder dobivajo podmorniške flo-iilje nemške mornarice svoja povelja in kjer izdelujejo načrte posameznih podmorniških napadov ter tudi proučujejo izpopolnitev podmornic, kakor tudi njihovo obrambo pred napadi iz zraka, je najtajnejši vojaški urad v Nemčiji. Osebje, ki dela v njem, predstavlja pravo elito in nima skoraj nobene zveze z zunanjim svetom. Vodi ga 50 letni Karel Donitz, ki ima čin viceadmirala. V minuli svetovni vojni je bil podporočnik na kri-žarki »Bresslau«, ki je križal ila po Sredozemskem morju, kjer je nagajala Angležem in Italijanom ter marsikateri transport potopila. Potem je prišel na podmornico »U 68«, ki je potopila marsikatero angleško ladjo. Po vojni je kot fregatni kapitan postal poveljnik prve nmeke podmorske flotile, ki je bila Nemčiji dovoljena. Danes vodi kot vrhovni poveljnik vso podmorniško vojsko proti Angliji. število nemških podmornic je popolnoma neznano Nemške podmornice gradijo danes v delavnicah, ki se ne nahajajo samo na obali Baltiškega in Severnega morja od Gdanska do Kiela, ampak tudi v pristaniščih norveških fjordov pa vse do severozapadne francoske, belgijske in nizozemske obale. Ladjedelnice z vsemi tovarnami, ki so potrebne za izdelavo posameznih delov, so razvrščene na tako veliki, oziroma široki razdalji zato, da bi letalski napadi napravili čim manj škode. Bombe namreč, kadar zadenejo posamezne cilje, uničijo samo neznaten del izdelanega materiala ali materiala, ki se izdeluje, ker se posamezni deli izdelujejo na različnih krajih v različnih delavnicah tudi daleč v notranjosti države. Deloma so nameščene globoko pod zemljo. Tak sistem ima seveda veliko prednost pred sistemom v minuli svetovni vojni, ko je posamezna ladjedelnica izdelala pet šestin podmornice, dočim so eno šestino izdelovale tovarne na drugih kra|ih. Danes večino delov podmornic izdelujejo tovarne zunaj, posebno jeklene plošče, motorje, krmila, artilerijo, torpede in fine instrumente, dočim ladjedelnica podmornico v glavnem sestavlja. Zvezo med ladjedelnico in tovarnami oskrbujejo posebni tehnični uradi mornarice. Ravnatelji in inženirji tovarne sploh ne vedo, za katero podmornico izdelujejo posamezne dele. Gotovo je, da ta način dela, ki je silno racionalizirano, omogočuje izdelavo tolikega števila podmornic,'da bi bil vsak začuden, če bi ga izvedel; toda teh tajnosti ne izda nihče in jih razen vrhovnega poveljstva armade in mornarice ter državnega vodje ve le zelo majhno število ljudi. Kako napadajo podmornice Nemške podmornice napadajo v jatah in se ta način imenuje »Rudelsistem«. To se pravi, podmornice napadajo tako imenovane konvoje ali skup trgovskih ladij, ki jih ob straneh spremljajo rušilci in male križarke, tako, kakor jata volkov napade čredo, ki jo varujejo ovčarji. Ako jato podmornic vodi drzen poveljnik in ako je moštvo, kakor mora biti, potem tak nenadni in nagli napad z vseh strani vedno povzroči v sovražnem konvoju nered in zmedo. Posadka trgovskih bro-dov izgubi glavo, topničarji streljajo, ne da bi prav merili, in krmarji nervozno vrtijo krmilo zdaj na desno, zdaj na levo. Posadka podmorniške jate mora seveda jako hitro delati, preden se konvoj ne zave, kakšen je položaj in se začne braniti pravilno. Kaj je s »komarji« in »asdiki« Poročevalec lista je vprašal viceadmirala D6-nitza, kaj je s tako imenovanimi »komarji«, to je majčkenim! ladjami, ki da jih gradi Amerika in pošilja Angliji za obrambo proti podmornicam. Admiral je smehljajoč odgovoril, da je to senzacija brez praktičnega pomena. Take male ladje, ki niso nič drugega, kakor motorni čolni, ima tudi Nemčija na kupe; toda take male ladje se ne dajo uporabljati drugje kakor blizu obale, na visokem morju pa so brez moči in same izpostavljene največji nevarnosti. Nekaj drugega je — je dejal admiral — asdik. To je instrument, ki so ga iznašli angleški inženirji Z njegovo pomočjo so na elek-tromagnetični način ugotovili, kje se nahaja podmornica. Ta instrument je res motil delovanje nemških podmornic za časa norveške ekspedicije, toda nemški tehniki so sestavili aparat, ki se nahaja na krovu podmornice in popolnoma uničuje delovanje asdika. Nemške podmornice, ki v zadnjem času potapljajo v tolikem številu angleške konvoje, so ugotovile, da asdik nima nobenega učinka več. Danes ima nemško podmorniško brodovje za seboj več kot ano leto izkušenj, ki dovoljujejo osrednjemu uradu za podmorsko vojno izpopolnjevati tipe podmornic, njihovih aparatov in njihovega načina napadanj* vozlati gordijski vozel, ki se Je zavozlal, ko se je postavila Grčija v obrambni položaj. V Berlinu od sedanjega položaja veliko pričakujejo. Jugovzhodne države se nahajajo sedaj na razpotju. V prvi vrsti je tu mišljena Grčija, kakor tudi države, ki niso po nemškem mišljenju zavzele odločnega stališča pri jamstvih za uresničenje oslščne politike, katero označuje Berlin z besedo: »taktika pričakovanja« Samo hitri in odločni ukrepi bi mogli spremeniti sedanjo smer. Službeni krogi v nemškem zunanjem ministrstvu so izrazili svojo prepričanje, da bo krenil razvoj položaja na jugovzhodu na pravo pot, ker je poznana nemška odločnost, da se hitro omeji vojna, kakor tudi to, da so na zemljevidu Evrope še majhni črni madeži, ki pa bodo medtem izginili. Paul Cfaudel: Križev pot IX. postaja. »Ponovno sem padel in konec fe zdaj. Rad bi se dvignil, a m6či je kraj. Stisnili so me kot sad in človek, ki s sabo ga vlačim, je pretežak. Grešil sem in mrtvi človek v meni fe pretežakl Umrimo, lažje je na tleh ležati, kot pokonci biti, Lažje je umreti, kot živeti, četudi smo na križ pribiti.« Otmi nas greha tretjega, ki je obnpf Nič ie ni tako zgubljeno, da bi ostal edino strupi Če les so štrli mi, je železo Ie ostalol Jezus pade tretjič, a zdaj že vrh kalvarijske poljane. v BHBYIY1IRH krema se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, liiaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potu ali seči vneto in odrgneno kožo. Dobiva sa « vseh lekarnah In drog*rl|ah po ceni dla 1J-— za {batlito Berlin smatra, da so bili na seji belgrajske vlade sprejeti zgodovinski sklepi Pod gornjim naslovom je objavilo včerajšnje »Vreme« sledeči članek iz Berlina: »Predmet vseh političnih razgovorov v Berlinu je še vedno Jugoslavija in diplomatsko delovanje, ki ga je pod-vzela njena vlada v zvezi z zavarovanjem tistega mesta Jugoslaviji, ki ga po svoji moči in položaju brez dvoma zasluži na Balkanu. V vrstah berlinskih politikov in tujih časnikarjev je izzvala veliko zanimanje novica o seji jugoslovanske vlade, ki jn imajo tu za zelo važno, ker sodijo, da so bili na tej seji sprejeti zgodovinski sklepi za usodo Jugoslavije. Vsi berlinski listi javljajo na prvih straneh od svojih belgrajskih dopisnikov vesti v zvezi s sejo belgrajske vlade. V tukajšnjih političnih krogih so optimistično razpoloženi glede sklejxiv na tej seji, dasi se ni moglo ničesar točnejšega izvedeti. Ta optimizem upravičujejo z dejstvom, da v Berlinu ne vidijo nobenega razloga la to, da jugoslovanska vlada ne bi sprejela tesnega sodelovanja, ki ji je hiln ponujeno s strani Berlina kot popolnoma enakopravnemu partnerju. Na vsa vprašanja, izzvana iz vesti angleškega in ameriškega izvora so v Berlinu molčali. Tu- kajšnji merodajni krogi niso hoteli z nobeno gesto vplivati na razpoloženje Jugoslavije. Prav tako je Berlin smatral za potrebno, pravijo v Berlinu, da jugoslovenska vlada v interesu svojega naroda sama odloči, ali bo odgovorila pozitivno ali negativno na jKinudbe iz Londona ali celo iz Washing-tona. Mir, ki je za časa anglosaške kampanje vladal v Berlinu, poudarjajo v nemški prestolnici, najbolj dokazuje, s kolikim zaupanjem se je gledalo v pol iti ko Belgrada in v stališče Jugoslavije do mednarodnih dogodkov. Včeraj so »Essener National Zeitung«, list g. Garinga, »Berliner Borsenzeitung« in »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavili vesti o vladni seji v Belgradu in objavili tudi poročili »Vremena« in »Hrvatskega dnevnika« o stališču Jugoslavije do Nemčije, ki — kakor pišeta ta lista — z zaupanjem gleda na nadaljnji razvoj odnošajev med obema državama, ne da bi niti za trenutek dvomila o prijateljskih namenih in iskrenih željah za sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo, kakor tudi med Nemčijo in Jugoslavijo. V krogih tujih časnikarjev z velikim zanimanjem zasledujejo novice, prihajajoče iz Jugoslavije. Ameriška pomoč Angliji Nova letala za 125 mož posadke, ki lahko nesejo 2 vagona bomb in letijo brez počitka v Evropo in nazaj Washington, 22. marca. OFI je dobila naslednja obvestila o pripravah Združenih držav severne Amerike v okviru zakona o neomejni pomoči. 1. Predsednik odbora, ki bo razpolagal s krediti za pomoč Angliji, senator Knudsen je izjavil včeraj, dne 21. marca, da bo v tekočem finančnem letu uporabljenih t milijarda 750 milijonov funtov (okrog 400 milijard din) za angleška naročila orožja v Ameriki. 2. Šef generalnega štaba Združenih držav SA general Marshall je izjavil pred senatnim odborom za razpolaganje kreditov za pomoč Angliji, da bo Amerika v tistem trenutku, ko bo imela organizirano armado 2 milijona 800 tisoč mož, razpolagala tudi z 8 popolnoma motoriziranimi oklepnimi divizijami, kakršne so nemške. 3. Odbor za razpolaganje s krediti za pomoč Angliji je predložil parlamentu zahtevo po novih 4 milijard dolarjev (320 milijard din) za potrebe ameriške vojske in brodovja. Potrebe vključujejo 3.600 srednje velikih bombnikov, 1.423 različnih bombnikov posebnih vrst, ki jih bodo zgradili v 4 novih letalskih tovarnah v okviru letošnjega načrta, ki predvideva gradnjo 18.000 bombnikov in lovskih letal, katere je zahtevala ameriška vojska za svoje lastne potrebe. • 5. Predsednik Roosevelt je pregledal pomorsko oporišče na Floridi, kjer ima ameriška mornarica posebno šolo za pilote vodnih letal. Tamkaj grade sedaj posebno letalsko oporišče z letalsko šolo, ki bo izučila na leto 200 pilotov in 600 letalskih mehanikov. 6. Nova vrsta bombnih letal, vrste »Don-glas« se je začela graditi in bodo novi bombniki kmaiu preleteli Atlantsko morje v Anglijo. Novi bombniki so težki 82 ton ter lahko prenašajo 18 ton (skoraj 2 vagona) streliva. Nova letala imajo 4 motorje, ki razvijajo 2.200 konjskih sil hitrosti. Ta letala lahko s polnim to-tovorom 2 vagonov bomb, ter s tovorom 35.000 litrov bencina lete iz Amerike v Anglijo in spet nazaj, ne da bi kje pristajala. Nova letala lahko letijo v tako visokih višinah, da jih prot-i letalsko topništvo ne more doseči. Normalna posadka šteje' 10 mož, toda letala bodo z lahkoto prevzela tudi posadko do 125 mož v polni bojni opremi in bodo potemtakem služila tudi za prevoz čet, ne samo za bombardiranje. 7. Ameriške ladje so v Basli v Iraku raz-tovorile 300 velikih avtomobilov za 'angleško uporabo. S tem je nakazana nova pot, po kateri bo ameriško blago moglo brez večjih nevarno, sti prihajati na angleška bojišča. »Leteče trdnjave« že bombardirajo Newyork, 22. marca m. Po poročilih iz Londona so ponoči »leteče trdnjave«, ki so priletele iz Amerike, napravile prvi poskusni polet na«4 sovražno ozemlje in bombardirale nemško podmorniško oporišče v Lorientu. Japonska grožnja Ameriki Tokio, 22. marca. Štefani. Podtajnik vojnega ministrstva je pred parlamentarno komisijo izjavil, da bn Japonska na odločen način odgovorila vsem državam, ki bodo podpirale Čankajškov režim, ne da bi se pri tem ozirala na posledice. Karkoli bo rekel Roosevelt, Japonska bo le razčistila kitajsko vprašanje in ne bo klonila pred nobeno tujo grožnjo. Kon-treadmiral Oka, šef mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu je izjavil, da je mednarodna napetost narasla kot posledica anglo-ameriškega sporazuma glede Singapurja. Oka je pristavil, da je japonska vojna mornarica pripravljena, da podvzame obrambne ukrepe za vsak primer. i Italijanski list o ameriški politiki j Rim, 22. marca. Štefani: »Popolo dTtalia« objavlja članek, kjer presoja politiko Amerike in sklepa: »V nesmiselni Roosevelfovi politiki morajo mednarodni krogi priti do dveh ugotovitev: ali dela Roosevelt veliko napako, ko podcenjuje silo trozveze in dejansko upa, da bo lahko vplival na spor, ali pa Roosevelt zlobno igra na karto izčrpavanja obeh vojskujočih se strank, da bi nato vsemu svetu vsilil ameriško Creinoč, pri tem ga pa pod|)ira angleška pluto-racija, ki v taki rešitvi vidi rešitev svojega zlata in svojih koristi. Bodočnost bo pokazala, katera od teh dveh domnev bi se morala uresničiti. Os je že od prvega trenutka predvidevala ameriško pomoč in je ni precenjevala, pa tudi ne podcenjevala, o njej pa je razsojala z ozirom na prostor in na čas. ko bo ta pomoč dejansko prišla do izraza. (AA) Nemški list o ameriški pomoči Berlin. 22. marca. DNB. Veliki nemški tednik »Das Reich« prinaša članek Evgena Mindleria ped naslovom »Meja na Tenizi?« V njem med drugim pravi; Svojčas je nek angleški ministrski predsednik dejal, da je angleška meja ob Renu. Zdaj pa je eden od radijskih napovedovalcev iz Ix>ndona, kakor da bi hotel pr,tolažiti svoje poslušalce, prišel na dan s trditvijo, da Amerika smatra, da je njena meja na Tenizi. Nasprotje med tema dvema izjavama je značilno za veliko spremembo, ki ie nastala v položaju Anglije na svetu, za velik premik sil med svetovnimi državami. V Ameriki skušajo priskočiti na pomoč angleškemu pomanjkanju ladjevja s serijsko graditvijo prevoznih ladij — tudi v svetovni vojni so delali tako —, toda tudi ta pomoč se je zapoznila z ozirom na stopnjo, ki jo je dosegla Nemčija s številom svojih jiodmornic. Sicer pa omenjeni ameriški načrt šele pripravljajo. Tam Šele razpravljajo o delovnih metodah in o zbiranju potrebnih delovnih meči. V Angliji so postavili nekega admirala za »starešino dovoznih poti z zahoda«. Na koncu svojih izvajanj člankar pravi, da no si o vsem tem na jasnem tudi v Združenih ameriških državah, kjer so še kenec 1037. leta govorili. da USA hočejo nastopiti proti nadaljnemu razširjanju narodnega socializma. Člankar pravi, da je znano, kako si washingtonska vlada zamišlja to zaščito. Leta, ki so od tedaj potekla — pravi dr. Mindler — so pokazala kaj je VVashing-ton povzročil s svojim stalnim ponujanjem pomoči. Pokojni Chamberlain nikdar ne bi bil napovedal voine in tudi Reynaud nikdar ne bi vojne otežkočal. če se oba ne bi bila zanašala na pomoč Združenih drŽav Severne Amerika CjjOApO&oMtVjD Ia napredek kmetijstva v laškem okraju Celje, dne 22. marca. V četrtek, dne 22. marca, je bila v Laškem celodnevna gospodarska anketa, ki jo je sklical bivši narodni poslanec g. prof. Mirko Bilenc. Namen ankete je bil, ugotoviti v posameznih gospodarskih panogah dejanski stan in nedostatke in napraviti načrt za bodoče delo. Na anketo so bili povabljeni vsi nnši župani, zastopniki občinskih kmetijskih odborov, zastopniki sadjarskih podružnic, ves okrajni kmetijski odbor, upravni odbori zadrug v Laškem,-pri Sv. Krištofu in v Dolu pri Hrastniku ter vsi odličnejši gospodarji, ki se zanimajo za procvit gospodarstva v laškem okraju. Vseh udeležencev je bilo točno 30. Ankete so se dalje udeležili tudi g. okrajni načelnik Andrej Li:jak, okrajni šolski nadzornik Ernest Vrane, šolski upravitelj g. Kislinger, svetnik Kmetijske zbornice g. Martin Orožen ter banske svetnik g. Ivan Deielak. Na dnevnem redu so bili referati o splošnem kmetijstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu, živinoreji, sadjarstvu in zadružništvu. Referat o splošnem kmetijstvu jo imel tajnik Kmetijske zbornice g. dr. Jože Lavrič. V nad eno uro trajajočem govoru je najprej orisal splošen položaj naše države, ki je izrazito poljedelska, v boju z drugimi, zlasti ameriškimi državami, kjer je produkcija zaradi dobre zemlje in zaradi manjših stroškov mnogo cenejša. V Sloveniji je 150.000 posestev, od katerih jih jo petina, to je 30.000 v nekmečkih rokah. Od ostalih 120.000 posestev jih je polovica izpod 5 ha; taka posestva morejo samo izjemoma preživljati družine, običajno pa ta zemlja ne zadošča za večjo družino. Pa še od te polovice je zopet polovica posestev izpod 2 ha, na katerih žive ljudje, ki nimajo drugih dohodkov, kakor dohodke iz posestev. Važno je vprašanje, ali se ne bi dalo pridobiti kaj novo zemlje za polja. Edini način, s kaierim bi se dalo pridobiti še okrog 100.000 ha zemlje, so melioracije. Marsikje pa je možno zlasti zamočvirjena tla izboljšati z napravo odloka. Da se to marsikje ni zgodilo, je kriva delno tudi zanikrnost ljudi samih. Potrebno bi bilo, da bi posebne komisije ugotovile, zakaj posamezni travniki niso zanič in potem dali navodila oziroma odredile, kaj je treba napraviti, da se travniki izboljšajo. Cene kmetskim produktom so odvisne od svetovnega trga. Naša država izvaža vsega skupaj le 5—10% 6vojih pridelkov, kar je vsekakor zelo malo, ta mala količina pa vendar vpliva na cene kmetijskim pridelkom v notranjosti države. Zaradi teh 5% smo vpleteni v konkurenco, ki nas tišči k tlom. Potrebno bi bilo zato še vsaj malo dvigniti ostale gospodarske panoge, zlasti industrijo, da bi se popolnoma osamosvojili. Nato je prišel predavatelj na vprašanje, kako bi se dalo naše kmetijstvo dvigniti. Mnogo se da doseči z globljim obdelovanjem iu z uporabo selekcioniranih semen. To dvoje da polovico uspeha, ki so ga dosegli v nekaterih državah z raznimi poizkusi. Potrebne bi bile zato po vseh okrajih semenogojske postaje in po občinah bi bilo treba čim več trijerjev. Umetna gnojila se izplačajo, ako niso predraga. Umetnih gnojil se pri nas uporablja sorazmerno malo, komaj po 14 kg na en hektar, medtem ko se po drugih državah ponekod porabi na en hektar po 200 kg umetnih gnojil. Mnogo bi se dalo v tem pogledu izboljšati, če bi se domača gnojila popolnoma uporabila. Zal so pri nas gnojnice izrabi le malo, komaj 10%, medtem ko ostane 90% gnojnice neizrabljene, kar odgovarja 10.000 vagonom umetnih gnojil v vrednosti 150 miljonov dinarjev. V vsej državi pa znaša škoda na neuporabljeni gnojnici po dve milijardi dinarjev na leto. Nujno potrebno je zato, da se posveča čim večja pozornost smotrni ureditvi gnojničnih jam. Ta je pa zopet odvisna od cene cementa. V smeri pocenitve cementa se j.; v zadnjih dveh letih mnogo delalo, žal brez uspeha. Na merodajnih mestih se ni našlo pravega razumevanja za potrebo cenenega cementa. Mnogo bi se dvignila produkcija tudi s strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva. V ta namen bi bilo treba ustanoviti čim več kmetijskih Sol, ki naj bi bile obvezne povsod tam, kjer bi občinski odbori to sklenili. Nemogoč je napredek v kmetijstvu tudi brez strokovnega lista, brez strokovnega tiska. Najboljše glasilo je tu brez dvoma »Oraču, ki ga izdajata Kmetijska zbornica in Kmečka zveza. »Orači naj bi postal obvezno glasilo vsega kmečkega prebivalstva. Nato se je predavatelj še dotaknil pridnosti našega kmeta, alkoholnega vprašanja ter zavarovanja za starost in onemoglost. Splošno zavarovanje vsega kmečkega prebivalstva bi prišlo predrago, saj hi znašala zavarovalnina 300% zemljarine, nujno potrebno pa bi bilo izvesti zavarovanje kmečk>h poslov. O vrtnarstvu je govoril vrtnaTski inšpektor na banski upravi g. inž. Ciril Jeglič. Glavne misli njegovega referata so bile, da je treba režim prehrana, zlasti pri kmečkem prebivalstvu izboljšati in lo predvsem z gojenjem večje množine zelenjadi, ker je baš v zelenjadi pol življenja. Tu se pri nas mnogo greši. Marsikje že v novembru po gostilnah nimajo nobene endivije. Zlasti je priporočal sa- j jenje paradižnikov — rajskih jabolk, ki so v poletju res pravo nadomestilo jabolk za otroke. Vprašanje vrtov je zlasti važno za delavske centre, kjer jim vrtovi nudijo mnogo gospodarske koristi, dalje pa tudi lepo razvedrilo po tiudapoluem delu v tovarni ali rudniku. Uspeh njegovega predavanja je bil, da je 20 udeležencev na anketi kupilo njegovo knjigo: Pridelujmo več dobre zelenjadi. Nato je dravograjski okrajni glavar g. Martin Potočnik govoril o gozdarstvu. Glavne misli njegovega referata so bile, da je treba pri gozdnem gospodarstvu mnogo več pazljivosti kot drugod, ker se tu napake ne pokažejo takoj, marveč večkrat šele čez deset ali dvajsei let in se te napake dostikiat kasneje sploh ne di>jo več popraviti. Popoldne je imel prvo predavanje okrajni kmetijski referent g. Anton Zupan o živinoreji. Poudaril je, da je za laški okraj najvažnejša reja goveje živine in to pomurska pasma sivopšenične barvo; je zelo dobra za meso iu vprego ter zelo skromna. V okraju so tri selekcijske organizacije za to pasmo, in to v Laškem, Dolu, Št. Lenartu in Jurkloštru. Razen v okolici Laškega, Trbovelj in Hrastnika naj se goje v prvi vrsti krave volovČe, ki dajo dobra telela ne glede na mleko. Uspehi pri govedoreji so v veliki meri odvisni tudi od krme. Seje naj se za'o one krmilne rastline, ki imajo mnogo beljakovin, to so detelja, domača črna in lucerna. Lucerna je zlasli dobra za mlado živino, ker ima mnogo apna v sebi, ki ga mlada živina rabi za svoje kosti. Več naj bi se tudi sejalo krmilne pese. Zolo veliko so vredne kot liranjvo tudi oljnate pogače, (tropine) in to lanone, sončne in bučno. Velike važnosti za govedorejo so tudi svetli, suhi iu zračni hlevi. Tu se mnoge greši te vesničar iz Kamnlce pri Mariboru g. Ivan Dolin-ielc. V svojem obširnem in lepo zasnovanem referatu Je poudaril zlasti sledeče misli: Razvoj in napredek sadjarstva je odvisen predvsem od pravilne in smotrne odgojo sadnega naraščaja v drevesnicah in vzgojo v prvi razvojni dobi v sado-nosniku. Pri nas je v predvojni dobi štajerski deželni odbor mnogo storil za razvoj sadjarstva v naših krajih. Izdal je v začetku tega stoletja knjižico s seznamom in opisom najboljših sadnih sort, jablan in hrušk za naše kraje. Ta opis jo bil nad 20 let merilo in vodilo za pospeševanje sadjarstva in takrat so nastali nasadi, ki so še danes hrbtenica našega sadjarstva. Zal, so bile takrat deželno drevesnice ureje na preveč trgovski podlagi in so vzgajale med dobrimi tudi mnoge slabe sorte, ki še danes v naših sadonosnikih kažejo hibe takratne in poznejše smeri. Mnogo škode na polju sadjarstva so napravili oni mali drevesničarji, ki so v svojih malih drevesnicah gojili sicer zdrave in krepko rastoče, vendar malo vredne, največ sladke sorte. Na pobudo samo t boljših irgoTinahJejtroke^J Šesta vrata pa restavracijsko razgledno dvorano vežejo s 23 m dolgo in 3.50 m široko razgledno teraso. Kakor doslej bo ta terasa tudi še nadalje na zunaj ograjena s kamnitimi cinami, ni dvorišče pa s polno kamnito ograjo. Na terasi bo dosti prostora vsaj za 12 okroglih miz, v vseh restavracijskih prostorih bo pa lahko udobno sedelo in uživalo domačnost prostora in prekrasni razgled po najlepšem delu Slovenije kakih 150 gostov. Na drugi strani terase so kamnite polževe stopnice spel navzdol pod arkade, v stolpu poleg stopnic je pa stanovanje za najemnika z vsemi pritiklinami, posebno pa z lastno kuhinjo. Arkade pod teraso bodo iz surovo obdelanega podpeškega kamna ter obokane z opeko Od vhoda v restavracijsko pivnico bo pod arkadami pred-prostor za restavracijsko garderobo in stranišče, dalje pa restavracijska kuhinja in shramba Odprte arkade bodo nudile dosti prostora za razstavo raznih spomenikov ljubljanske zgodovine. Na drugi strani arkad pod najemnikovim stanovanjem so pa v pritličju javna stranišča. Vse dvorišče bo se- Zborovanje zaščitnih sester Te dni je bil v Ljubljani v šoli za zaščitne sestre občni zbor društva diplomiranih zaščitnih sester — sekcija za dravsko banovino. Udeležba je bila polnoštevilna. Predsednica Marija Klemenčič je otvorila 14. redni občni zbor in s toplimi besedami pozdravila zastopnico centralnega društva, goste in članice. Iz zborovanja se vidi, da se društvo bori z raznimi težavami in neprilikami kot skoraj vsako stanovsko društvo. Z zakoni in uredbami je položaj zaščitnih sester dobro urejen, ali žal se ti predpisi ne izvajajo, lz poročil se razvidi, da se morajo boriti za pravilno razvrstitev, da so napredovanja omejena, mlajšim generacijam se predpisuje celibat in drugo. Vidi se, da je društvo agilno in delavno, ne bori se samo za odpravo težkoč članicam, marveč ima na programu tudi zboljšanje socialnega dela na terenu. Resolucija, ki je bila sprejeta na občnem zboru se glasi: 1. Vsak zdravstveni dom naj bi imel najmanj 10 potujočih košar z opremo za dojenčka in najmanj 4 potujoče košare za porodnice. Perilo naj se vsako leto obnovi. Na ta način bi zaščitne sestre res dejansko pomagale najrevnejšim materam. 2. Sladkor, ki se potrebuje za dojenčke, naj bi bil prost trošarine. 3. V zadnjem letu šolske obveznosti naj bj učenke praktično vežbale o negi in prehrani otrok v zdravstvenih domovih. 4. V naši državi naj se izenači naziv vseh triletnih sestrskih šol. Dosedaj so trije nazivi: v Ljubljani — Šola za zaščitne sestre, v Zagrebu — šola za sestre pomočnice, v Belgradu in Skoplju — Škola za nudilje. Na zborovanju je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Klemenčič Marija, podpredsednica Klemenčič Slava, I. tajnica Tekavec Cirila, II. tajnica Salbergar Marija, blagnjničar-ka Filipič Ljubomira, knjižnjičarka Senekovič Bogomila. Pogled na nove arkade in prerez obokanega glavnega grajskega pbrlala z vrati v kletno pivnico ter v notranjost posebne sobe. Nad arkadami je razgledna terasa, na levi strani pa v malem stolpu stopnišče na teraso in v najemnikovo stanovanje v velikem stolpu u. 11141 m®MS veda tlakovano in sicer s pisanim ornamentalnim tlakom iz granitnih in porfirnih kock. Zunanjost gradu bo torej samo očejena in prvolno zidovje izluščeno iz raznih prizidkov ter trhlih tramov in desk. Malenkostne spremembe na zunanji strani pomenijo samo obogatitev z balkoni namesto sedanjih majhnih oben, seveda pa na drugem stolpu ostanejo dosedanji erkerji nespremenjeni. Popolnoma na tihem je storjen prvi korak k prerojenju stare slave ljubljanskega gradu, sicer s skromnim začetkom, vendar pa z najpotrebnejšimi prostori za dostojen sprejem domačih in tujih gostov. Upajmo, da te najpotrebnejše preureditve gradu pomenijo zanesljiv in trden korak na poti k veličaetni slovenski Akropoli. Zdpsvflno delovanje Rogašfte mineralne vode: Pri ledvičnih kamnih in kamnih r mehurja je dobro piti čim večje količine iz vrelca Tempel JU praznik »v, Joisfa i Mladinske akademije po vsej Sloveniji kmetskih oblekcah, pa so raiale In pele. Po mnogih domovih so ob tej priliki vprizorili tudi primerne kratke igre oziroma prizore in pa domovinske alegorične slike. Na akademijah je ponekod nastopil tudi šolski in predšolski naraščaj. Na vseh akademijah pa so navdušeno zapeli ponosno fantovsko himno in pa Hej, Slovencil Akademije so bile povsod prav dobro obiskane. Poleg številnega občinstva so se jih udeležiti tudi zastopniki državnih in vojaških oblasti ter raznih organizacij. O lepo uspelih akademijah smo prejeli obširna poročila, ki jih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, iz naslednjih krajev: Radovljica, Ptuj, Brdo-Lukovica, Gorje pri Bledu, Ljutomer, Martiianci, Škofja Loka, Sv. Jurij pod Ke-mom, Bohinjska Bistrica, Koroika Bela, Sv. Marko niže Ptuja. Pod svobodnim soncem Povesi davnih dedov P. S. Finigar t Iztok je vedno med prvimi borci in junaško vihti bizan tinski meč. Tudi tedaj ne klo ai, ko pade pod njim konj, zadet od bizan tinske strelice. Kri brizga, trupla le gromadijo na tleli Iztoka podere siloviti udarec z mečem čez čelado, da omahne in pade pod noge drvečih borcev. Slovenj zmagajo Sredi tabora pa lezi strašna žetev Morane, polita s krvjo in posuta z zlomljenimi sulicami in skrhanimi meči. In na dnu teb žrtev leži junak - pokrit a trupli - Iztok. 2)hoJ&na novice, Koledar Nedelja, 23. marca: 4, postna; Jožef Oriol, spoznavalec; Pelagija, mučenica; Oton, škof. Ponedeljek, 24. marca: Oabriel, nadangel; Tu-ribij; škof; Simon, otrok. Torek, 25. marca: Oznanjenje Marijino; Diz-ma. spokornik. Letopis 23. marca 1756. leta se je rodil v Zagorici Jurij baron Vega. Študiral je v Liubljani, stopil po končanih filozofskih študijah k vojakom kot ladijski inženir, pozneje pa prestopil k topni-čarjem, kjer je postal profesor za metodiko. Odlikoval se je v bojih s Turki in Francozi, nakar je bil povzdignjen v plemiški stan. Slaven je postal po svojih predavanjih iz matematike, še bolj pa zaradi izdaje logaritmov, ki so prekašala po točnosti in obsežnosti vsa dotedanja tovrstna dela ter so doživela mnogo novih izdaj. Leta 1802 so ga našli mrtvega pri nekem mlinu ob Donavi in šele 30 let po njegovi smrti so ugotovili, da ga je umoril tamkajšnji mlinar. 23. marca 1880. leta se je rodil v Radenski vasi pri Rogaški Slatini dr. Fran Kidrič, literarni zgodovinar in kritik, profesor na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. 24. marca 1835. leta se je rodil Jožef Štefan, veliki fizik, profesor na dunajski univerzi. 24. marca 1868. leta se je rodil v Zagrebu Miletič Stjepan, književnik in reformator hrvatskega narodnega gledališča. Bogat in ambiciozen se je že zgodaj posvetil književnosti, odšel je na Dunaj, kjr se je vpisal na filozofsko fakulteto, posebno se je zanimal za estetiko in zgodovinsko umetnost. Po končanih študijah ie proučeval na Dunaju, v Pragi. Parizu ter Italiji gledališke ustanove. Ko se je vrnil domov, je postal intendant zagrebškega gledališča, tri leta Miletičeve uprave (1895—1898) smatrajo Hrvati za najbolj živo in bogato dobo hrvatskega gledališča, dala so mu trden temelj za nadaljnji razvoj. 24. marca 1905. leta je umrl Jules Verne, francoski pisatelj. Rodil se je 8 februarja 1. 1828 v Nantesu, študiral v Parizu pravo. V Hetzelo-vem »Magazinu« objavljeno fanatično potovanje »Cinq semaines en ballon« je našlo pri čitateljih živahen odmev. S to povestjo je začel Verne dolgo vrsto svojih »izrednih potovanj« in ustvaril novo literarno obliko, s pri-rodoslovnim romanom. Iz velikega števila njegovih del so najbolj znani tudi v slovenščino prevedeni: Carski sel (Mihael Strogov), V 80 dneh okoli sveta, Južna zvezda, in Gospodar sveta, ki j« pravkar izhajal v »Domoljubu-. Objavil je tudi zgodovino velikih potovanj in znamenitih potnikov-raziskovalcev. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl gospod Jože Mavrin, Barednik-vodnik v pokoju in bivši koroški borec. R^jni je bil svoj ča6 narednik 17.>pešpolka. Pogreb bo v ponedeljek ob pol treh popoldne z Zal, kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f- V Vikrčah pod Šmarno goro je včeraj dopoldne v 70. letu starosti nenadoma umrl, zadet od kapi, posestnik Ivan Jeras, vulgo »Šuštarjev oče«. Baš te dni prezidavajo njegovo gostoljubno hišico in tako ga je smrt prehitela, da je ne bo videl prenovljeno. Bil je velika dobričina, priljubljen ne samo med svojimi sosedi, ampak tudi med mnogimi Ljubljančani, ki so na njegovem dvorišču shranjevali kolesa, da so se potem po plezalni poti povzpeli na Grmado. Pred svetovno vojno je trikrat prejadral »veliko lužo« in vedel o svojih doživljajih mnogo zanimivega kramljati Marljivo se je udejstvoval v gasilski četi v Sp. Pirničah, v kateri je 9 let opravljal blagajniške posle in bil odlikovan s križcem za gasilske zasluge. Naj v miru počiva! t Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so pokopali 62 letnega posestnika in bivšega župana g. Jožefa Jarca. Pokojnik je bil oče znanega mariborskega restavraterja Alojza Jarca. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! Osebne novice = Za častnega občana mestne občine Slovenj-gradec in trške občine Dravograd sta bila izvoljena predsednik in minister g. dr. Fran Kulovec in prosvetni minister g. dr. Miha Krek. Iskreno čestitamo! — Vice-admiral g. C. F. Koch se je po daljšem bivanju v inozemstvu vrnil v domovino in se nastanil v Ljubljani. Gospodu admiralu, ki je bil, kakor znano, prvi jjoveljnik jugoslovanske mornarice, želimo prav prijetno in zadovoljno bivanje v našem mestu. najširšo javnost z domačimi umetniki, ki jsod-pirajo naše narodno delo, in podprli bomo končno narodnovzgojno in narodnoobrambno delo Slovensko straže, ki mora v današnjih dneh vršiti prvenstveno poslanstvo med slovenskim narodom. — Za zvišanje prejemkov tobačnega delavstva. V Belgradu je bila 20. in 21. t. m. anketa za zboljšanje položaja monopolskega delavstva, ki je bila sklicana po Jugorasu na pobudo ZZD. Na anketi so bili navzoči predstavniki delavstva vse države. Razpravljalo se je o splošnem položaju in sprejelo sklepe, da se vsemu monopolskemu delavstvu zvišajo draginjske doklade, da vsi stalni delavci v skladiščih prejmejo deputate in da se vsemu delavstvu izdajo tudi plačilne knjižice za primer evakuacije. Anketa, ki je trajala dva dnf, je bila prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek 24. t. m. Od Slovencev sta sodelovala Jemc Franc in Hvale Maks. Prvi je ostal še v Belgradu, da se dokončno urede vsa vprašanja tobačnega delavstva v Ljubljani. — Če trpite, berite Fajdigova Pisma o trpljenju. Broširana knjiga velja 20 din, vezana pa 30 din. Udje Družbe sv. Mohorja dobe knjigo za 2o% ceneje. _ Narodna kožica upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odva« jati, ki zanesljivo deluja In ima prijeten okus, ja IILULm 17KI/U L. MAV: »Naše orgle 25 skladb za orgle. »• NOVO! Din 32-— — Mesečna rokolekcija za duhovnike z dežele bo zadnjo sredo L ni., to je 26. marca, v >Domu duhovnih vaj« v Ljubljani. Začetek točno ob jx>1 10 dopoldne. K obilni udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane, zlasti še člani Apostolske unije. — Vodstvo Doma DV in ško-lijsko vodstvo VA. — Aljažev klub v Ljubljani obvešča stalne obiskovalce Kamniške Bistrice, da bo na praznik 25 marca v Marijini kapeli v Kamniški Bistrici sv. maša ob 10. Bistrica se je pravkar prebudila iz zimskega spanja. Pomladno cvetje sili na dan, zato je izlet v Bistrico v tem času priporočljiv._ — Uradni kratici za dinarje in pare. Po razpisu ministrstva financ z dno 21. januarja 1041, št 214/VIII, je še vedno v veljavi naredba z dne 11. novembra 1921, I. št. 12821, Ur. 1. št. 337/14(3, s katero sta odrejeni za dinarje in para kot obvezni uradni kratici: »Din« in »p«. Prva kratica se piše vedno z veliko črko, druga z malo, obe pa brez krajšalne pike. Uporaba drugih tozadevnih kratic ni dopustna. _ Državna hipotekama banka kraljevine Jugoslavije, Glavna podružnica v Ljubljani, na Marijin praznik dne 25. marca ne bo poslovala _ Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani na praznik Marijinega oznanenja dne 25. t. m. ne bo poslovala. — Za Veliko noč segajmo vsi marljivo po umetniških razglednicah Slovenske straže! S tem bomo pomagali buditi smisel in zanimanje za paše narodne običaje, pomagaii bomo seznaniti — Madžarski letoviščarji obiščejo Bled. Po posredovanju Tujskoprometne zveze v Ljubljani je potovalna pisarna 1BUSZ v Budimpešti poleg nameravanih pomladanskih izletov na morje razpisala tudi izlet v Slovenijo. Po načrtu te pisarne bo obiskalo Bled o Veliki noči približno 50 madžarskih gostov, ki bodo ostali tam 14 dni. Za poznejši čas so predvidena potovanja tudi v druga slovenska letovišča. — Zdravniki v ambulatoriju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariburu in Ptuju ordinirajo. na praznik, v torek, 25. t. ni., samo do , 12 oziroma do konca ordinacijskih ur, ki se prično pred 12. —Kmetska posojilnica ljubljanske okolice „v Ljubljani vljudno vabi vse one vlagatelje, ki. se še niso-glasili zaradi dogovora o izplačilu hranilnih vlog, da se čim prej zglase s hranilno knjižico v njeni poslovalnici ali pa da ji sporoče svoj naslov in številko svoje hranilne vloge. . ■. — L« tako naprej! Zvedeli smo, da pripravlja šentjakobska prosveta na Marijin praznik dne 86. t. m. v Frančiškanski dvorani pretresljivo tragedijo po znamenitem John Knittelovem romanu >Via mala«. Veseli nas, da se je vodstvo odločilo za tako resno stvar, ki zahteva tako od igralcev kakor od režiserja veliko truda in dobre volje. Po zatrdilu igralcev k^Uor. .tudi, po resijib, pripravah, s kateremi se igralci pripravljajo za ta nastop sinemo upati, da nas ne bodo i*azo5arali. Podpr.u iiio idealizem in triid teh mladih ljudi, in najiol-nimo Frančiškansko dvorano v torek do zadnjega kotička 1 S tem se bomo najlepše oddolžili za njihov trud in jim dali obenem*jjoguma za nadaljnje delo. — Šentjakebčani. zTdS^Tku ha^o~nriio prodaja lužni kamen in ostale dodatke drogerija Kant. Ljubljana, Židovska ulita 1 Preizkušeno navodilo na razpolago — Lepo izbiro raznobarvnih velikonočnih razglednic Vam nudi po nizki ceni Mladinska založba, Stari trg 30, Ljubljana. — Sostanek županov in funkcionarjev prehranjevalnih uradov. Na pobudo občine Senovo je bil 21. t. m. v Rajhenburgu sestanek županov in. funkcionarjev prehranjevalnih uradov brežiškega' in krškega okraja. Udeležba je bila zelo številna, zakaj vprašanje prehrane je danes eno najbolj perečih vpršanj. Sestanka so se udeležilli tudi; oba gg. okrajna načelnika, inšpektor rudnika TPD g. inž. Dular, konz. svetjiik g. Tratnik itd. Na sestanek je nameraval priti predsednik Prevoda, !». minister Snoj. Ker pa je bil nujno zadržan, je njegov namestnik, podpredsednik Prevoda, g.' Munda, poročal o delu Prevoda ter pojasnil, kako bo s prehrano v bodoče. Posebno je podčrtal velike težkoče pri nabavi in razdeljevanju živil, zlasti moke. S strani udeležencev je bilo podanih več stvarnih predlogov za pravilno in uspešno preskrbovan.je z živili, nakar se je razvila živahna debata o preskrbovanju j>osanieznih krajev. Na razne pritožbe in vprašanja je g. Munda odgovarjal sproti, - ne prikrivajoč težave, ki so v zvezi s prehrano v teh hudih Časih. Udeleženci so s sestanka ponesli celotno sliko dejanskega stanja prehrane ter razna navodila za bodoče de* lovanje. Tudi to bo prišlo prav, dasi bi bili zelo radi slišalli tudi kaj o — recimo večji količini moke in siično. — »O kam, Gospod?« — Kimovčeva zbirka cerkvenih moških zborov je izšla v 2. natisu. Prva je bila razprodana v pol leta. Zaradi popraševanja jo je izdal znova. Cena je navzlic sedanji draginji ostala stara: po 16 din. Naroča ee v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Nestlejevo moko za otroke dobite zopet v drogeriji Gregorič, kr. dvorni dobavitelj. Ljubljana, Prešernova ul. 5. dela, ali bolj po dojnače povedano — u kuluk. Ker bo v mesecu aprilu tudi Velika noč, bo pač malo ostalo za velikonočno gnjat, ki je letos ie tako čez mero draga. Kakor se spominjamo, ie bil že enkrat v sličnem primeru kuluk prenesen 114 mesec maj, ko je uradnik nekoliko manj prizadet z odtegljajem kot v mesecu, v katerem je Velika noč. Ali ne bi moglo tudi letos biti tako? — Novi vozni red bo, kakor nam poročajo iz Dobove, tudi na progi Zidani most—Zagreb delal marsikomu preglavice, posebno šolski mladini. Ako so postaje na tej progi kaj r»trebnega ukrenile ne vemo. Vse občine so sicer predložile vlogo, da se vozni red j>opravi, mislimo pa, da smemo tudi tu izraziti svoje težave proti novemu voznemu redu, ki bo stopil meseca maja v veljavo. Saj veljajo naše težave tudi za ostale [►ostaja naše proge. Dohova je precej frekventiv-na postaja, saj vstopi v Dobovi v vlake čez 100 ljudi dnevno. Med temi je veliko šolarjev, ki niso samo otroci železničarjev, temveč tudi revnejših kmečkih slojev. Srednjih šol ni blizu, zato se morajo voziti v Zagreb. Denarja ni, da bi otroci imeli stanovanje in hrano v Zagrebu, zato so primorani, da se vozijo. In ti vlaki, ki vozijo šolsko mladino, so v toliko spremenjeni, da bo ravno za šolsko mladino vse narobe. Vlak, ki vozi sedaj iz Dobove ob 6.12, bo vozil po novem voznem redu jx)l ure prej. Kam naj se da šolska mladina, saj je še sedaj prezgoden. Delavci in obrtniki lakko uporabljajo mlekarski vlak, ki vozi prej. Opoldanski vlak, ki vozi sedaj nekaj minut pred 13, bo vozil 10 minut pozneje, tako. da moralo otroci zamuditi šolo. Ta vlak naj bi vozil četrt ure prej kakor sedaj, ne pa pozneje. Tudi vlaka, ki odhajata iz Zagreba ob 13 in 18, bosta po novem voznem redu vozila prej, namesto četrt ure j>ozneje kakor sedaj, tako da bodo naši otroci prisiljeni čakali naslednji vlak. Tudi vlak ob 20 bi moral iti iz Zagreba nekaj minut prej. To so malenkosti, ki bi se dale še korigirati in bi bilo ustreženo šolarjem, staršem in drugim. Od tu gravitira vse v Zagreb, ker je bližje, je samo 25 km oddaljen, medtem ko je Ljubljana 120 km. Ce že postaje tega ne morejo izposlovati, pa prosimo direkcijo tako v Ljubljani kakor v Zagrebu, da blagovolita upoštevati naše upravičene želje in našo tavno prošnjo. . . — Za materinski dan dinarski knjižici: »V materini šoli«, »Mati vzgojiteljica«. Rakovnik. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno ptjete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, Jeter, žolča, raznim katarom. normalizira notratije žleze ln živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. *f ■ ■ nizke in visokodebelne, nudim v VFlUlPP najrazličnejših vrstah. 91 Cene solidne I FRANC JENKO sedlar in trg. usnja, Medvode — Dve nesreči na en dan. Iz Nove cerkve nam poročajo: Pri vinogradu g. Neže Stokojnik so popravljali šlsarpe, ker hoče imeti gospa pri vinogradu, kamor rada vabi goste od blizu in , daleč, vedno vse v najlepšem redu. Svet pri vinogradu je strm in skalnat in daje zaradi svoje sončne lege prvovrstno kapljico. Pretekli četrtek je bilo treba na nekem mestu za novo škarpo razstreliti kamenje. Navrtali so vse po starih navodilih in varnostnih predpisih in vložili dina-mitno patrono na zažigalni vrvici. Ker je bila vrvica delj časa preganjena, se je na dotičnem mestu izsul smodnik. Precej časa nI bilo pričakovanega strela. Mislili so že, da je pač vrvica po-I>olnoma ugasnila, kar se ne zgod iravno redko, posebno če je malo mokro. ^ resnici pa je tlelo na mestu, kjer se je iztrosil smodnik, motvozno i tkivo'- napfej. Med delavci je bil tudi vojak na dopustu Franc Borinc, ki si je hotel prislužiti nekaj kovačev za jK>boljšek. Zaradi nestrpnosti se je prehitro približal, da bi pogledal, zakaj je vrvica ugasnila. V neposredni bližini pa se je razstrelivo vnelo in vrglo ves strel v nesrečnega mladeniča. Dobil je strašne poškodbe na licu in obeh rokah. Tudi eden Izmed tovarišev je bil precej poškodovan na rokah. Vse to se je zgodilo okoli enajstih dopoldne. Posestnik Franc Skočir je takoj napregel svoj voz in odpeljal ponesrečenca v celjsko bolnišnico. Poškodbe so tako hude, da se ni moglo dognati, kako je z vidom. Bog daj, da bi mu bile ohranjene oči in mu ostala možnost vjx>rabe rok. — Druga manjša nezgoda se je pripetila v hiši žalosti pri Likarjevih v Hrenovi, kjer so pripravljali za pogrebce. Iz globokega usmiljenja do hudo preskušene Likarjeve družine je šla popoldne po šoli ga. Zupamekova, žena šolskega g. upravitelja, na Likarjev dom, da bi izrazila svoje sožalje in pomagala pri domačih opravkih. Lotila se je vsakega dela. Pri premikanju domačega pohištva pa ji je padla težka miza na nogo s tako silo, da ji je ta hudo zatekla. Želimo, da ozdravi prav kmaiu. Darujte za starološki »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! čekovni račun št. 14.072 - »Dom slepih«, Ljubljana — Prosvetna zveza v Ljubljandi je založila umetniške razglednice za veliko noč in sicer po originalu slikarja Layerja. Prva slika predstavlja snemanje s križa, .druga pa polagnje v grob. Razglednice so velike umetniške vrednosti. Tako uresničuje Prosvetna zveza svoj načrt, da pojrnla-rizira našo umetnost med široke plasti naroda Zavedni Slovenci bodo segali za Veliko noč gotovo po teh razglednicah, ki jih je izdelala naša priznana Jugoslovanska tiskarna. Naročajo se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Zahtevajte jih po vsev trafikah in trgovinah. — Kuluk ali šunko? Iz krogov našega urad ni&tva smo prejeli: Iz plačilnih seznamov za mesec april je razvidno, da bodo v aprilu uradnikom odtegnjeni prispevki za odkup osebnega Lepo eronirano posestvo z vsem poljedelskim orodjem, četrt ure od postaje, bo 26. marca 1941 prodano na javni dražbi pri sodišču Šmarje pri Jelšah. Cenjeno približno 104.000 din, najmanjši ponudek 69.000 din. — Vprašajte svojega zdravnika I On vam bo potrdil, da je odlično sredstvo proti opeklinam, krastam, lišajem, priščem, ranam, razpokani koži pri otrokih in odraslih poznana BABYMIRA CREME, izdelek lekarne Sallopek. Vedno je dobro, če imate za vsak primer fikatljico kreme BABYMIRA doma pri rokah._' Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? NOGAVICE ZA KRCNE ŽILE ter PASOVE ZA KILO DOBITE V DROGERIJI EMONA IV. KANO. LJU1ILJANA. NE110T1CMK njamo sledeče: Ptujski veletrgovec je imel nalog okraj, preskrbovalnega urada, da dodeli občinskemu uradu določeno količino moke. Ta pa ni hotel čakati občiuskega razdelilnika za moko, temveč je napravil, v kolikor se je zvedelo do danes, razdelilnik sam iu po njem moko začel deliti. V ta razdelilnik pa enega trgovca sploh ni vnesel, temveč je na račun njegove količine dal drugi mveč. Ko je občina zvedela za ta jx>stoj>ek, je o tem obvestila okrajni odbor ,ki je trgovca na ta postopek opozoril. Občinski urad je potem od Žlahčiča zahteval, da eno vrečo moke, ki mu jo je dal veletrgovec preveč, da drugemu, ki pri delitvi inoke od veletrgovca ni bil upoštevan. Ta je najprej obljubil, da bo moko dal in naj prizadeti trgovec pride j>o njo. Ko pa je trgovec najel voznika in prišel po moko, ga je Zlahčič odslovil brez nje. Nato je občina izdala odločbo, da moko vrne, ker jo je še imel, sicer pri bodočih delitvah ne bo upoštevan. Kljub odločbi, ki je bila izdana, da trgovca, ki moke ni dobil, zaščiti, je ni hotel vrniti in proti odločbi ni vložil pritožbe, za kar mu je v sami odločbi bila dana možnost. — lz tega je dovolj jasno povedano, da sta bila predsednik in tajnik opravičena izdati odločbo; izdala pa sta jo zato, da se zaščiti vsaj pri občini tisti, ki ga veletrgovec ni hotel ščititi. Javnost pa naj j>ove, ali je to samovolja predsednika ali tajnika ali pa trgovcev, ki hočejo delti po svojih lastnih načrtih. — Za moža-vdovca z 8 majhnimi otroki so došli naši upravi naslednji darovi: Neimenovana 50 din, neimenovan 150 din, neimenovani iz Novega mesta 100 din in neimenovana gospa iz Ljubljane 100 din. Bog plačaj plemenitim darovalcem. — 60 letni požigalec. V Šalovcih v Prekmurju so stali ob 9 zvečer ob neki hiši fantje in se pogovarjali. Naenkrat so videli, kako je zavil s ceste proti 40 metrov oddaljeni kopici slame 60 letni sosed. Počasi se je majal po travniku in je bil očividno precej pod vplivom alkohola. Ko je prišel do kopice, je izpulil iz nje šop slame, jo zažgal in vtaknil nazaj v kup, ki je pričel počasi goreti. Požigalec je šel hitro naprej, fantje pa za njim, medtem ko so drugi pogasili ogenj. Mož je bil res pijan in je svoje dejanje storil iz jeze, ki jo je najbrž že nekaj časa gojil do soseda. — Komisiji se je uprl. Komisija za pregledovanje mesa je vršila 6vo.jo dolžnost v Slatini Radencih. Nekemu tamkajšnjemu mesarju pa to ni bilo jk> godu in se je komisiji uprl, pri tem pa še žalil banovinskega zdravnika. Pred soboškim okrožnim sodiščem je bil zato obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora in 130 din denarne kazni. — Vrtnarski tečaj je bil te dni v Soboti. Udeležila so se ga soboška in okoliška dekleta ter dekleta od Sv. Križa. Na pridelavo jx)vrtnino so dozdaj v Prekmurju polagali prav malo pažnje in nihče ni pripeljal na soboški trg zelenjave in povrtnine, ki so jo Sobočani dobivali iz — Čakovca. V sedanjih težkih časih je posebno primerno poučiti naše mlade gospodinje, kaj lahko pridelajo na domačem vrtu. V tem pogledu je tečaj popolnoma uspel, za kar gre prirediteljem in predavateljema priznanje. i Novakovi Anici v slovo! Pomlad S evojim pTVim čarom vabi. — • Bele poti kličejo in prožijo v nedogled svoje dolge roke ... Tudi tebe, drsjga Anica, je zvabila bela pot, zgrabila hrepeneča bol. Zapustila si nas. Odšla si po beli poti v blaženost. Tihe, odkrite, skoraj vedno vlažne oči so se zagledale v večno Lepoto. Stisnjene ustnice so se sprostile v nasmeh, ki ne bo nikdar več zamrl Duša je vzvalovila in se dvignila v višine. Groza je objela naša srca, ko smo zvedele, da te ni več med nami, a sladka tolažba nas napolnjuje, ker vemo, da si brez težave zapustila ta bedni svet. Tvoja bela duša je dozorela, morda v skritih žrtvah in odpovedih. Me tega ne vemo. Kako si srečna, da si bila v cvetu let izbrana in utrgana kakor bela lilija! Ni dana vsakemu taka sreča. Preden si spoznala umazani svet, si razpela bele peruti in se dvignila kvišku. Draga Anica, pogrešamo te; srednji stol v drugi klopi sameva. Ni te več med nami, tvoje vesele resnosti, tvojega govorjenja, ki je bilo svojevrstno, a je tako prijetno izvenevalo. Čudno slutnjo sem imela, ko sem te še jx>slednjič videla v bolnišnici. Kako si podrževal asvojo bledo roko v moji in tako tožno gledala. Pretresel me me je žareč ogenj tvojih oči Zdi se mi, da si že takrat čutila bližino jx>slanke božje. Ideali so se zrušili, ideali, ki bi morda rodili obilen sad, a Večni je vedel, da bi tvoja mehka duša težko vzdržala v brezčutnem, mrzlem svetu. Poklical te je v svoj dom, da množiš Njegovo slavo. Ljuba Anica, prosi gori pri ljubem Bogu za nas, tvoje sošolke iz III. letnika. Izprosi nam, da postanemo dobro učiteljice in da ne zgrešimo pravega cilja. Draga sošolka, bodi srečna I Tvoje vrstnice mislimo nate v ljubeči molitvi. Počivaj v miru, ljubljena Anica! — Občinski preskrbovalni urad Sv. Vid pri Ptuju. Dne 14. marca t. 1. sta izšla očitka o delovanju tega urada v »Jutru« in »Trgovskem listu«. Očitajo, kako samovoljno tajnik izvršuje vse po-slle, ne oziraje se na to, da bi moral o tem sklepati odbor; da je tajnikova žena trgovka, s čimer se seveda daje pomislek, češ, da se tja spravlja blago, ki bi moralo biti razdeljeno med trgovce; da sta predsednik in tajnik izdala trgovcu od- t davanje o davn ločbo, s katero ga izključujeta od prodaje moke. obrtnice, da se istega udeleže, Na te pčitke jim dajemo kot prvi odgovor sle- Društvo slovenskih obrtnikov priredi v nedeljo, dne 23. marca ob 3 pojjoldne v šoli predavanje o davkih. Vljudno vabimo vse obrtnike deča: Občinski preskrbovalni odbor je v svoji režiji'do danes imel samo razdelitev moke. Samo^ volja tajnika se je mogla torej pokazati le pri delitvi moke. Ker pa je tajnik hotel tudi v tem oziru pravičnost, je predsednik odbora na tajni-kotv predlog sklical za 14. januar sejo preskrbovalnega odbora vseh trgovcev ter peka. Te seje so se udeležili vsi trgovci razen enega — tudi tisti, ki je pozneje dobil odločbo o ustavitvi dodelitve moke. Na tej soji je bil sporazumno določen ključ, koliko odstotkov dospele moke dobi iz vsake dodelitve vsak trgovec in pek. Vsi prisotni so se z razdelitvijo v polni meri zadovoljili. Predsednik in tajnik odbora sta se tega ključa držala in po njem moko delila. Pet trdovcev v občini je dobilo več moke, kakor jim jo je po ključu pripadalo, le šesti, kjer je uslužbena žena tajnika, je dobil manj moke, kakor je ix> ključu pripadalo. Vzrok za to je bil, da se ne bi motrlo očitati tajniku glede jioslovanja. Glede odločbe, ki je bila izdana trgovcu Žlahtiču, pa pripomi- Jesenice Proslava materinskega dneva bo v torelfc na MnrijLn praznik ob 3 jx>poldne v veliki dvorani Krekovega doma Nosrečni alkohol je zopet zahteval žrtev. Na praznik sv. Jožefa se je v gostilni na Poljanah pri Gorjah nahajala večja družba iz okolice, da se pri kozarcu vina povesele. V večernih urah pa je med moškimi nastal prepir, v katerem je neki Vinko iz Gorij s stolom udaril jdo glavi 40 letnega delavca Krivca Alojzija, uslužbenega pri Kranjski industrijski družbi s tako silo, da se je nezavesten zgrudil na tln. Odpeljali eo ga v bolnišnico Bratovske skladnice, kjer pa je že drugI dan jiodlegel. Rajni je bil doma iz Zaloga pri Kamniku, v Podmožakljl pa je stanoval v leseni hišici, ki je bila njegova. Bil je poročen. Orožniki iz Gorij so vse prizadete zaslišali, glavni krivec je izjavil, da je v silobranu udaril s stolom in nI slutil, da ho udarec Imel tako nesrečni i»id. | LJUBD4N4 Uspešni dnevi sv. misijona Kakor je bil pričetek sv. misijona v Ljubljani zelo lep in je privabil v cerkve velike množice ljudi, tako tudi sedaj misijon privablja mnogo vernikov, in sicer vedno več. Tudi pri jutranjih službah božjah in misijonskih govorih je udeležba prav lepa in najlepše dokazuje, kako delovna je Ljubljana. Že dosedanji uspehi sv. misijona v Ljubljani kažejo kako nujno je bilo prebivalstvo potrebno verske obnove prav v tem času, ko navidezno materializem zastruplja življenje mnogih in ko se navidezno ljudje pogrezajo v versko mlačnost. Treba je bilo le vzpodbude, pa so se vsi ti videzi izkazali za zgrešene in se je obenem .pokazalo, da je ogromna večina ljubljanskega prebivalstva globoko verna. Ganljivo je videti kako zvečer v župnih cerkvah zbrane množice v globoki pobožnosti sodelujejo pri ljudskem petju in kako potem z vso zbranostjo duha slede govorom pridigarjev. V zadijih dnevih so spoved-nice že vse popoldne in Zvečer v vseh cerkvah kar oblegane od vernikov, ki hočejo pristopiti k zakramentu sv. pokore. Tako se večina ljubljanskega prebivalstva že sedaj duhovno obnavlja in pripravlja na lep zaključek misijonskih pobožnosti, ki bodo vlilo vsakemu udeležencu v auš< plamen verske gorečnosti. lušo nov Povišanje cen mesa Kraljevska banska uprava dravske banovine, referat za kontrolo cen, nam je poslal naslednje pojasnilo: »Gospod minister za oskrbo in prehrano je z odlokom št. 2173 z dne 11. marca 1941 pooblastil kraljevsko bansko upravo dravske banovine, da sme na novo določiti cene mesa in masti. Upravnim oblastvom prve stopnje je bilo na podlagi citiranega dovolila izdano pooblastilo pod V1II/K. št. 619/41, da smejo na novo v lastnem delokrogu določiti cene mesa, slanine in masti, za katero določitev so jim bile predpisane smernice.« Iz tega pojasnila torej sledi, da ima banska uprava brez ozira na uredbo ministra za prehrano z dne 15. marca, ki prepoveduje vsako povišanje cen do 1. avgusta 1941 — pravico, da na svojem področju lahko na novo določuje cene mesa in masti in da je za to živilsko področje uredba ministra za prehrano brezpredmetna. Toda kljub pojasnilu relerata za kontrolo cen se nam to vprašanje še vedno ne zdi dovolj pojasnjeno, kajti ne vemo, čemu bi naj minister za prehrano izdal znano uredbo, če nima splošne veljave. Jakopičeve in Sternenove umetnine v »Salonu Kos« V razstavnem oknu ob vhodu pasaže je lastnik »Salona Kos« za dobo 14 dni izvesil najnovejša dela — pa tudi skrita dela — dveh naših mojstrov-akademikov — dela Riharda Jakopiča in Mateja Sternena. Rihard Jakopič je zastopan s petimi deli: »Gradnjo«, »Pogledom na Grad«, »Šmarno goro«, »Sončnim zatonom« in »Mlinom ob Savi«. Veličastna je »Gradnja«: Okorne, a delavne roke težaka zasajajo težko bruno v zemljo. Bruno je na obeh straneh varovano z vrvjo, ki jo držijo prav tako okorne roke dveh krepkih delavskih postav. Oba delavca spremljata pazljivo sleherno tovariševo kretnjo, zakaj zavedata se, da težko breme preži na žrtev, zavedata se, da najmanjša nepazljivost lahko povzroči neizmerno zlo... (»Gradnja« je obdana z bogato izrezljanim okvirom, ki je bil izdelan v delavnici »Salona Kos«), Matej Sternen, ki je prav tako ko Jakopič utiral pot slovenski umetnosti, ima razstavljenih troje figuralnih del: »Pri čitanju« — ob pogledu na delo občutiš vse udobje, ki ga uživa dama: v mehkih, razkošno pisanih blazinah počiva telo, a duh se naslaja ob čitanju dobre knjige. — »Damski portreti« in »Dekliška glava«. Ogled razstavljenih mojstrovin najtopleje priporočamo; posebno pa opozarjamo na razstavljena dela našo srednješolsko mladino, ki ima najlepšo priliko spoznati dela naših kulturnih pionirjev. — Dela bodo razstavljena do vključno 6. aprila. 1 Barve v gorah. Predavanje Slavka Smoleja pod tem naslovom je tako zelo dobro uspelo, da moramo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč da ga moremo označiti kot najboljše dosedanje alpinistično-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tega se je odbor A. K. Skale odločil za ponovitev predavanja v sredo 26. t. m. ob 20 uri v frančiškanski dvorani. Opozarjamo že v naprej vse interesente, naj si nabavijo vstopnice v predprodaji v kinu Union, da se ne bo zgodilo tako kot zudnjič, ko je moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razjM>lago. I Društvo »Dom slepih« v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje ravnateljstvu kina Union za dar 1000 din, ki ga je darovalo od zneska, dobljenega za poseben spored ob priliki gostovanja inozemskega igralca Willia Forsta, ki pa je moral zaradi tehničnih ovjr odpasti. 1 Za mestne reveže je g. Viljem Nemenz, ravnatelj pivovarne Union spet podaril 100 din; ga. Elizabeta Vizjak, kavarna »Nebotičnik«, je poklonila 50 din; v počastitev spomina dr. Antona Korošca je poslal 200 din g. Pavle Baje, Barvarska steza; mesto venca na krsto g. Jurce je g. Jaroslav Salmus nakazal 100 din; rodbini A. Šneler in E. Betetto, Kersnikova ulica, sta podarili 200 din v počaščenje ge. Marije dr. Fettichove, a mestna vrtnarija je v znamenje tega darila (»oložila na krsto pr.eprost venec. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorlm dne 24. t. m. ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 9 (poleg glavne pošte) trgovino s čevlji Za nizke cene in solidno postrežbo jamči in se priporoča Vodnik Julll 1 Zahvala pedikerju Avbelju v kopališču okrožnega urada v Ljubljani, ker mi je popolnoma odpravil hudo razboiela kurja očesa vrašče-nih nohtov v meso. Poslužite se te prilike še drugi, ki potrebujete pedikerja. Njegovo delo vam bo v veliko zadovoljstvo, zato ga toplo priporočam! 1 Združenje mesarjev in klobasičarjev V Ljubljani bo uvedlo za svoje člane enoten cenik. Črkoslikarji naj pošljejo ponudbe, na pisarno zdniženja, Ljubljana, Poljanska cesta 42., kjer si lahko ogledajo osnutek in dobe potrebne podatke, v petek 28. marca od 4.-5. ure popoldne. I Kap je zadela na ulici 72-letnega Franca Ljubija. V petek zvečer je šel Franc Ljubi po Rožni dolini proti svojemu domu, ko mu je v ulici št. XVII. nenadoma postalo slabo. Zgrudil se je na tla in obležal nezavesten. Službujoči stražnik je hitro poklical reševalce, ki so takoj prihiteli z reševalnim avtomobilom in starčka odpeljali v bolnišnico. Ko so ga hoteli v bolnišnici spraviti iz avtomobila, so ugotovili, da je med prevozom že umrl. Odpeljali so ga nazaj na reševalno jjostajo, kamor je prišla tudi policijska komisija, ki je ugotovila, da je Ljubi umrl zadet od srčne kapi. Na željo sorodnikov je bil nato prepeljan na svoje stanovanje v Rožni dolini. Pokopali ga bodo na Viču. 1 Preprečen požar. V soboto pojioldne okrog 1. sta oznanila dva strela i ljubljanskega Gradu, da gori nekje v ljubljanski okolici. Goreti je začelo v Kamnogoriški ulici št. 19 v Dravljah. Pritlična hiša, ki je last tržnega paznika Stanka Mrve, ima v podstrešju skromno stanovanje, v katerem stanuje Anton Ržen. Zasilno stanovanje ima dimnik speljan po železnih ceveh, kar mimo lesenega ostrešja in je prav zaradi tega ogenj tudi nastal. V dimni cevi so Be vnele namreč saje in cev se je razbelila tako zelo, da se je ob vročini vnelo najbližjo leseno ogrodje ostrešja. Ker so bili domači doma, so ogenj hitro udušili sami, kljub temu pa so na mesto požara prihiteli ljubljanski jx>klicni gasilci z motorko, pa tudi prostovoljni gasilci iz Zg. Šiške. Vendar oboji niso imeli več dela in so se vrnili, potem ko je bila tudi zadnja nevarnost odstranjena. Škoda, ki jo jo ogenj napravil ni. velika in znaša 500 din. 1 Tramvaj ga je podrl. Tramvaj, ki je včeraj okrog petih jjopoldne vozil čez trimostje proti magistratu, je hotel prehiteti s kolesom 33-letni delavec Aibin Nered. Na nesrečo pa je tramvaj kolesarja zagrabil in podrl v Stritarjevi ulici. Nered se je pri padcu potolkel po glavi in po nogah in so ga reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 1 Srečo ln bodočnost je napovedovala ruska ciganka Kuznecov, pri tem pa je, če je le mogla, svoje 6tranke prevarila in jim odnesla zlatnino in dragocenosti. Ljubljanska policija jo je sedaj aretirala in izročila sodišču. Policija je tudi ugotovila, da je ciganka imela še par tovarišic, ki so na podoben način skušale opehariti lahkoverne ljudi. Verjetno je, da tovarišici tudi sedaj ne bosta odnehali in še naprej poskušali prorokovati srečo sebi v korist. Policija prosi, naj jih takoj vsakdo prijavi, če bi 6e kje pokazali. 1 Čigav jo kovčeg z obleko? Včeraj je policija aretirala 21-letnega F. G., pri katerem je našla kovčeg, v katerem je bila nova moška obleka, nekaj ženskega perila in tudi nekaj otroškega perila. V kovčku je bilo tudi 7 ključev. Prav verjetno je, da je bil kovčeg ukraden kje na vlaku. Kdor ga pogreša, naj sporoči upravi ljubljanske policije. 1 Bakren kotel, vreden 2000 din, so ukradli. Iz pralnice na Gosposvetski cesti št. 13 so te dni neznani tatovi odnesli velik bakren kotel Francu Hainriharju. 50 letnico rojstva obhaja danes v krogu svojih domačih in številnih prijateljev gospa Marija Vidma-jer,. ugledna trgovska s semeni in zdravilnimi zelišči. Gospo Vid-majerjevo prav dobro poznajo vsi okoličani — kmetje, posebno pa se rade piomude pri njej naše Trnovčanke, ki se zanesejo na dobro kaljivost semen, ki jih kupijo pri njej. Danes, ko se bo srečala z Abrahamom, ji vsi kujx>valci želijo, da bi jim še dolgo vrsto let postregla s svojimi priznanimi semeni. Številni prijatelji in znanci pa ji k petdesetletnici iskreno čestitajo in ji kličejo: Na mnoga srečna, zdrava in zadovoljna letal ZIMO IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI .ilMA'. GOSPOSVETSKA C. 1 1 Koncert ljubljanskih in meščanskih in srednjih šol, ki je včeraj popoldne imel odličen uspeh, bo gotovo tudi danes ob 11 dopoldne napolnil operno gledališče do zadnjega kotička. Nad 800 sodelujočih mladih pevk in pevcev ter glasbenikov in mešani zbor s 500 izvajajočimt pač pomeni veliko redkost v našem glasbenem življenju. Poleg tega smo se pa snoči prepričali, da so vse točke prav bogatega programa izvrstno pnpMvljene ter bo koncert velik užitek za vsakogar. Današnjega koncerta se pa udeleže tudi otroci naših izseljencev, ki so iz daljne Westfalske prišli k nam na počitnice. Spet moramo podčrtavati dobri namen koncerta, saj je ves čisti dohodek včerajšnjega in današnjega koncerta namenjen za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim. V primeru z visoko stopnjo glasbenega užitka in z dobrim namenom je vstopnina na današnji koncert od 3 do 10 din res malenkoctna. I »Via mala« je naslov tragediji, ki jo bo uprizorila Šentjakobska prosveta na Marijin praz-. nik dne 25 t. m ob 8. uri zvečer v Frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v pekarni Petnft, Flarijanska ulica 29, na dan predstave pa v Frančiškanski dvorani. Gledališče Drama: Nedelja, 23. marca: »šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 24. marca: Zaprto. — Torek, 25. marca: »Brez tretjega.« Red Torek. GostoVanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebškega Narodnega gledališča. — Sreda, 26. marca: »Brez tretjega.« Red Sreda. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. Opera: Nedelja, 23. marca ob 11: Akademija ljubljanskih srednjih šol. Izven. — Ob 20: »Ru-salka.« Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške ope ljek, 24. marca: »Fai ere. Znižane cene, — Ponede-aust.« Izven. — Torek, 25. marca: »Traviata.« Izven. Gostovanje Zlate Gjungjen-čeve, sopranistke belgrajske opere. — Sreda, 26. : Zi marca: Zaprto. Radio liubliana Nedelja, 23. marca: 8 Jutranji fiozdrav — 8.15 Tamburaški orkester — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Češke narodne (plošče) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.00 Verski fovor (dr. Gvido Rant) — 10.15 Komorni trio. odelujejo: gg. Avg. Ivančič (viola), J. Gregorc (klarinet), H. Svetel (klavir) — 11 Za krajši čas (plošče) — 11.45 Akademski pevski kvintet — 12.30 Objave, poročila — 13 Napovedi — 13.02 Koncert operne glasbe. Sodelujejo gdč. Milica Polajnar in g. Andrej Jarc in Radijski orkester — 17 Kmet. ura: Vinarstvo in prehrana prebivalstva (K. Pe-č.ovnik) — 17.30 Operetna glasba (plošče) — 18.15 Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, s harmoniko spremlja g. Aovgust Stanko — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Slovenska ura: Ob 50 letnici »Amerikanskega Slovenca«: »Naši iz Amerike pojo in govore.« Družabni večer v Calumetu (Michigan, USA). Rokopis sestavil Jože Schwei- fer. Izvajajo člani Rad. igr. družine, sodelujejo antje na vasi in Mandolinistični kvartet — 20.30 Nedeljski koncert. Sodelujejo g. Ivan Rueh in Radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz Nebotičnika. Ponedeljek, 24. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Bolgarska glasba (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedf — 13.02 Vesel opoldanski spored Rad. orkestra — 14 Poročila — 17.30 .a razvedrilo (Rad. ork.) — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) — 18.30 Plošče — 18.40 Rasna sestava našega prebivalstva (g. dr. Božo Škerlj) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nacionalna ura: Zagreb govori — 19.40 Plošče — 19.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah) — 20 Prenos iz Zagreba: Svečani koncert zagrebške Filharmonije. Dirigent: Krešimir Bara-novič — 22 Napovedi, poročila. Dragi programi Nedelja, 23. marca: Belgrad: 20.40 Orkestr. koncert. — Zagreb: 20.45 Plesna glasba. — Be-romiinster: 20.40 Cerkveni koncert. — Bratislava: 21 Duhovna gl. — Budimpešta: 22 Cig. ork. — Praga: 19.15 Lahka gl. — Ital. postaje: 20.30 Simf. konc. — Sofija: 21 Violina. — Sot-tens: 20 Offenbachove skladbe. Švedske postaje: 19.30 Ork. konc. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, TUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Ponedeljek, 24. marca. Belgrad: 21.tO Simf konc. — Zagreb: 20 Filh. konc. — Beromiin-ster: 19.50 Ork. konc. — Bratislava: ,21.15 Vok. konc. — Budimpešta: 20.10 Bartokove skladbe. — Praga: 19.55 Janačkova opera »Vaško plemstvo«. — Ital. postaje: 20.30 Simf. konc. — So- fija: 20 Lahka gl. — Sottens: 20 Jazz. — švedske postaje: 20 Zbor. Prireditve in zabave »Via mala« je naslov tragedije, ki jo bo uprizorila šentjakobska prosveta na Marijin praznik dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v pekarni Petrič, Flor-janska ulica 29, na dan predstave pa v frančiškan-ski dvorani. Duhovni koncert Slovenskega glasbenega društva Ljubljana bo v ponedeljek, 31. marca, oh 8 zvečer v stolnici. Izvajali se bodo Lukačičevi moleti in najslavnejše delo Palestrinovo »Missa Pa-pae Marcelli«. Vstopnice se dobe od četrtka naprej v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Krožek SDZ na I. drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani uprizori v soboto dne 29. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani petdejanko »Mlini pod zemljo«, igro iz rimskega življenja. Krožek vabi vse k številni udeležbi. Predavanja Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Mostah pri Ljubljani vabi na praktično predavanje o pravilnem obrezovanju sadnega drevja, ki bo danes, 23. t. m. ob 10 doj>oldne na vrtu g. Kregarja na Zaloški cesti (poleg gostilne »Pri sedmici«). Pedagoško društvo priredi jutri, 24. t. m. nad vse aktualno predavanje »O predlogih za novi zakon o ljudskih šolah«. Govoril bo g. prof. Gustav Šilih iz Maribora. Predavanje se bo vršilo ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega inštituta na Univerzi. Sestanki Slovenska krščanska ženska zveza v Ljubljani ima v nedeljo, 30. t. m. ob pol 10 dopoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Cerkvena glasba Spored cerkvene glasbe v stolnici za praznik Marijinega oznanenja, 25. marca t. 1. Slovesno pon-tifikalno mašo (z mitro-škofovsko kapo) bo pel od sv. Očeta Pija XII. novo imenovani nrelat-proto-notar stolni kanonik, biseromašnik, Ivan Sušnik. Introit-Koral. Maša: Premrl — Missa o. h. b. Ma-rial O. Salutis infirmorum — pač najplemenitejša Premrlova maša. Gradual: A. Foerster. Po ofer-toriju: Premrl — Ave Marija! Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo oprav-ljad od ponedeljka od 20 do srede do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa 62. Telefon 27-29. Lekarne Nočno službo imajo lekarne v nedeljo: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Našel se je prstan v cerkvi Marijinega oznanenja dne 22. marca 1941. Kdor ga je zgubil, ga dobi v upravi »Slovenca«. V nedeljo, dne 16. marca je izgubila gospodična iz Ljubljane v cerkvi na Kapitlju v Novem mestu ob 10 pri sv. maši ali na potu od Kapiteljske cerkve do novomeškega pokopališča zlato za-pestno uro s svetlim jermenčkom. Pošten najditelj se prosi, da isto izroči gosp. župniku ali pa v Puhlmannov (aJ ublažuje kašeljl Dobiva se t vseh lekarnah. Ortg. zavitek 126 g Din 37-- ■■■■HHH OkI. reg. br. 1503/IBM ■d—»»■■— I Bohinjska Bistrica Prosvetno društvo vprizori danes ob 3 popoldne Igro »Triglavska roža«. Igra je pripravljena predvsem v čast našim materam. Nastopili bodo tudi naši malčki. Vsi vljudno vabljeni I Gorje pri Bledu Društveni praznik in blagoslovitev nove zastave. Kat bralno društvo v Gorjah je prazuovalo praznik sv. Jožefa, svojega patrona prav veličastno. Bila je ta dan tudi blagoslovljena nova društvena zastava. Vse članstvo, FO in DK ter narodne noše, katerih je bilo prav lepo število, so šli v skupnem sprevodu k sveti maši. Pred sveto mašo je opravil blagoslovitev zastave duhovni vodja g. kaplan Močnik. Zvečer pa je bila v Gor-janskem domu ob nabito polni dvorani slavnostna akademija, ki je prav lepo uspela. Ob koncu je g. duhovni vodja j>odal v klenem govoru vso zgodovino že 62-letnega delovanja društva. Ni čuda, da se je v tem dolgem delovanju in boju ohranila prva društvena zastava, katera nosi na slovenskem polju sliko sv. Jožefa in letnico 1879, zato je društvo nabavilo s pomočjo svojih članov in prijateljev novo katero so po načrtih arh. Pengova izdelale šolske sestro v Ljubljani. Kakor se Kat. bralno društvo v Gorjah lahko ponaša, da je eno najstarejših prosvetnih društev v Sloveniji (samo Rlaž Potočnikova čitalnica v St. Vidu je starejša), tako se bo tudi sedaj lahko ponašalo, da ima eno najlepših zastav, katera nosi na eni strani sliko zavetnika društvo sv. Jožefa, na drugi pa slovanska ajx>stola sv. Cirila in Metoda, okrašena z narodnimi barvami in motivi. Tudi nastavek, kateri novi v sebi simbole katoliške pro-svete, t. j križ in knjigo, je umetniški izdelek, katerega je izvršil g. Zmuc jx> načrtih arh. g. Pengova. Društvu želimo obilno božjega blagoslova za nadaljnje delo pri izobrazbi naroda [K> katoliških načelih. Radovljica Združenje trgovcev v Radovljici or>ozaria svoje članstvo, da bo redna letna skupščina združenja v torek, dne 25. marca ob 8 zjutraj na Jesenicah v kavarni Novak. Zaradi važnosti pridite vsi. Materinska proslava bo na praznik Marijinega Oznanjenja, v torek 25. marca, ob 4 porx>ldne. K proslavi iskreno vabimo vse, posebno pa naše mamice. Škofja Loka V četrtek zvečer ob 8 bo imel v Društvenem domu jiriznan politik iz Ljubljane predavanje o sedanjem položaju, pod naslovom: Naša dolžnost v sedanjem času. Ne zamudite lepe prilike I mmk Kino Kodeljevo te/.4i-64 —— Danes ob 1430, 17"30 in 20 30 junaška eks-pedicija z zlatim tovorom, ki naj bi omogočil zmago ameriškemu jugu, v velefilmu Pod zastavo svobode (Vlrglnla Cytl) Errol Flyn — Lilian Hopkins Pola Negri v ganljivem filmu Materina izpoved Zgodba o veliki materini ljubezni. 500 obiskovalcev si je že ogledalo razstavo slovenske moderne umetnosti v Narodnem domu. Na tej razstavi so zastopani najboljši slovenski sodobni likovni umetniki s svojimi deli ne glede na posamezne umetniške skupine. Ker take razstave doslej pri nas še ni bilo, je še posebej zanimiva za vsakega, ki se le količkaj zanima za umetniška dela. Naj nihče ne pozabi na to edinstveno politiko in naj si ogleda razstavo v Narodnem domu. Razstava bo odprta le še dan ali dva. »Naša župnija« je ime mesečno zihajajočemu listu za župnijo Ptujo-okolica, ki je očetje mi-noriti vodijo že 151 let, to je od leta, ko je izbruhnila francoska revolucija. Tega glasila, ki na 4 straneh četrtinskega formata prinaša samo kleno vsebino, smo katoličani Dravskega jxdja odkrito veseli. List, ki ga nadzira skrbno oko župnika zlatoinašnika p. Alfonza Sveta in ga pišejo redovniki, poznani po svoji povezanosti z ljudstvom, duhu frančiškanske ljubezni in bogatih iz-kušnjak v pastirovanju duš, bo gotovo močno poživil dejavno krščanstvo v naši obsežni fari. Članki, dolgi kvečjemu 50 vrstic, pa bogati misli, morajo navdušiti dobre in pretresti tudi najmlač-nejše. Tako na primer smo težko kje brali kaj jed mate jšega kakor je notica »Bodi dober!«, kjer pisec pravi, da edino s tem služiš Bogu, če si dober, odrekaj sebi, da daješ drugim in se da-ješ drugim in se daruješ sočloveku. To je resnično krščanstvo in edina prava pobožnost. Vsaka številka nam tudi pojasnjuje pomen praznikov prav z ozirom na sodobne zahteve življenja, da bi posvečali sebe in druge, in vsa vsebina je pri-lagodena miselnosti našega ljudstva. Iz njega izvemo, kaj se je vsak mesec zgodilo v fari in kje zborujejo naše verske organizacije; poseben prostor je namenjen seveda Katoliški akciji. Nekaj posebnega pa je »farna pošta«, kjer se farani pomenijo s svojim župnikom o svojih potrebah in željah ter dajejo tudi svoje pobude. Želeti je, da bi se farani tega svojega glasila v čim večjem številu oprijeli, ker bodo našli v njem zvestega in najboljšega vodnika za pravo bognljubno življenje v teh težkih časih. Sobota Uradništvo Benkove tovarne je ob smrti učenca osnovne šole Teodorja Hirschla, sina tovarniškega skladiščnika, zbralo 200 din za šolsko kuhinjo. To je prvi dar soboški šolski kuhinji v teku 7 let njenega delovanja in želimo, da bi plc-mentii vzgled našel še več posnemalcev. Gradbena sezona je z lepimi spomladanskimi dnevi spet oživela in nekatere hiše, ki jih je zima prehitela pred dograditvijo, bodo kmalu dobile streho, med njimi tudi navo šolsko poslopje. Ze-lezničarska stanovanjska hiša bo kmalu urejena tudi v notranjosti in stranke že komaj čakajo, podružnici »Slovenca«, Novo mesto, ker je bil | kdaj se bodo lahko vselile vanjo, saj ie stanovanj-zgubljen drag spomin. ' ska kri" v Soboti š« vedno občutna. MARIBOR Razdelitev živilskih nakaznic za april Maribor, 22. marca. Mostni preskrbovalni uraii razglaša, tla bo razdeljeval živilske nakaznice za april v času od 20. t. ni. do vključno 1. aprila opoldne. Živilske nakaznice se bodo izdajale družinskim poglavarjem za nje in za njih svojce, podnajemniku in služinčad proti predložitvi jiravilno izj>olnjenih in od trgovcev žigosanih talonov (glav) marčnih nakaznic. Živilske nakaznice se bodo delilo na 7 rajonskih rasdeliščih za stanovalce ulic po nižje objavljenem razporedu. Stranke, ki so izgubile marčne nakaznice, se naj v lastnem interesu javijo v sredo, dne 20. t. m. ob 9. v svojih rajonskih razdeiiščih, kjer naj prijavijo izgubo nakaznic. Opozarjamo vse stranke, da z dne 24. t. m. neha jioslovati reklainacijski oddelek na Roiov-škem trgu 1. Nakaznice se bodo delile dne 26. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, vse naslednje dneve pa od 8. du 12. in od 14. do 17. ure. Pozivamo stranke, da so točno držijo spodnjega razporeda, kor so nakaznice nukuadno no bodo več izdajale. Razpored razdeljevanja živilskih nakaznic: Dne 26. marca: Razdelišče I. v Dekliški ljudski šoli 1 v Miklošičevi ulici: Barvarska, Dravska, Glavni trg. Gledališka, Gospejna. — Razdelišče II. v Dekliški ljudski šoii IV v Razlagovi ulici: Aškerčeva, Cankarjeva. — Razdelišče 111. v Dekliški ljudski šoli 111 v Razlagovi ulici: Einspilerjeva, Erjavčeva, Gubčeva, Kacijanarjeva, Kajžarjeva. — Razdelišče IV. v Deški ljudski šoli na Gosposvet-ski cesti: Bernekerjeva, Bozenškova, Čopova, Gaje-va, Ipavčeva, Kamniška, Kosarjeva, Vrbanska. —• Razdelišče V. v Dekliški ljudski šoli II v Zolger-jevi ulici: Beograjska, Bolfenška, Črtomirova. — Razdelišče VI. v Deški ljudski šoli III na Ruški cesti: Tržaška, Marmontova. — Razdelišče Vil. v Deški ljudski šoli na Ruški cesti: Masarykova, Marxova, Mejna, Valvasorjeva, Murkova. Dne 27. marca: Razdelišče I. v Dekliški ljudski šoli 1 v Miklošičevi ulici: Gosposka, Gregorčičeva, Jenkova, Jurčičeva, Ključavničarska, Livada. — Razdelišče H. v Dekliški ljudski šoli IV v Razlagovi ulici: Ciril-Metodova, Cvetlična, Frančiškanska, Loška. — Razdelišče 111. v Dekliški ljudski šoli III v Razlagovi ulici: Klavniška, Ko-cenova, Kopernikova, Kraljeviča Marka, Kremp-ljeva, Motherjeva, Oreško nabrežje, Plinarniška, Predilniška, Prinripova, Prisojna, Trdinova, Wil-sonova. — Razdelišče IV. v Deški ljudski šoli IV na Gosposvetski cesti: Koroščeva, Kralja Matjaževa, Medvedova, Gosposvteska, Na Poljani, Nekpre-pova. — Razdelišče V. v Dekliški ljudski šoli II v Žolgerjevi ulici' Betnavska, Dvohikova. — Razdelišče VI. v Deški ljudski šoli III na Ruški cesti: Jerovškova. — Razdelišče VIL v Deški ljudski m Prisrčen sprejem hrvaških pevcev. Snoči so prispeli v Maribor jievci hrvaškega pevskega društva »Kolo«. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica, med n jimi tudi v Mariboru živeči Hrvatje in člani hrvaškega kulturnega društva »Napredak«, pevci Mariborske Glasbene matice in zastopniki raznih mariborskih nacionulnih in kulturnih društev. Pevce je pozdravil podpredsednik Mariborsko Glasbene matice g. Koren ter jim želel dobrodošlico. V imenu mestnega župana dr. Juvana jih je pozdravil magistratni ravnatelj g. Rodošek. Za lep sprejem in pozdrav se je zahvalil v imenu gostov podpredsednik g. Dujmovič. Pevci, ki jih je nad sto, so snoči priredili v unionski dvorani lep koncert. Mariborčani, ki so dvorano zasedli do zadnjega kotička, so hrvaškim pevcem navdušeno aplavdirali. m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 30. marca ob šestih zjutraj v stolni in mestni župnijski cerkvi sv. mašo s skupnim obhajilom. Sv. opravilo bo imel prevzv. g. knezo-škof dr. I. J. Tomažič. Popoldne ob 3 sv. blagoslov z darovanjem. na praznik 25. marca 1941 ob 20 v Narodnem gledališču. PRESKRBITE SI VSTOPNICE! šoli III na Ruški cesti: Metelkova, Vrstovškova, Ob železnici, Wolfova, Parmova, Popovičeva, Pohorska. Dne 28. marca: Razdelišče I. v Dekliški ljudski šoli I v Miklošičevi ulici: Krekova, Lekarniška, Mesarski prehod, Miklošičeva, Ob jarku, Orožno-va, Pri parku, Pristan, Rotovški trg, Slomškov trg. Razdelišče II. v Dekliški ljudski šoli IV v Razlagovi ulici: Marijina, Mlinska, Prečna, Prešernova. — Razdelišče III. v Dekliški ljudski šoli III v Razlagovi ulici: Meljska cesta. — Razdelišče IV. v Deški ljudski šoli na Gosposvetski cesti: Ob bregu, Pipuševa, Pristaniška, Ribiška, Tozinova. Strma, Vodnikov trg, Vinarska. — Razdelišče V. v Dekliški ljudski šoli II. v Žolgerjevi ulici: Aljaževa, Delavska. — Razdeliš m VI. v Deški ljudski šoli na Ruški cesti: Jadranska, Jelačičeva. Kettejeva, Komenskega, Pomenskega trg, Kralja Petra trg. — Razdelišče VIL v D?ški ljudski šoli na Ruški cesti: 1'obreška, Pregljeva, Preradovičeva, Primorska, Puškinova, Žolgerjeva. Dne 29. marca: Razdelišče I. v Dekliški ljudski šoli v Miklošičevi ulici: Slovenska, Splavarska, Stolna, Tkalski prehod, Trubarjeva, Tyrševa. — Razdelišče II. v Deški ljudski šoli IV v Razlagovi ulici: Sodna, Tomšičeva, Vošnjakova, Wildenraj-nerjeva, Kopališka, Zagata. — Razdelišče III. v Dekliški ljudski šol' III v Razlagovi ulici: Aleksandrova, Kolodvorska. — Razdellščo IV. v Dekliški ljudski šoli IV na Gosposvetski cesti: Toma-nova, Turnerjeva, Smetanova, Strossmayerjeva, Vegova, Vilharjeva. — Razdelišče V. v Dekliški ljudski šoli v Žolgerjevi ulici: Dalmatinska, Dušanova, Ferkova, Fochova, Ghcgova, Gozdna, Illo-bova. — Razdelišče VI. v Deški ljudski šoli na Ruški cesti: Koseskega, Kostanjevčeva, Kratka, Kurilniška, Rajičeva, Stephensonova. — Razdelišče VII. v Deški ljudski šoli III na Ruški cesti: Radvanjska, Rapotceva, Resljeva, Ruška, Smoletova, Sokolska, Wattova. Dne 31. marca: Razdelišče I. v Dekliški ljudski šoli v Miklošičevi ulici: Ulica 10. oklobra, Usnjarska, Vojašniška, Vojašniški trg, Volkmerjev prehod, Zički prehod, Židovska. — Razdeliščo.JI. v Dekliški ljudski šoli IV v Razlagovi ulici: Grajski trg, Grajska ulica, Jugoslovanski trg, Trg Svobode, Vetrinjska, Vrazova, Ulica kneza Koclja. — Razdelišče III. v Dekliški ljudski šoli III v Razlagovi ulici: Trstenjakova, Cafova, Kersnikova, Kopitarjeva, Majstrova, Razlagova, Zrinjskega trg. Razdelišče IV. v Roški ljuski šoli IV na Gosposvetski cesti: Koroška cesta. — Razdelišče V. v Dekliški ljudski šoli II v Žolgerjevi ulici: Frankopa-nova, Jezdarska. — Razdelišče VI. v Deški ljudski šoli III na Ruški cesti: Levstikova, Linhartova, llotka, Magdalrnski tig, Žitna, Malgajeva, Ljubljanska, Železničarska. — Razdelišče VII. v Deški ljudski šoli na Ruški cesti: Stritarjeva, Studenška, taborska, Teslova, Pošlelsska, Tvorniška. drugi 45 in v tretji kategoriji 25 din mesečno. Na ta način je tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom omogočeno, da pristopijo k blagajni. Blagajna sprejema člane iz vrst trgovcev, obrtnikov in iudustrijcev na teritoriju bivše mariborske oblasti. Premoženje blagajne je dne 31. dec 1940 znašalo 303.665 din. Bolniški sklad je 31. dec. izkazoval za preteklo poslovno leto 189.310 din dohodkov. Izdatkov je bilo.za zdravnika 58.377 din, za zdravila 34.770, za bolnišnice in sanatorije 18.107 din in za upravne stroške 36.014 din. V smislu predpisov zakona o gospodarskih zadrugah je, občni zbor sklenil, da se naslov blagajne izpremeni in glasi v bodoče: Trgovsko in obrtniško bolniško društvo v Mariboru. Gledališče Nedelja, 23. marca ob 15: »Caričine Ama-zonke«. Znižane cene. Ob 20: »Brez tretjega«. Gostovanje Podgorske in Nučiča. Red B. Ponedeljek, 24. marca ob 20: »Brez tretjega«. Gostovanje Podgorske in Nučiča. Red C Zadn jič. Torek, 25. marca ob 15: »Dva tueata rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: Telovadna akademija ZFO in ZDK. m Zahvala. Slovenska straža v Mariboru izreka zahvalo gospodu in gospej Smerdu, ki sta za društvene namene darovala 100 din. m Skrbi z letošnjo turistično sezono. V petek je imel upravni odbor Tujsko prometne zveze v Mariboru plenarno sejo, na kateri je razpravljal o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z letošnjo tu jsko|>romctno sezono. Predstavniki zdravilišč in planinskih postojank so opozorili, da je prvi pogoj zu uspešno turistično sezono brezhibna oskrba turističnih krajev in postojank z živili. Predstavniki so se sklicevali na ukrepe Pogoda in izrazili zahtevo, naj enake ukrepe izda tudi Prevod. Gfe predvsem za oskrbo z belo moko, oljem, mastjo, rižem in testeninami ter za izjemo pri brezmesnih dnevih. m Teden slovenske besede priredi krožek SDZ na klasični gimnaziji v dneh 26. do 29. marca v dvorani Ljudske univerze v Mariboru. Na to zanimivo prireditev slovenskih dijakov že sedaj mariborsko občinstvo opozarjamo. m Nageljne — cvetje din 2.50 v vrtnariji JEMEC, Prešernova. m Lutkovni oder Gledališča mladega ro-dn, ki je namenjen gostovanjem, priredi na splošno žel jo enkratno predstavo v Mariboru v nedeljo, 23. t. m. ob 15 v dvorani Narodnega doma. Na sporedu sta igri »Ukradeni prešiček« in »Pavlihove živali«. m Fantovski odsek Magdalena. — Sestanek 25 marca zaradi akademije pomladkov ZFO odpade. m Današnji šport. Danes popoldne ob 3 se bo odigrala na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti tekma med Slavijo in Rapidom. V predlekmi ob pol dveh nastopita moštvi Železničar liga in Železničar 1. m Občni zbor Trgovske in obrtniške blagajne v Mariboru' je bil v petek, dne 21. marca. Zbor je vodil dolgoletni predsednik g. Weixl. Poročilo o delovanju blagajne je podal marljivi tajnik g. Franjo Znidaršič. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje: Blagajna posluje že 15 let in je edina tovrstna ustanova v Jugoslaviji, ki nudi bolniško zavarovanje trgovcem, obrtnikom in industrijcetn. Za račune zdravnikov. bolnišnic, sanatorijev in lekarn je blagajna doslej izdala 1,917.604 din. Članstvo te institucije vodijo v treh kategorijah po višini nrispevkov. V prvi kategoriji plačujejo 65, v Zbor ZPD v Soboti Preteklo nedeljo je bil v dvorani Pfosv. doma v Soboti občni zbor Zveze poljedelskih delavcev. Zastopanih je bilo vseh 24 društev s 112 delegati, ki so zastopali 14.250 članov, kolikor jih zdaj šteje ta mogočna organizacija prekmurskega sezonskega delavstva. Občnega zbora so se udeležili tudi okrajni načelnik g. dr. Bratina, župan in banski svetnik g. Hartner, g. dr. Brandieu, dekan g. Kranc ln drugi zastopniki soboške javnosti in Ijev našega delavstva, med njimi zastopnik Z g. Spindler. Zbor je vodil predsednik ZPD g. P. Horvat, ki je podal kratko poročilo o delu organizacijo. Njegovo poročilo so dopolnili z izčrpnimi Izvajanji častni piedsednik g. Franc Kerec, podpredsednik g. župnik Vojkovič, tajnik g. prof. Potokar in blagajnik g. Kerčmar. Iz njihovih poročil posnemamo, da je organizacija od lani narasla za 1348 članov in jih šteje sdaj 14.250. Lani je stopila v zvezo z ZZD v Ljubljani za čim uspešnejšo obrambo in borbo za pravice slovenskega delavstva. Lansko leto za našo delavstvo ni bilo ugodno, ker je komaj četrtina naših delavcev dobila zaposlitev, vsi ostali pa so bili doma. Zal se ni našlo možnosti za zaposlitev delavcev doma v državi. Prekmursko delavstvo nerado gre v tujino in upa na čase, ko nam bo naša država, ki je edina naša mati, dala dovolj dela in zaslužka doma. Centrala je letos poslala svojega zastopnika na obisk k delavcem v Belje in Vojvodino. Obisk je bil prav uspešen, saj' so bile delavcem zvišane plače za dnevno in akordno delo, pa tudi hrana je bila zboljšana. Pisarna je opravila ogromno delo, saj je bilo samo dopisov in raznih intervencij odposlanih nad 1300. Mod dogodki preteklega leta je vsem še v sjx>minu sijajno zborovanje sezonskega delavstva skupno s KZ, ki je bilo na stanionu SK Mure ob navzočnosti ministra g. dr. Kreka in senatorja g. Brodarja. Kljub slabemu vremenu je prireditev nad vse uspela in so vsi udeleženci ostali tudi na predstavi igre »Slovenskega kmeta povest«. V imenu KZ je govoril njen zastopnik bivši poslanec g. Spindler. Poudaril je tesno zvezo med ZPD in IvZ, ki se borita za skupne koristi slovenskega kineta in sezonskega kmečkega delavca. V imenu centralnega odbora ZZD je izročil pozdrave zastopnik g. Mastinšek, ki je izrazil veliko priznanje prekmurskim sezonskim delavcem za njihovo strnjeno požrtvovalnost in zaupanje, s katero se oklepajo svoje organizacije, ki bo zastavila ves vpliv, da se njihove razmere izboljšajo iii najdejo nove možnosti za zaslužek. Okrajni načelnik g. dr. Franc Bratina je pozdravil zborovalce in jih pozival, naj v teh težkih časih ne nasedajo raznim vplivom in govoricam, ampak naj zaupajo modremu vodstvu našo države, ki jo znalo obvarovati državo pred najhujšo nesrečo — vojno. Takisto je izrazil svoje želje banski svetnik g. Ilartner, ki je že ob zasedanju banskega sveta predlagal resolucijo za rešitev vprašanja prekmurskih sezonskih delavcev. Soglasno je bila sprejeta resolucija na ministra za soeialno politiko, ki zahteva med drugim, da se zakon o zavarovanju delavcev v slučaju starosti in nezgode raztegne tudi na sezonske delavce, ki so specialni delavce te vrste in so zaposleni vsako sezono najmanj 6—7 mesecev, in da se uredba o minimalnih mezdah uveljavi tudi za sezonske delavce. Z občnega zbora je bil poslan brzojavni pozdrav predsedniku ministru dr. Kulovcu, ministroma dr. Kreku in dr. Budisavljeviču, banu dr. M. Natlačeni!, biv. ministru Snoju ter ZZD in KZ. Z včerajšnjim občnim zborom je bilo zaključeno eno najbolj kritičnih let v delovanju organizacije. Vojna je hudo prizadela sezonske delavce, ker ne morejo več v tako velikem številu na delo v inozemstvo, kakor bi želeli, doma pa tudi ni možno vsem tisočem preskrbeti dela. ZPD je v zadnjem mesecu priredila v vsaki izmed 24 samostojnih organizacij socialni tečaj s predavanji. Njena akcija za izboljšanje plač je dala prav lepe rezultate, tako da bodo tisti delavci, ki bodo šli na delo na državno posestvo Belje, prav zadovoljni in bodo lahko več prihranili, kot pa oni, ki bodo šli v inozemstvo. Do sedaj je bila razlika le preveč velika. Prepričani 6mo, da bo organizacija'dosegla iste jKMioje tudi z ostalimi veleposestniki v Vojvodini. Prekmursko sezonsko delavstvo se z zaupanjem oklepa ZPD in ZZD, ki sta že mnogo dosegli %a 'zboljšanje položaja naših 6e-zoncev. . e Strelska družica r Cel|u ima svoj redni « letni občni zbor 4. aprila v resvtavraciji Celjskega doma. c »Za cvetjem preko Karavank r Julijce« bo tema predavanja, o kateri bo govoril pod okriljem Ljudskega vseučilišča v četrtek, 27. marca, g. Smo-lcj Slavko z Jesenic. Predavanje je v Ljubljani vzbudilo veliko navdušenje, saj pokaže predavatelj nad 200 krasnih diapozitivov. c Borza dela. Po evidenci javne Borze dela v Celju io bilo 20. marca v Celju 1481 brezposelnih (1201 moških in 280 žensk), dočim jih je bilo 10. marca 1.476. Dolo dobe: 10 hlapcev, 2 čevlj. pomočnika, 5 zidarjev, 18 kmečkih dekel, 1 hotelska kuharica, 4 privatno kuharice, 2 sobarici, 3 služkinjo, 2 vzgojiteljici, postrežnica in tkalka. c Pri igranju se je ponosreiil. V Šmartnein ob Paki je pri igranju skočil z nekega šlora 12 letni sin brzojavnega mojstra Smerkolj Teodor, pri čemer si je nalomil levo nogo v gležnju. c Neznanfev strel iz teme. Ko se je 30 letni delavec Brodnik Franc iz Ceste na pokopališče vračal iz Teharij, je v temi jieki neznani moški ustrelil proti njemu in ga zadel v desno nogo nad kolenom. Brodnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Včerajšnji sredpostni sejem v Celju je bil letos zelo slabo obiskan. Prišlo je polovico manj prodajalcev-sejmarjev in tudi kupovalcev, malo več je- bilo čevljarjev. — Prav tako ie bil živinski sejem š!ab. Pripeljanih je bilo le 20 krav, prodana pa le 1 za 7.800 din ter nekaj volov. Kilogram žive teže za krave je veljal 8—9 din. c Previdnost pred pohajačil V župnišče na Teharjih pri Celju je prišel prodajat praške proti molom priletnejši moški. Ko se je g. župnik odstranil za par trenutkov iz pisarne, mu je moški ukradel iz nezakleniene mize 2600 din gotovine, nato pa pobegnil. Ker je bila celjska policija o tem dogodku takoj obveščena, so stražniki blizu mesta prijeli tatu v osebi 42 letnega Karla N. iz ljubljanske okolice. Stražnik mu je zaplenil ves denar, nakar so ga izročili sodišču. — Oblast nadalje zasleduje v celjskem okraju nekega potepuha, ki je vlomil pred dnevi v stanovanje posestnika Ocvirka Alojza v Planici pri Kalobju in odnesel 3000 din gotovine in druge stvari. Zasledovani je izvršil tudi več* drugih tatvin. Ukradeno blago ponuja po hišah, zato prebivalstvo svarimo pred nakupom. Moški je velike, močne postave s črnimi, nazaj počesanimi lasmi in mu je okrog 37 let. c Kazen za 12 tatvin. Pred celjskim okrožnim sodiščem sta bila obsojena na 18 mesecev strogega zapora — nepogojno 40 letni Bervar Albin in njegov zvesti mladoletni tovariš Š. J. na 10 mesecev zapora pogojno za dobo treh let. Bervar in njegov tovariš, oba iz Haclina, sta se, združila in skupno kradla po deželi železo, kotle itd. in tako izvršila 12 tatvin, med temi eno vlomno. c Vlomilec v St. Petru prijet. V zapore okrožnega sodišča v Celju so pripeljali nevarnega potepuha Medveda Valentina iz Topolščice pri Šoštanju, ki je pred par dnevi vlomil v gostilno Cvenka Štefana pri St. Petru v Sav. dolini ter tu ukradel dvokolo ter druge stvari v skupni vrednosti 8000 din. Medved je bil že večkrat kaznovan in je izvršil še več drugih tatvin. c Celjsko okrožno sndišče ie obsodilo zaradi javne žalitve orožnikov po § 302./1 2. na 7 dni zapora in 2000 din denarne kazni 70 letnega hotelirja in posestnika V Slovenjgradcu Schuilerja Ivana starejšega. Bela moka brez kart po pretirali — nedovoljeni ceni? Prejeli smo: Značilna in nečlovekoljubna stran trgovskih poslov se je pričela kazati po našem mišljenju nekoliko prezgodaj. V vseh obdobjih so znali poedinci v kritičnih časih iz bede in stiske ljudskih množic izluščiti drobce, ali celo velike koristi. Nimamo v mislili vsakodnevne prodaje življenjskih potrebščin — bilo živil ali obleke — vprašujemo se le, če smejo nekateri trgovci z živili zahtevati za pšenično moko, katere prodaja in uporaba je sedaj racionirana, nedovoljene in pretirano visoke cene. V poslednjem času često čujemo iz te ali one strani najbrže upravičene pritožbe, pa zahtevajo nekateri trgovci za moko, prodano brez nakaznic, precej višje plačilo. To je vsekakor nezdrav pojav in veliko socialno zlo, katerega bi bilo treba v kali zadušiti. Morda je res omogočena skrivna dobava moke iz ostalih banovin, dvomimo pa, da bi bila dobavna cena te moke toliko višja, da bi bili razpečevalci te moke upravičeni zahtevati takšne cene zanje. Prepričani smo, da bodo dalekosežne uredbe ministrstva za preskrbo in prehrano uspešno učinkovale in da nam bodo prisilni odkupi odvisnih količin pšcnice in koruze v agrarno produktivnih krajih zajamčili in tudi nudili zadostne količine potrebnih živil ter nas osvobodili iskanja, neljubih »skrivnih kanalov« pri kupovanju moke, zaradi česar postaja občinstvo nezadovoljno, posamezniki pa jemljejo trgovstvu stanovski ugled. * c Delavski socialni tečaj v Celju. Delavska zbornica v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 6. ajirila 1941, ob 9. dopoldne v Delavski zbornici v Celju poldnevni delavski socialni tečaj. Na tečaju bodo imeli referate odlični poznavalci razmer slovenskega delavstva, in sicer bodo govorili o naslednjih temah: 1. Naša Delavska zbornica. 2. Glavni pojmi socialne zakonodaje. 3. Deluvstvo celjskega okraja. 4. Pogled nazaj in naloge za naprej. — Vabimo vse delavstvo iz Celja in okolice, da se tega koristnega tečaja v čim večjem številu udeleži. c Materinsko proslavo priredi Katoliško Marijin praznik 25. mar- pro- pnred svetno društvo v Celju na Marijin ca ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice, Prosvetno društvo — Ljubljana mesto bo uprizorilo lepo pravljično igro »Sneguljčica in 7 škratov«. Ob velikem odmoru bo govoril o mačehi in pravi materi g. Pirih iz Ljubljane. c Odvetniško pisarno je odprl v palači Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti odvetnik g. Franjo Kranjc. c Pri Mozirski koči na Golteh je 150 cm snega, Zgornja plast je osrenjena in odlična za smučanje. c Kocbekov dom bo odprt in oskrbovan od 29. marca. c Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju je v kratkem razdelil 35.950 din podpore 76 visokošolceni in 29 sredr-ješolcem. c Šahovski turnir za prvenstvo Celja. V petek" je bilo odigrano tretje kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Celja. Posamezni rezultati so naslednji: Lorbek—Grašer 1 .: 0, Fajs—Rupar 1 : 0, Csorgo—-F. Schneider 1 : 0, Tavčer—Golja 1 : 0, Modic—J. Schneider 1 : 0, Mirnik—inž.Sajovic — prekinjeno. Frihodnje kolo bo v sredo, 26. marca. c Savinjska podružnica SPD v Celju bo imela svoje redno zborovanje v četrtek, 3, aprila ob 8 zvečer v mali dvorani Naro-dnega doma. c Na iilozoiski fakulteti ljubljanske univerze je diplomirala iz kemijo gdč. Alenka Mravljakova iz Celja. Čestitamo! c »O svetovnem nazoru starih Slovencev« bo predaval v ponedeljek pod okriljem Ljudskega vseučilišča ravn. Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josip Mal. c Ustanovitev prisilnega Združ-jnja hmeljarjev. V torek, 25. marca bo ob 9 dopoldne v dvorani Ljudske posojilnice v Celju ustanovni občni zbor Združenja hmeljarjev za Slovenijo. Združenje obsega okoliš celjski in gornjegrajski, šoJlanjski sodni okraj in občine Marenberg, Muto. Vuzenico in Ruše pri Mariboru Vsak hmeljar mora prinesti s seboj potrdilo občinskega urada, da je resnično hmeljar. c Celjsko obrtništvo je ustanovilo mladinski odsek. Vodstvo odseka je prevzel frizerski mojster g. Ivan Vozlič Ustanovitev mladinskega odseka pozdravljamo v prepričaniu, da bo res novi odsek koristil Baši obrtniški mladini c Regulacijska dela na Savinji se sedaj nadaljujejo v drugem delu V. etape pri Grenadirjevi brvi do drugega železniškega mostu na Bregu. ZFO lasi najbeljši tekmevalei bodo 29. in 30. marca nastopili na Jesenicah Ze tretjič se bodo merili najboljši telovadci Zveze fantovskih odsekov v specialnih orodnih tekmah, v orodnem prvenstvu, kakor se imenujejo te najvišje telovadne tekme naše mladinske organizacije. Sicer so padle letošnje tekme v neugoden položaj, ko nekaterih najboljših ne bo zraven, ker so v vojaški službi, in tudi oni, ki so trenutno doma zaradi istega vzroka, niso imeli dovolj prilike za trening, loda vodstvo se je odločilo, da se morajo tekmo izvesti tudi pod takimi pogoji. Kljub vsemu temu obetajo biti letošnje tekme na dostojni višini, kajti obvezen program je vseskozi na olimpijski višini, v poljubnih vajah pa itak vsak tekmovalec pokaže nekaj takega, česar drugi ne zmorejo in kar on z največjo lahkoto in gotovostjo izvede, četudi je vaja na zelo visoki stopnji. Od naših mojstrov prvega razreda, zlasti od večkratnega prvaka ZFO br. Fr. Natlačena, dalje od starih borcev Varška, Jezerška, Zeleznika, Vidmarja ter od talentiranega Frankiča, Herciga, Ker-niavnerja ter mlajših moči, ki bodo tekmovali v drugem razredu, zlasti od Jeločnika in Peršina, smemo pričakovati prvovrstnih stvari. Jeseniške orodne tekme bodo prav gotovo svojevrsten telovadni dogodek za ta gorenjski kotiček, četudi je v tem pogledu precej razvajen, saj imamo vendar na Jesenicah prvovrstne telovadce, smučarje in druge odlične športnike. Prve tekmo v Celju so pokazale, kako potrebna in koristna je bila Uvedba tega prvenstva. Druge tekme lansko leto v Kranju so kvalitativno mnogo pridobilo, kvantiteta pa gre deloma na račun težkih obveznih vaj, deloini pa na račun razmer, ki vladajo dandanes po svetu. Število tekmovalcev bo zaradi tega tudi letos malce trpelo, toda kvaliteta bo pa gotovo na visoki stopnji. Višek na letošnjih jeseniških tekmah bo dosežen v nedeljo popoldne pri poljubnih vajah prvega razreda. Kdor je v zadnjem času videl naše borce pri njihovih poljubnih vajah, ta je moral opaziti velik napredek skoraj pii vseh telovadcih brez izjeme. Največji napredek pa je opaziti pri vajah na konju, drogu ter bradlji in tudi pri krogih je bil napravljen v zadnjem lelu lep korak naprej. Pri prosti vaji na tleh aii bolje povedano v poljubni talni telovadbi se je način izvajanja v zadnji dobi močno spremenil. To. kar je bil doslej telovadcu drog ali bradlja, to so mu sedaj tudi tla pri izvajanju njegove poljubne prosto vaje. V tem pogledu je bila v najnovejši dobi izvedena taka sprememba v korist lepih prostih vaj, da se mora tega veseliti celo oni. ki ne ljubi take telovadbe. Kakšne so sodobne proste vaje, odnosno kako izgleda moderna talna telovadba, pa nam bodo pokazali naši mojstri na Jesenicah v nedeljo, dne 30. marca. Program tekem v nedeljo, dne 80. marca popoldne bodo Izpolnile akademijske točko, ki jih bosta izvajala fantovski odsek ln dekliški krožek z Jesenic. Glede na to se bo nudil gledalcem še večji užitek, kajti poleg vrhunske orodne telovadbe bomo imeli priliko videti prvovrstne nastope domačih fanlo-' in deklet v lepih gimnastičnih in simboličnih vajah. Ker bodo sobotne in nedeljske I \-nie za Jesenice svojevrsten telovadni dogodek, naj ne bo nikogar, ki M ne bi ogledal zanimivih > nastopov naših fantov in deklet. Btev. 88. »SLOVENEC*, n(Hiefla 23. marca 1041. WrtM 9 Proslava 10 letnice Prosvetnega društva v Belgradu Belgrad, 22. inarca. Na Jožefovo, 19. marca, so belgrajski katoliški Slovenci slovesno proslavili desetletnico obstoja Prosvetnega društva v Belgradu. Prireditev i« bila v veliki dvorani Ruskega doma v Kraljice Natalije ulici ter je v vsakem oziru dobro izpadla. Saj je pa društvo zanjo tudi organiziralo vse svoje moči, da je lahko pokazalo, kaj in koliko zmore v skromnih razmerah, v katerih deluje in živi. Članstvo se je redno udeleževalo pevskih vaj ter je večer za večerom skupno s sedanjim predsednikom g. senatorjem Smodejem prebilo v društvenih prostorih, 1 ier se je pevovodja g Jaoežič neumorno trudil, aa določene točke postavi dovršeno na oder. Prireditev sama je bila jelo dobro obiskana. V Ruskem domu se je po daljšem času zopet enkrat zbrala pestra slovenska družina v Belgradu ter je napolnila dvorano do zadnjega prostora. Nekaj minut pred pričetkom prireditve so pričeli prihajati člani kraljevske vlade, ki jih je sprejemal prosvetni minister g. dr. Krek. S svojim obiskom so belgrajske prosvetarje počastili g. pred-slednik dr. Kulovec, gradbeni minister g Danilo Vulovič ter minister za telesno vzgojo ljudstva g. Dušan Pantič. Ko sta se slovenska ministra g. predsednik dr. Kulovec in prosetni minister g. dr. Krek pojavila v dvorani, ju je občinstvo prisrčno pozdravilo kot svoja stara znanca, prijatelja in dobrotnika. Prav tako sta bila deležna toplih ovacij ostala gg. ministra, ki se prav tako zanimata za delovanje našega društva v Belgradu, nadalje prevzvišeni g. dr. Ujčič, ki ravno tako vedno kaže za delovanje Prosvetnega društva največje razumevanje ter prihiti med članstvo, kadar keli mu le dopušča skromno odmerjeni čas, ter tudi drugače vedno podpira društvo v njegovem delovanju. Navzoči so bili nadalje skoraj vsi slovenski načelniki v posameznih ministrstvih, tako načelnik za srednješolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Janko Leskoiek, načelnik računsko-eko-nomskega oddelka v gradbenem ministrstvu g. Valentin Vončina, načelnik za carine v finančnem ministrstvu g. dr. Martin Pavlič, državna' svetnika g. dr. Veble in g. dr. Rudolf Steinmetz-Sorodol-ski, kanonik belgrajske nadškofije g. dr. Matija Petlič. Na akademijo Prosvetnega društva je poslal svojega zastopnika tudi Jugoras v osebi glavnega tajnika g. Rake Milutovca. Med odličnimi gosti so bili tudi načelnik v p. dr. Šuman z gospo, ljubljanski župan g. dr. Juro Adleiič s predsednikom finančnega odbora g. prof. Dermastjo, član izvršilnega odbora Narodne banke g. Ivan Avsenek, ki ne zamudi nobene prilike, da ne bi obiskal društvenih prostorov, kadar koli je v Belgradu, ter ima tudi drugače veliko razumevanje za delovanje naiega društva, ravnatelj g. Končan in drugi. Akademijo je začel orkestre kraljeve garde z uverturo »Slovenski svet«, nakar je povzel besedo društveni predsednik g. senator Smodef, ki je krepko stopil pred zbrano občinstvo v slovenski narodni noši, ki so jo nosili vsi člani moškega in mešanega zbora G. senatorja Smodeja je občinstvo toplo pozdravilo. G. Smodej je pa v svoji slavnostni besedi med drugim izvajal: Iz govora senatorja Smodeja Obhajamo desetletnico življenja in delovanja Prosevtnega društva v Belgradu. Občutek, da je posamezniku potrebna v družabni osamelosti družba enakomislečih in enakočutečih ljudi, ki so doma živeli v enakih prilikah in enem in istem okolju, je rodilo željo za prosvetnim društvom v Belgradu. Ta želja in zavest, da imamo Slovenci kot narod svoje značilne narodne lastnosti in posebnosti, ki jih vsak narodno zaveden Slovenec varuje, ohranja in goji, da se ne izkorenini iz domačih tal in slovenske domačnosti in ne postane svojemu lastnemu narodu tujec, ta zavest je pred desetimi leti narekovala idealnim in požrtvovalnim možem in fantom, živečim v naši državni prestolnici, v lepem in za zgodovino južnih Slovanov tako pomembnem Belgradu, da so ustanovili Prosvetno društvo. Društvo naj bi belgrajskim Slovencem nadomeščalo domače ognjišče, od katerega smo se bili ločili, naj bi nam dalo delec domačega življenja, kakor ga živijo naši rojaki po slovenskih vaseh, trgih in mestih, po dolinah in hribih, po cerkvah in društvenih domovih, da bodo nekoliko deležni življenja svojega naroda, v veselju in žalosti, v njegovem hrepenenju po kulturnih pridobitvah in napredku. Vseh deset let je Prosvetno društvo gojilo vse panoge kulturnega delovanja, kakor ga opravljajo prosvetna društva v Sloveaiji: Predavanja iz kulturnega, tudi književnega področja, predavanja iz socialnega, gospodarskega življenja, o nacionalnih in raznih drugih aktualnih vprašanjih. Društvo je priredilo precej in zelo uspelih prosvetnih večerov za široko javnost! zdaj pa ima za svoje člane predavanja dvakrat na mesec, vsako drugo sredo, V društvu zavzema petje važno panogo; saj si slovenskega društva brez pevskega odseka niti misliti ne moremo. V teku let je društvo priredilo več gledališčnih predstav in družabnih večerov. Društvo je skrbelo ob posebnih priložnostih tudi za zabavo svojih članov in društvenih prijateljev, tako z izleti in manjšimi prireditvami za člane. Društvena knjižnica jž že prav lepa in se izpopolnjuje. Vsekako, mislim, da je zanimivo za naŠše naj-bližnje slovenske sosede, drage nam brate Hrvate, morda pa še bolj za brate Srbe, v katerih sredini živimo in se v tej sredini dobro počutimo, da morejo po našem Prosvetnem društvu spoznati razvito društveno življenje Slovencev, kakšen je delokrog naših prosvetnih društev, na kaj polagajo ta društva v svojem delovanju največjo pozornost, kakšna je slovenska družabnost, kakšne rezultate daje to delovanje prosvetnih društev. Prosvetna društva, razširjena po vsej Sloveniji, so nekakšne | ljudske univerze, ki so rajširše plasti našega naro-; da dvignile na nadpovprečni kulturni nivo sred-j njega Evropejca. G. Smodej je zatem toplo pozdravil vse navzoče odlične goste, predvsem nadškofa prevzviže-nega g. dr. Ujčiča, vse člane kraljevske vlade, posebej pa še oba slovenska g. ministra, gospoda predsednika dr. Kulovca in prosvetnega ministra g. dr. Kreka, katerima je navzoče občinstvo znova prirejalo tople ovacije, nakar je zopet nadaljeval svoja izvajanja ter je dejl: Prosvetno društvo ima pred seboj zastavljene še velike cilje. Njegova naloga bo, da bo posvetilo vso skrb tukajšnjemu slovenskemu šolskemu naraščaju, da se ne bo izgubil v vrvežu velikega mestnega življenja. Misliti pa mora tudi na svojo lastno zgradbo za slovenske prireditve. Delovanje Prosvetnega društva je v vsakem oziru konstruktivno in zato tudi zasluži vso oporo, ki jo tudi ima pri vseh tukajšnjih oblasteh V malem gradi in utrjuje tiste temelje, na katerih sloni in mora sloneti vsaka državna tvorba, da je zgrajena na trdni podlagi in ne na pesku; goji narodno samozavest in ljubezen do lastnega naroda; ta ljubezen je tako globoka kakor dno našega Jadranskega morja in tako trdna kakor so nepremakljivi naši gorski velikani v Sloveniji, je pa združena z nerazdružljivo vezjo, močnejšo ko so železne verige, s požrtvovalnostjo in neugasljivo ljub«znijo do naše skupne domovine, do naše Jugoslavije, v kateri smo vsi trije združeni bratje močni in varni; gojimo zvestobo in vdanost naši nacionalni dinastiji Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu visokemu kraljevskemu domu; gojimo ljubezen in spoštovanje do tiste najpopolnejše krščanske ustanove, ki nas nezmotljivo uči verskih in a® §® t . • s Odličniki na akademiji Prosvetnega društva v Belgradu. državljanskih čednosti, kreposti, ki so največja ln najvarnejša opora za vsak narod in za vsako državo, da ostaneta zdrava organizma, sposobna kljubovati vsem viharjem Bog Vas živil Po državni himni, ki jo je zaigral orkester kraljeve garde, in navdušenih manifestacijah kralju, knezu namestniku in kraljevskemu domu, se je razvijal ostali del programa. Društveni moški zbor je ob spremljavi orkestra kr. garde dovr&eno odal Adamičevo »Zdravico« ter »Gorenjce« iz oersterjeve opere »Gorenjski slovček«, nakar je | sledila zborna recitacija odlomka Župančičeve dume, ki so jo prav lepo izvedli akademiki, društveni mešani zbor pa je zapel Lajovčeve »Pastirčke« in Nedvedovo »Nazaj v planinski raj«, čemur so sledili slovanski plesi. Balet iz tukajšnje opere je v srbskih in hrvaikih narodnih nošah podal srbsko in hrvatsko narodno kolo, medtem,, ko so slovenski akademiki v slovenskih narodnih nošah skupno prikazali lep prizor iz slovenske vasi: godce s harmoniko, klarinetom in basom ter Fo veselo slovensko kmečko družbo. Za lepo Izvedeti prizor so bili akademiki deležni dolgotrajnega odobravanja, kakor tudi člani moškega in mešanega pevskega zbora, ki so pod spretno taktirko g. Janežiča dovršeno odpeli vse pesmi. Nastop obeh pevskih zborov v slovenskih narodnih nošah z društvenim predsednikom g. Smodejem na čelu, je napravil na vse najlepši vtis. Po kratkem odmoru je zopet odigral orkester kraljeve garde nekaj točk, nato je pa društveni mešani zbor s spremljevanjem orkestra kr. garde občuteno odpel Foersterjevo »Ave Marija«. Koncertni točki operne in koncertne pevke gospe Bernot-Golobove sta morali zaradi obolelosti g. Ber-not - Golobove odpasti, kakor tudi točki opernega pevca g. Pihlerja, ki pa na prireditev ni prišel in se tudi ni opravičil. S to proslavo desetletnice svojega obstoja je Prosvetno druitvo v Belgradu znova pokazalo, da živi, deluje in hoče delovati še bolj ter za svoj trud in prizadevanje zasluži polno priznanje, V prestolnici kraljice Kleopatre Afriški spomini slovenskega popotnika gostanju Egipta pripomore tudi javna upra Po pripovedovanju naših rojakov v Egiptu, Ze v Kairu privlači tujca državni egiptski muzej z mumijami faraonov ter odkritimi starodavnimi starinami in dragocenostmi iz Tutan-karanove piramide. Iz Kaira do piramid je pol ure avtovožnje do vasi Gizeh. Siroku, asfaltirana cesta je polna avtomobilov, raznih voz, kamel in oslov. Poleg nje teče električna železnica tik do Keopsove piramide, ki je od vseh največja. Vsak faraon, egiptski vladar, je prisilil s svojo brezobzirno močjo in dosledno energijo stotisoče sužnjev, da so mu v nekaj desetletjih postavili hram nesmrtnosti, sebi pa spomenik suženjstva. Molče strmijo že nad 6000 let piramide v višavo in predse v puščavo, ve-kovne priče strašnega trpljenja desettisočev sužnjev, ki so od gladu in žeje umirali za slavo in čast faraonove smrti in njegovega groba. Nekduj v davni preteklosti je bila površina piramid pokrita z granitom, alabastroui in pe-ščencein, toda kalif Omar jih je oropal, da je postavil Mohamedu v čast inošejo v Kairu. In vendar so piramide občudovan ja vredne, vanje strmiš tudi ti, popotnik, in neskončen mir preveva vso tvojo notranjost. Isto take občutke imaš tudi od pogledu na zagonetno sfingo s hladnim, strogim in večnim molkom. Pri sfingi je ljubljanski Akademski pevski zbor prepeval koroške narodne pesmi. Za uro jahanja na vel-blodu okoli piramide plačaš deset pijastrov t. j. 25 dinarjev, pa imaš kmalu dovolj: Iz Kaira se voziš v Aleksandrijo v brzo-vlaku in velja vozili listek 3. razreda 26 pijastrov t. j. blizu 60 din. V vagonu je velika stiska, zrak vroč, suh, neprodiren. Zopet stojiš ob oknu vagona: vlak ropoče čez železniški most, za tabo ostanejo pristanišča ob Nilu, na njem parobrodi, tovorne in ribiške ladje, jadrnice. Kairo, največje afriško mesto, ostane kmalu daleč zadaj. Pokrajina je vsa preprežena s kanali, vmes bombaževa polja, rec lke vasi so zgrajene iz blata. V Egiptu je velikanska razlika med mestom in vasjo. Vasi so podobne bolj razvalinam kakor človeškim bivališčem. Hiše, če jih sploh moremo tako imenovati, so med seboj povezane, na mestu oken so luknje, na vodoravnih strehah pa kupi slame, ki naj odbijajo neznosno sončno pripeko. Oko se ti prijetno odpočije, kadar zagleduš redka mesta ob železniški progi. Ceste se dvigajo, padajo, gredo skozi struge izsušenih prekopov. Tam duleč zadaj slutiš puščavo z rdečo prašno sipino. Včasih dvignejo viharji ta rdeči prah kilometre visoko v zrak in ga odnesejo celo v Evropo. Tam pa so tudi oaze, zelenice s skupinami visokih palm, smokve, granatna jabolka, breskve, murve, oleandri, žito in zelenjava. Zelo zanimive so priprave za namakanje, od najbolj pri- E mitivnega lesenega kolesa, ki dviga iz nilskih ilov vodo, pa do najmodernejših betonskih vodnih zgradb, jezov in pregrad. Kjer je voda, kipi življenje vse povsod. Res je tudi, da tega bujnega rastlinstva ne bi bilo, če ne bi bila pokrajina posejana s tisoči in tisoči vodnjakov. Tako namakana in od Nila pognojena zemlja radi kar sama brez vsakega trudapolnega obdelovanja. Herodot je po vsej pravici zapisal, da je »Egipt dar Nilu«. Do ka- mor seže vpliv Nila, je plodna zemlja, že korak naprej je kamen in puščava. K velikemu bla- t* * * v m :L>-£ - fk*. * f m: | L: r r J V H L *t \M j sm fvv. r k im-' JI:'..', i: Psrski iber Prosreis«*« drn?tr« uprava. je to obljubljena dežela Kanaan, kjer se cedita med in mleko. Pravili so nam, da pravih davkov sploh ne poznujo, ne zemljiškega, niti prometnega, niti obrtnega davka. Hišni posestniki plačujejo kot davščino enomesečni najemninski dohodek, in s tem je vse odpravljeno; obrtniki pa zadovoljijo policijo kar z bakšišem, baje do 30 pijastrov. Na vožnji v Aleksandrijo je zustonjkarska deca, ki se vozi »črno«, silna nadloga. Skrita je pod sedeži, na straniščih in ploščadi, pa se prevaža iz kraja v kraj biez voznega listka, brez prebite pare v žepu. Ta otročud, ki ne pozna navadno niti očeta, niti matere, je prava egiptska šiba. Ko taki otroci malo odrastejo, postanejo nosači vode, smetarji, čistilci čevljev itd. Takih skitaloev cenijo samo v Kairu okrog 30.000. P.i treh urah za+eš nagle vožnje pridrvi br/ovlnk n;t cilj, v Aleksandrijo. V domovini Kleopatre Zgodovina, legende in romani so naprtili egiptski kraljici kleopatri toliko greha in raz-vratnosti kakor nobeni drugi ženi na svetu. V teku stoletij je postula nekak siml>ol ženske pohote. Najnovejši zgodovinski izsledki pa so očistili njeno omadeževano osebnost od vseh priveskov in natolcevanj. Zares ji je uspelo, da si je s svojo krasno poiavo osvojila Cezarja in omrežila Antonija. A vse to je storila baje za blagor, neodvisnost in rešitev domovine, enako kakor skoro dva tisoč let pozneje oljska grofica Valevska, ki se je žrtvovala "apoleonu v domovinski ljubezni za svobodno Poljsko. Ustanovitelj Aleksandrije je bil baje macedonski kralj Aleksander Veliki, ki ji je dal svoje ime. Mesto je postalo pod Ptolome-jeviči sedež grške kulture ter prvo in največje svetovno tržišče. Pozneje se je vmešal v notranje egiptske spore Cezar, ki ga pa je kraljica Kleopatra popolnoma zamamila s svojimi čari. V tej dobi je uničil strašen požar mesto in znamenito aleksandrijsko knjižnico, takrat največjo no svetu, ki je imela nad 300.000 per-gnmentov. Tudi Cezarjevega naslednika Antonija je lepa Kleopatra začarala. Peljala se mu je naproti v zlati ladji s srebrnimi vesli in škurlatnimi jadri, sedeč v prekrasnem šotoru na mehkih blazinah. Ko je Antonij zvedel, da se bliža egiptska kraljica, jo je pozval k sebi. A premetena Kleopatra ga je povabila na svojo ladjo; Antonij se je vabilu odzval, nato pn je ostal pri njej deset let ter popolnoma pozabil na svoje državne in vojne dolžnosti. Kraljica Kleopatra je postala Antoniju poguba. Od vseh zgodovinskih in modernih stavb privluči tujčevo oko pozornost najprej prekrasna palača, poletna rezidenca egiptskega kralja, Rus-et-Tin imenovana. Čudovita stavba ob morju napravlja vtis, kakor bi rastla iz vodne gladine, in velikanska kupola na njej, kakor bi plula proti sinjemu nebu. Zares oča-rujoč pogledi Prometno središče Aleksandrije, ki šteje okrog 800.000 prebivalcev, je Borzni trg ali trg Mehemed Ali z lepimi modernimi palačami in krasnimi nasadi. Izmed redkih ohranjenih spomenikov starodavne Aleksandrije je 31 metrov visoki, iz enega samega kosa izklesani Pompejev steber. Poleg stebra sta tudi dve sfingi iz rdečega granita. Spomin na dobo, ko sta se v Aleksandriji borila med seboj poganstvo in krščanstvo, so zanimive katakombe v več nadstropjih. Ta doba je uničila mnogo kulturnih spomenikov visoke vrednosti. Prekrasna je avenija, promenada kraljice Na-zli, kjer je ob morju več kilometrov daleč lepo urejeno nabrežje s prekrasnimi palačami in vilami v marmorju in alabastru, mnogo izmed njih v mavriškem slogu, z vrtovi in tropskim rastlinstvom. Aleksandrijo s pristaniščem obvladuje na nizkem griču, sredi mesta stoječa trdnjava, Kom-ed-Dik. Odtod so topovske cevi namerjene v mesto, angleško pokroviteljstvo Egipta. Naša vodna palačo, »Kraljica Marija«, ki smo bili nanjo zares lahko ponosni poleg raznih inozemskih parnikov, je lahko pristala zaradi precejšnjo globine aleksandrijsko luke prav ob pomolu. Kjer se nahajajo velikanska skladišča pod betonskimi strehami. Obširno pristaniško ozemlje zapira visoka zidana ograja. Seveda smo si hoteli ogledati Aleksandrijo tudi od znotraj, a že pri prehodnih vratih usta- vi egiptska policija vsakega tujca, ga preišče in pretipa glede mogoče nošnje orožja. Pa daš policistu bakšiš, in taku preiskava izostane. Bila nas je četvorica, ki smo najeli izvoščka za 5 pijastrov, t. i. okroglo 12 din, pa nas je peljal uro daleč. Seveda so take cene v Egiptu, ko ni glavno sezone, torej v poletni dobi, v zgodn ji pomladi je drugače. Tzvošček Arabec se je med potjo neprestano oziral in govoril, govoril v vseh mogočih jezikih. Velikanski je jezikovni arabski talent. Od vsakegu jezika si Arubec prikroji besdni zaklad, kolikor ga potrebuje za svoje vsakdanje potrebe. Že v pristanišču so takoj spoznali, odkod je naša ladja in klicali: »Doberrr dan!« V Aleksandriji si takrat poleg angleščine in francoščine najbolje izhajal z italijanskim jezikom. Neznosna je afriška vročina, vendar smo se je po tolikih dneh našega bivanja nu črnem kontinentu nekako privudili. Vedno znova se je oglašula neutolažljiva žeja, ki smo jo označili že za egiptsko, ne več za kranjsko. Vina točijo večji del z grških otokov, s Cipra, Sun-torina itd., tudi domačih egiptskih vinskih pridelkov ne manjka. Vina naročiš kozarec ali celo buteljko, seveda so cene prilično visoke, 1 do 2 pijastru, dva in pol do pet dinarjev. Toda k vsaki pijači dobiš brez posebnega naročila majhen prigrizek: košček sira, ribico, malo paprike, paradižnika in krilila. V Egiptu točijo tudi precej dobro pivo, ki pa je primerno drago. Po dveh letih našega bivanja v nekdanji prestolnici kraljice Kleopatre smo se poslovili od Aleksandrije in afriške celine. Pod betonskimi strehami tik ob naši ladji so se zbrali arabski trgovci, razvil se je bazar v hrušču, kukršnega naša ušesu niso vajena. Med neznosnim vikom in krikom so še tik pred odhodom ladje ponujali najrazličnejše blago, prekrasno vezene kimono, svilo, dragoceni nakit, porcelan, polnilna peresa, cigarete, domače in manjvredne japonske izdelke. Pri nakupu pa moraš biti strojno previden, tako glede cene kakor glede kakovosti. Zadnje ure v Afriki so nam krajšali številni naši afeksandrijski rojaki, ki jih cenijo tamkuj okrog 2000 po številu, dokaj več kakor v Kairu. K slovesu na pomol jih je privedel za tamošnje slovensko društvo »Palma« lepo število njihov duhovni oče p. Kerubim Begelj s pravo pravcato arabsko kozjo bradico. Ljubljanski Akademski pevski zbor je neumorno prepeval slovenske narodne in umetne pesmi. Pa se je še oglasila stara ženica s skromno željo: »Gospodje, prosim še eno šmarničnol« Rade volje ji je ustregel pevski zbor in zapel koncertno dovršeno, kakor bi stal na unionskem odru v Ljubljani: »Marija, k tebi uboge reve...« Starki so se orosile oči in je vzdihnila: »Hvala lepa, gospodje, trideset let je že nisem slišala!...« R. D, Domžale Kaj je i mostom čez Bistrico? Zc lansko leto je bilo most zaradi malih kvar zaprt 6koraj vse poletje, torej ravno v času, ko imamo posestniki največ voženj pa svoje njive, travnike in gozdove onstran Bistrice v Sumberku, Ihanu in tamkajšnji okolici. Ne vemo, na čigavo pobudo je bil most tedaj popravljen in z malenkostnim popravilom zopet uporaben. Sedaj se je zgodilo spet, da je most zaradi enega ali dveh zlomljenih tramov zopet zaprt za ves vozni promet. Sprožena so bila vprašanja glede popravila, ali do sedaj brez uspeha. Ker smo posestniki, ki imamo svoje njive in travnike onstran Bistrice, s tem zelo prizadeti, prosimo prav lepo merodajno oblast, ki je za uporahno stanje mostu obvezna skrbeti, da ustre-že naši prošnji in da most popraviti. Upamo, da bodo merodajni faktorji to naSo prošnjo vzeli kot zelo nujno, ker lahko sami vidijo, kolikšna je izguba časa, ki ga moramo po nepotrebnem Izgubljati jio več kilometrov oddaljeni cesti čez Vir in to v današnjih Časih, ko tako primanjkuje delovnih moči in vprege. Komenda Prireditev naše mladine. FO in DK priredita v nedeljo, dne 23. marca ob pol štirih telovadno akademijo v Domu v Komendi, Spored jo lep. Vabljeni vsi prijatelji! Najnovejša poročila Osnove iugoslovansko-nemškega sodelovanja Belgrad, 22. marca. m. V zunanjepolitičnem pregledu, ki ga lx> priobčila jutrišnja številka »Vremena«, ravnatelj tega lista dr. Gregorič poroča o razgovorih med Jugoslavijo in Nemčijo med drugim tole: »O Jugoslaviji je bilo v našem tisku in v evropskem časopisju v teku zadnjega tedna mnogo govora. Javnost naše države pa s polno pravico zelo živahno spremlja vse dogodke okrog sebe, ker je vsekakor zdaj govora tudi o usodi naše države. Če presojnmo naš položaj, si moramo biti predvsem na jusnem, da ni na mestu primerjava naše države s položajem drugih držav. Vsak narod in vsaka država ima svoje posebne življenjske pogoje in svojo posebno vrednost. Delati kakšne sklepe za Jugoslavijo iz okolnost i. dn je nn primer sodelovanje Bolgarije z Nemčijo dovedlo do vkorakanja nemških čet v to državo, je v osnovi napačno, ker obratno sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo mora zagotoviti in bo tudi zagotovilo, da nobene tuje čete ne bodo prekoračile meja, ki jih je ta narod sam sebi ustvaril. Druge okol-nosti so bile v vprašanju, kako je prišlo do prehoda nemških oklopnih enot čez pontonske mostove na Donavi, toda okolnosti, popolnoma različne od teh. bodo ustvarile iz jugoslovan-sko-nemškega sodelovanja pogoje r.a popolno zavarovanje naših meja, našega ozemlja in naše samostojnosti. Nobena skrivnost ni, da se je Jugoslavija zaradi realnosti velikih dogodkov, ki se odigravajo okrog nje, odločila, da določi svoje stališče. Nobena skrivnost ni, da je njeno stališče opredeljeno s celokupnim sodelovanjem politike, ki je vsa v znamenju zavarovanja miru in zavarovanja svobode temu narodu. Jugoslavija, ponosna in čvrsto, je pristopila k razgovorom tudi od krito in moško. Jugoslavija želi sodelovati pri obnovi Evrope, želi pri obnovi K v rope dobiti mesto, ki odgovarja njeni moči in varnosti, njenemu zgodovinskemu poslanstvu v prostoru, v katerega je usoda postavila njen narod. Ima edino željo, da ohrani, kar se je z žrtvami skozi stoletja in z nepremagljivo voljo 7a uresničitev velikih idealov svobode in samostojnosti nazadnje zgradilo. Taka in s temi težnjami Jugoslavija stopa pred Evropo in pred svet. Tudi nemško-jugoslovanski odnošaji, ki se bodo izkristalizirali v določeno obliko, so navdahnjeni z obeh strani s spoštovanjem tega nespremenljivega stališča Če je kdo mislil, da se jugoslovanski bataljoni lahko pošiljajo v hoj nn kateri koli tuj račun, se je zmotil v osnovi. Jugoslavija pozna samo svoj interes in korist svojega naroda. Tudi je že premnogo žrtvovala za svojo državo in za svojo samostojnost, da bi mogla sedaj žrtvovati življenje tudi enega samega človeka za interese, ki niso njeni, in za rešitev političnega in gos|Kidnrskega položaja katere koli države na svetu. Če bi se slavilo vprašanje kakršne koli nevarnosti za to državo ali njene meje. ne bi bila nobena žrtev zadosti velika, da bi se ta pridobitev ohranila. Če se pa stavi vprašanje, da se nekdo drugi rešuje na račun žrtev, ki bi jih moral dati ta narod, tedaj Jugoslavija odločno odgovarja: ne. To, kar se je v teku prejšnjega tedna napravilo, bo prihodnji teden znano vsemu svetu. Osnovne točke, na katerih so zasnovane meje, samostojnost, svoboda in bodočnost naše države in našega naroda, bodo zagotovljene in potrjene. Politika sporazuma in politika obrambe narodnih in državnih interesov, svobode in dostojanstva te države bo dobila nova potrdila.« K pravilniku o vaških poštarjih Belgrad, 22. marca. m. V današnjih »Službenih novinah« so objavljene spremembe in dopolnitve pravilnika o vaških poštarjih, od katerih so posebno važni tile odstavki: Poštar opravlja službo peš. izjemoma na kolesu, konju ali v čolnu. Ce je število prehojenih kilometrov večje od 15 km in je opravljanje službe predpisano peš, se lahko poštarju dovoli izvrševanje službe s kolesom ali konjem, in to pod pogojem, da poštar s tem pridobi na času. V tem primeru pripada poštarju posebna mesečna nagrada G kovačev, če službo opravlja s kolesom, 120 din pa, če službo opravlja na konju. Nemški inštitut v Pečuhu Budimpešta, 22. marca. DNB. V navzočnosti nemškega konzula in univerzitetnega profesorja dr. Hansa Freierja so odprli v Pečtihu nemški znanstveni zavod. V njem bodo uvedli stolico za nemški jezik in bo tam postavljen nemški lektor. (AA) Ju let Verne: Lov na meteor Bojazen gospodične Lou je bila osnovana in kar se je moglo zgoditi, so je zgodilo. Ves čas, dokler sta tekmeca samo sumila drug drugega, še ni prišlo do odkritega nasprotstva. Čeprav sta se v občevanju ohladila in se drug drugemu umikala, je bilo vendar to vse. Ko pa je bil objavljen članek bostonske zvezdarne, je bilo javno potrjeno. da sta meteor odkrila dva zvezdogleda v Westonu. Kaj naj bi zdaj počela? Ali bosta iskala predpravice? Morda se bosta samo osebno sprla, morda pa bo prepir segal do učenih razprav v časopisju. Nič se ni vedelo in le bodočnost je mogla odgovoriti na to vprašanje. Le nekaj je bilo gotovo, da sta namreč tekmeca pozabila na svatbo, ki se je po mišljenju Jane bližala zelo počasi. Če so govorili o tej stvari pred njima, sta vedno našla kako okoliščino, ki ju je klicala k teleskopom. Tu sta živela večji del dneva in noči, vedno bolj zaskrbljena. In res, ko so službeni zvezdoslovci spet videli meteor, sta ga ona zaman iskala. Ali se je res tako daleč oddaljil od njunih loč, da ga ne moreta več najli? Predpostavka je bila zelo verjetna, toda potrditi je nista mogla. Zato sta podnevi in ponoči neprestano opazovala in se okoristila z vsako vedrino neba. Če bi bila to nadaljevala, bi bila lahko nazadnje zbolela. Zaman sta se mučila, da bi izračunala meteorjev sestav. Tu je bil velik izgled, da se odloči njun spor. Od dveh zvezdogledov, enako zaslužnih, bi lahko najbolj! matematik vendar odnesel zmago. Toda njuno opazovanje je trajalo premalo časa, da bi lahko dalo njunim formulam zadostno osnovo. Mnogo opazovajij bi bilo treba, da bi določila meteorjevo pot. Zato sta tekmeca opazovala Sestanek izvršnih odborov zamijoradniške in samostalno demokratska stranko Belgrad, 22. V petek ob šestih zvečer je bila seja izvršnega odbora zemljoradniške stranke v Belgradu. Član vodstva minister dr. Branko Bu-disavljevič je podal na seji sliko o najnovejšem političnem položaju in je zahteval navodil za svoje nadaljnje zadržanje. Prav tako bo v najkrajšem času seja izvršnega odbora SDS, kjer bodo razpravljali o stališču SDS do važnih političnih vprašanj. Brzojavke med generali Atene, 22. marca. m. šef generalnega štaba angleške imperialne armade general sir John Dill in general Archibald VVavell sta jx>-slala vrhovnemu poveljniku grških čet gene- ralu Papugosu brzojavko, kjer mu čestitata k uspešni zavrnitvi velike italijanske ofenzive na | albanski fronti. General Papagos je odgovoril v povratni brzojavki, v kateri nasprotno omenja v/|>orcdne uspehe, ki so jih v zadnjem času dosegle tudi ungleške vojne sile. Vojna na Kitajskem Newvork, 22. marca. b. Associated Press poroča iz Čungkinjja, da ima maršal Cangkajšek pripravljenih v dolini reke Jangce 100 tisoč mož za protiolenzivo proli Jajx>nski. Malo dalje severneje pripravlja Cangkajšek milijon mož. Ofenziva se bo začela, kakor hitro bodo prišli obljubljeni bombniki iz Amerike. Drobne novise Ankara, 22. marca. AA. (Havas.) Danes je sprejel jugoslovanskega veleposlanika minister Saradzoglu. S I® O M T Današnji domači šport Nogomet: Na igrišču Ljubljane: SK Ljubljana : SK Redarstveni (Zagreb) ob 15.30. Zanimiva predstava. Pokalne tekme: Her-mes : Grafika. Ob 10 na igrišču Hermesa v šiški. Jadran : Svoboda. Ob 15 na igrišču Jadrana. Korotan : Moste. Ob 13.30. Igrišče Korotana. Lahka atletika: Tek Ilirije čez drn in strn. Start in cilj pri teniškem igrišču Ilirije. Začetek ob 10. Razen teh domačih prireditev bo pa pozornost slovenskega športnega občinstva obrnjena v Belgrad in Budimpešto. V Belgradu se bosta pomerili A reprezentanci Jugoslavije in Madžarske ter juniorji obeh držav, v Budimpešti pa B reprezentanci. Smučarski šport v Franciji Novo zmago v četvorni kombinaciji si je priboril francoski vozač Regis Charlet pred Thiollierejem, ki je odnesel prvenstvo v alpski kombinaciji. James Couttet je imel v slalomu najboljši čas, Thiolliere pa je zmagal v smuku. Izven konkurence pa je dokazal Emile Al-lais, da je še vedno najboljši francoski vozač v alpskih disciplinah. Spet enkrat Elis Viklund Dolgoprogaš Elis Viklund, ki je zmagal na olimpijskih tekmah leta 1956 v najtežji in najbolj naporni smuški disciplini (50 km), je zmagal po dvojnem uspehu Dahlquista na švedskem smuškem prvenstvu v Umei v teku na 50 km v 3,22,42 pred Nilsom Carlssonom, ki je imel čas 3,35,40, ter je bil po tem takem 11 minut dalj na poti kakor stari bojevnik Viklund. V skokih ie spet zmagal Selanger, ki mu je bilo treba skočiti samo 41.5 m in 42.5 m. da je obdržal v šahu drugega, Lindgrena. Selanger je še vedno v odlični formi. Olkinuora vendar tudi »sprinter« V Kuopiu se je začelo tekmovanje za smu-ško prvenstvo Finske. Za čudo pa je na IS km, s čimer se je prvenstvo začelo, zmagal Olkinuora v 1,08.24. pred Mattijem Laehdejem (1,10,29), Laukkanenom (1,10, 40) in Tiainenom (1,11,17). V ospredju za kombinacijo stojita Ni-kunen (1,14,06) in' Kaplas (1,14,08). V finskem smuškem prvenstvu v Kuopiu je prišel Nikunen v skakanju za kombinacijo ob vse šanse za priboritev mojstrskega naslova, ker je padel. Ta naslov je prišel na Ka-plasa, ki' je pridobil 4)9.6 točk, pred sinnone-nom (430,2 točk) in Tolzo (425.7 točk). V štafetnem teku na 5X10 km so se glasili rezultati: 1. Skiclub Salmen (Turunen, Ruotsa-lainen, Karpineu), 2. Skiclub Lahti. Italijansko prvenstvo v Gardeni Italijansko smuško prvenstvo v dolini Gar-dena je dalo v alpski kombinaciji prav dobre rezultate, ki pričajo, da so Italijani v teh disciplinah postali že pravi mojstri. Izidi so na- SlCdSmiik: 1. Colo 2:38,8. 2. Conforiola 2:41. 3. Armand 2:42,2. 4. Sertorelli 2:43,6. 5. A. Lace-delli 2:46. Chierroni. Marcellin in Robert La-cedelli nista startala. — Dame: t. Celina Seghi 5:02,8. 2. Maria Seglii 3:38,6. — Slalom gospodje: nebo enako pazljivo in enako zaman, boječa se, da ne bi nasprotnik katerega dohitel. Samovoljni meteor se ni več pojavil nad obzorjem, če se pa ie, pa strogo inkognito. Oba zvezdogleda sta bila nejevoljna, ker nista imela uspeha. Niso ju mogli potolažiti. Fo"syte se je po dvajsetkrat na dan jezil na Omikrona, ta pa mu je odgovarjal na isti način. Doktor pa je moral izlivati jezo na samega sebe, ker ni imel nikogar. Kdo bi si upal v takih prilikah govoriti o zakonskem dogovoru in svatbi! Odkar je bostonska zvezdama objavila svojo vest, so prešli že trije dnevi. Nebesna ura, čiji kazalec je bilo sonce, bi bal odbila že 22. april, če bi bil veliki Urar mislil na to in li dal zvot.ee. Se dvajset dni in prišel bo svečani dan, za katerega je pravila Lou, da ga ni v koledarju. Doktor ia je bilo bolje pustiti pri miru in mu ne omenjati poroke. Saj ni skrhel v teh stvareh za ničesar, ko se tudi za svojo hišo ni. Na dan poroke bi mu žena dejala: »Evo ti Irak, cilinder in rokavice. V cerkev moramo!« >Šel bi, ne da bi vedel čemu, seveda le s pogojem, da se medtem ne bi pojavil meteor.« Toda čeprrv doktor ni nameraval osebno obračunati s Forsytom, je bil ta vendar hudo ne-paden. Mica, ki ni hotela o meteorju nič slišati, je hotela govoriti z gosjKidarjem na štiri oči, da bi tako razčistila položaj, ki je nastal. Vedela je, da bi lahko zdaj najmanjši vzrok. 6prl obe družini Na posledice ni bilo treba misliti, zakaj o i-ložitev poroke bi hudo vplivala na ijenega dragega Francisa. Kaj bi ubogi fant jiočel? Nekega popoldneva je našla svojega gospodarja samega v jedilnici Ponudila se je prilika za pogovor in Mica je ni izpustila. Ustavila je svo-;ega gospodarja v trenutku, ko je nameraval v stolp. Znano je, da se je Fersyte bal pogovora z Mieo. Vedel je, da ee ne bi konča! v njegovo ko- 1. Colo 82,8 sek. 2. Sertorelli 83 sek. 3. Armand 85,1 sek. 4. Paltiselli 86,4 sek. — Dame: 1. Celina Seghi 81,3 sek. 2. Maria Seghi 100,1 sek. — Kombinacija gospodje: 1. Zeno Colo 257,4 t. 2. St. Sertorelli 263.2 t. 3. Armand 264,3 t. — Dame: 1. Celina Seghi 297,8 t. 2. Maria Seghi 358,7 t. Drugi dan tekmovanja za italijansko smučarsko prvenstvo je bilo tekmovan je na 40 km za štafete. Zmagalo je moštvo milanske elektrarne v postavi Mario, Severino in Aristide Compagnoni ter Confortola v času 2:36.21,2, le z dvema metroma prednosti pred kvartetom Pascel-Carrel-Perruchon-Jnmmaron. V Gardeni se je tudi končalo prvenstvo Italije v smučanju. Zadnji dan je bil tek na 50 km. Zmagal je Aristide Compagnoni v času 2.57.09. V specialnih skokih je bil najboljši mož Mario Bonomo s skoki 42.5 in 45 m. Prvo mesto v nordijski kombinaciji si je osvojil G. Peronni. Pri vsej prireditvi se je pokazalo spet, kakor že na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo, da Italija kljub dejstvu, da se mora boriti nn najrazličnejših bojiščih, prav nič ni zanemarila športnega udejstvovanja. Kljub vojni so nastopili italijanski smučarji izborno pripravljeni in skrbno trenirani ter letos pokazali formo in kondicijo, kakor doslej še nobeno leto. Zimski šport 1940-41 v Evropi Kljub vojni je doživela Evropa bogato zimsko-športno sezono. Vrhunec zimsko-športne sezone je bil vsekakor v Cortini d' Ampezzo. Značilno je, da se na tem tekmovanju poleg Italije, kot prire-diteljice tega tekmovanja, pojavila Nemčija s polno ekipo, toda tudi druge države, ki sicer vsled vojne malo oslabljene, so nastopile s številnimi tekmovalci. Temu tekmovanju ie sledila vsakoletna zimska prireditev v Ga-Pa, malo pozneje pa Finci v Lahti-ju pozdravili tekmovalce vseh držav. Tudi norveški športni krogi pripravljajo svoje tradicijonalne Holmenkolen-tekme. v zvezi s tem bo zanimivo vedeti, kako žive in kako trenirajo znani nemški smučarji. V začetku zime so bili zelo zaposleni z iskanjem pripravnih terenov za trening, mnogi pa so bili na vojni dolžnosti. Vendar jim gre Nemčija na roko. saj sta šport in vojska tu tesno povezana. Oblasti dajejo tekmovalcem dopust in naj bodo te tekme kjerkoli. Na ta način morejo v Nemčiji znane smuške osebnosti redno izvrševati svoj trening. Ousti Be-rauer, ki služi v nekem bavarskem planinskem polku, se često nahaja na dopustu, isto taiko Sepp Bradi. Znani Helmut Lantschner, ki je celo poletje kot telegrafist v vojski ima sedaj mnogo priložnosti, da trenira za sledeče tekme, žal ga ne moremo več videti z nzegovim bratom Haraldom, ki je umrl na letošnjem pohodu v Francijo. Rudi Cranz trenira s svojo setro Christl, znano prvakinjo na Zugspitze, medtem ko so tirolske planine sesta-jališče Demetza, Bauerja in Kasebacherja, ki predstavljajo najboljšo nemško moštvo na dolge proge. NVilli Bogner pa je na Norveškem, kjer je že v mirnem času mnogo bival z nemškim narodnim moštvom. Vesti Športnih zvez, klubov in društev Juaoslovanski touring klub, podružnica Ljubljana. vabi svoje Članstvo na redni letni občni zl>or kluba, ki bo v ponedeljek 24. t. m. ob 20 v restavraciji •Clnkole«, Poljanska cesta 21. Slovenska kolesarska zrrza Liubliann — rhifh Upravni odbor Slovenske kolesarsko zvrne .te na svoji redni seji dne 20. marca sklenil, da se vrši ponovni ob6ni zbor v nedeljo fi. aprila v Maribor« v lovski sobi hotela Orel i objavljenim dnevnim redom in s prtSetkom ob 10. — Odbor. po * Ukradene kokoši prodajal in jih spet ukradel. V Križevcih so se zudnji čas pojavljale številne tatvine kokoši. Pri tem je bilo zanimivo to, da so bile posameznim meščanom ukradene že naslednjo noč • kokoši, ki so jih kupili istega dne. Končno je policija ugotovila, da je prodajalec in tat kokoši ena in ista oseba, neki Josip Kelemenčič iz Raškovca. Po hišah je nosil in prodajal kokoši, ki jih je nekje ukradel. Ko je kokoši prodal, je videl, kam so jih dali in je že naslednjo noč obiskal njihove kurnike in ukradel kokoši, pa tudi druge, če jih je bilo kaj. Ukradene kokoši je sjiet prodal, j>onoči pa jih vnovič ukradel. To se je delj časa ponavljalo. Pri tem je Kelemenčič z malim trudom precej zaslužil, končno so ga pa le izsledili in izročili sodišču. * Kako s copernijo podesetoriš denar. Pred dnevi je prišla k vdovi Mariji Preložnjak v Čakovcu mlada ciganka, da bi ji z raznimi co-pernijami odkrila bodočnost. Vdova, ki se je zaradi dolgotrajne bolezni svojega moža zadolžila in je s skrbjo premišljevala, kako se bo izkopala iz dolgov, je bila seveda silno redo-vedna, kakšna bo njena bodočnost. Ciganka ji je pripovedovala, da ve za .-redstva in pota, ki ne bodo samo odkrila bodočnost, marveč bodo tudi ugodno uplivala na bodoče dogodke. Predpogoj je pa. da ji dotična oseba neomejeno zaupa in med copernijanii ves svoj denar in svoje osebne dokumente nolož.i nu mizo. Lahkoverna vdova je takoj poiskala denar, ki ga je prihranila za delno odplačilo svojih dolgov, in ga s svojimi osebnimi dokumenti vred izročila ciganki. Denarja je bilo 9000 dinarjev v tisočakih in stotakih. Ciganka je zložila bankovce na devet kupčkov, vmes pa položila dokumente. Nato je pregrnila vse skupaj s črnim prtom in začela nekaj mrmrati. Pri tem je plesala okrog mize in okrog prestrašene vdove. Končno je vdovi ukazala, da mora zamižati in stodvajsetkrat ponoviti besede: Zemeljski duhovi, pomnožite moje premoženje, z vsemi mrtvimi v zvezi pridite in mi v sanjah odkrijte mojo bodočnost. Ubogljivo je vdova zamižala in s tresočim glasom ponavljala gornje besede. Ko jih je ponovila stodvajsetkrat, ji je ciganka dovolila, da je spet odprla oči.' Miza je bila sicer še pregrnjena s črnim prtom, toda denar in dokumenti so postali nevidni. Ciganka je izjavila, da so začarani in je pokazala na posteljo, kjer mora pod odejo biti velik zavoj. Ciganka je nato vdovi zabičala, da pred potekom treh ur ne sme odkriti odeje na postelji. Po treh urah pa bo našla pod odejo podesetorjeni znesek, torej 90.000 dinarjev in poleg dokumentov še opis n jene bodočnosti. Če bi jo pa premagala radovednost in bi pred tremi urami odgrnila odejo, ji bo hudobni duh takoj zlomil tilnik. Nato se je ciganka poslovila in obljubila, da bo naslednji dan spet prišla, da dobi svoje plačilo. Ko je vdova čez tri ure odgrnila odejo, je na_ svoje veliko zaprepaščenje našla samo kup časopisov, nakar je zadevo prijavila orožnikom. Ti so ugotovili, da je prevejana ciganka na enak nnčin oslejiarila neko mlado uradnico v Čakovcu za 2700 din. Ciganka je seveda izginila brez sledu. ZFO Pomladki ZFO in ZDK so letošnjo II. dijaško telovadno akademijo posvetili proslavi polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II. Izbran spored in priprava, ki je sedaj zaključena, dovoljujeta, da mariborsko javnost opozorimo na prireditev, ki bo na praznik 25. marca ob 20 v Narodnem gledališču. Spored je sledeč: 1. Državna himna. 2. Rajanje pod svobodnim soncem — gojenke. 3. Češka beseda — člani in članice SDZ. 4. Skoči čez mizo — člani. 5. Vaje s kiji — članice. — 6. Tebi. zemlja naša sveta — člani, simbolična vaja na novo koračnico 7.FO. 7. Govor. 8. Švedska klop — mladenke. 9. Bradlja — člani. 10. Zupančič: Podoba — članice. 11. Lahkoatleti — člani 12. Dvorak: Humoreska — članice. 13. Z blazine na konja — mladci. 14. Janičarji — člani. 15. Fantovska himna. Navedeni pestro sestavljeni spored, številne novosti ter veliko zanimanje vas ojiozarja, da si pravočasno zagotovite vslop na to prireditev. • Prvenstvo 7.veie fantovskih odsekov v trku iez drn in slin bo v nedeljo 30. marca ob 11 dopoldne ua Stadionu v Ljubljani, ^n sicer ob vsakem vremenu. Nekatera okrožja so že poslala prijave vrst in posa-moznikov, fclanov in mladcev ter je tako zadovoljiva udeležba tekmovalcev ie zagotovljena. Ostala okrožja in odseki pa. ki imajo morda zadnje izbirne preizkušnje svojih tekaftov v teh dneh, nnj pismene prijavo poSljejo na naslov ZFO do čotrtka 27. t. m. — Bog živil rist. Zato je tokrat smatral za najpametnejše, da se vda. Ob tej priliki, ko je od blizu videl Micin obraz in se mu je zdel kot bomba, ki bo vsak čas počila, se Je jel počasi umikati proti vratom, da bi se v slučaju nevarnosti zavaroval. Toda še preden jih je utegnil odpreti, je bila stara služabnica že pred njim in mu drzno gledala v oči. »Gospod,« je dejala, »nekaj vam moram povedati.« »Res, Mica? Toda zdaj nimam časa.« »Tudi jaz ne, ker moram pomiti krožnike. Toda vaše cevi bodo ravno tako počakale, kot moji krožniki.« »A Omikron? Zdi se mi, da me kliče.« »Vaš prijatelj Kron?! Krasen je ta stvor! Zapomnil si me bo, lahko mu to poveste.« »Po veda j mu bom, Mica, toda moj meteor?« »Meteor?.. « je ponovila Mica. »Ne vem, kaj je to, toda gotovo vam je padel na srce.« »Meteor,« je pričel razlagati gospodar,* to je...« »Ah,« je vzkliknila Mita, »to je tisti kup kamenja! No, bo že počakal, kot vaš prijatelj Kron.« »To je nemogoče,« je dejal zvzdogled, zadet v živo. »Sicer pa je oblačno, deževalo bo in zato ni časa, da bi gledali mesec.« Imela je prav. Neprestano slabo vreme je Forsyta strašno jezilo Podnevi ni bilo niti enega sončnega žarka in ponoči nobene zvezde. V takih prilikah seveda ni bilo mogoče opazovati neba. Videti je bilo, da ozračne prilike niso ugodne zvezdoslovcem Starega in Novega sveta. In res ni bilo tačas nobene .vesti o meteorju. Sicer pa ta meteor ni bil nič tako važnega, da bi se hilo treba zaradi njega razburjati. Šlo se je le za navadno kozmično telo in je moral biti Forsyte ali Haddleson, kdor ga je hotel opazovati s tako natančnostjo in potrpljenjem, ki se je pri njiju "že pretvarjala v bes. Ko Je Mira videla, da jI gospodar ne more uiti, jc prekrižala roke in ujedljivo pričela; »Ali ste pozabili, gospod Forsyte, da imate nečaka?« »Ne,« je odgovoril Forsyte in kimal dobrodušno z glavo, »nisem ga pozabil. Kaj je z njim?« »Dobro se mu godi.« »Zdi se mi. da ga že nekaj časa nisem videl.« »Seveda, od kosila.« »Res? ..'.« »Menda že. Mar gledate mesec, gospod?« je vprašala slijžabnica in tako prisilila gospodarja, da se je obrnil k njej. »No, dobra Mica. Kaj hočeš. Skrbi imam.« »Videti je, da imate takšne skrbi, da ste čisto pozabili na neko važno stvar.« »Da sem pozabil? Na kakšno stvar?« »Vaš nečak se hoče poročiti.« »Poročiti... Poročiti...« »Menda ne boste vprašali, za kako ženitev se gre?« »Ne, Mica. Toda kaj Je s tem?« »Ne delajte se neumnega I Mar ne veste, da sem vas vprašala zalo, ker hočem odgovor?« »Kakšen odgovor?« »O vašem vedenju, gospod. Mar ne veste, da obstaja v ulici Morris družina Haddleson, ki ima hčer, zaročenko vašega nečaka?« Medtem ko je Izgovorila sosedovo ime, se je zvezdogled začudeno tipal, kot da ga to ime hudo skrbi. Kri mu je udarila v glavo, toda odgovoril ni. Čez čas molka je dejala Mica: »No, ali ste slišali?« »Ali sem slišal?« je ponovil gospodar. »No, kaj?« je nadaljevala služabnica z močnejšim glasom. »Francis še misli na to?« je končno odgovoril. »Ali misli? Seveda misli! Prav tako kot vi« »Kaj? Moj nečak hoče vzeti hčer tistega Ilad-dlesona?« »Gospodično Jano, Ce vam je po volji. Kje bi vendar našel boljšega in lepšega dekleta? ..,« P. Claudel: Moje spreobrnjenje Rodil sem se 6. avgusta 1868, spreobrnil pa 25. decembra 1886. Imel sem 18 let. Bil pa sem za svojo starost duhovno zelo dozorel. Čeprav je iz očetovega in materinega sorodstva izšlo precej duhovnikov, je bila naša družina v verskem pogledu brezbrižna. Po našem prihodu v Pariz pa se je veri popolnoma odtujila. Malo prej sem bil pri prvem sv. obhajilu. Bilo je — kakor pri večini mladih fantov — obenem višek in konec mojega verskega življenja. Vero sem izgubil, ko sem prišel na gimnazijo Louis-le Grand. Zdela se mi je nezdružljiva z »množino svetov«. Rcnanova knjiga »La Vie de Jesus« me je v neveri še bolj potrdila, vse okoli mene pa naravnost priganjalo. Bila je ona žalostna doba, ko je zmago slavil naturalizem Kdor je količkaj veljal v umetnosti, znanosti, leposlovju, je bil brez vere. Vsi vplivni možje (samozvanci) te dobe so se odlikovali i-lasti po sovraštvu do Cerkve. Renan je kraljeval. Viktor Hugo pa je bil že med bogove prištet. Star 18 let sem torej veroval, kar je verovala večina mladih ljudi, ki je takrat veljala za izobražence. Zdravi smisel za osebnost in resničnost je bil v meni zatemnjen. Pridružil 6em 6e skrajnemu nauku monistov in mehanistov. Verjel sem, da je ves svet sestavljen iz samih učinkov in vzrokov, ki jih bo znanost jutri popolnoma razložila. Na drugi strani pa se mi je vse skupaj zdelo zelo žalostno in pusto. Kantov imperativ dolžnosti, ki nam ga je razlagal profesor filozofije Burdeau, me nikoli ni mogel osvojiti in voditi. Živel sem nenravno ter se bolj in bolj bližal obupu. Smrt starega očeta, ki ga je dolge mesece glodal rak v želodcu, me je navdala z velikim strahom. Misel na smrt me ni več zapustila. Vero sem že čisto pozabil. Tako malo sem o njej znal kakor divjak. Prvi svit resnice mi Je posijal, ko sem dobil v roke knjige velikega pesnika Arturja Rimbauda. Vekomaj mu bom hvaležen. Branje njegovih »Illu-minations« in pozneje »Une Saisou en Enfer« je bilo zame dogodek prve vrste. Te knjige so napravile prvo razpoko v moji materialistični jet-nišnici in mi povzročile skoraj otipljiv vtis nadnaravnega sveta. Toda ostal sem še zmeraj trd in obupan ko prej. Takšen je bil ta nesrečni otrok, ki jo šel 25. decembra 1886 v cerkev Notre-Dame (naše ljube Gospe) v Parizu, da bi gledal božične obrede. Takrat sem začel s pisateljevanjem in lahkomiselnemu se mi je zdelo, da bi v katoliških obredih mogel najti primerno misel in tvarino za nekaj slabih spisov. Stisnjen med natlačeno množico sem z neznatnim zanimanjem prisostvoval slovesni sv. maši. Ker nisem imel boljšega dela, 6em prišel še popoldne k večernicam. Zbor dečkov v belih oblačilih je pravkar pel, kot sem pozneje zvedel, »Magnificat«. In tedaj se je zgodilo, kar je obvladalo vse moje življenje. Moje srce je v trenutku od ga-notja vztrepetalo in veroval sem. Vroval pa sem s tolikšno silo, s tako mogočnim prepričanjem, s takšno izvestnostjo, ki ne dopušča niti sence dvoma, tako da poslej nobena knjiga, noben razlog in nobeno mišljenje več ni moglo moje vere omajati, niti se jo dotakniti. Mahoma me je ostro presunilo čustvo in neizrekljivo razodetje, kaj je nedolžnost, kaj je biti vekomaj otrok božji. Ako poskušam, kakor sem žo večkrat, da si v duhu obnovim minule po tem dogodku, se mi pokažejo naslednje sestavine (dasi so bile en sam blisk, eno samo orožje, ki ga je božja previdnost porabila, da doseže in nazadnje odpre srce ubogemu obupanemu fantu): »Kako srečni so ljudje, ki imajo vero! Kaj pa, če je vera vendarle resnična? Da, resnična je! Bog biva, tu med nami je. Bog res nekaj je, prav taka oseba kakor jaz! Ljubi me, kliče me!c Ob-lile so me solze, vzdihoval sem, nežno pevanje Adeste fideles (pridite, verniki) pa me je ganilo še bolj, prav do srca. Res me je vse to prijetno ganilo, a kaj, ko je bilo pomešano s čustvom strahu, skoraj grozel Kajti o filozofskih ugovorih zoper vero sem bil docela prepričan. Bog jih je pustil, kjer so bili, ne da bi se zanje zmenil. Zdelo se mi je, da se niso kar nič spremenili, katoliška vera se mi je šo vedno zdela ista zbirka nesmiselnih bajk, njeni duhovniki ta verniki so mi bili še vedno zoprni, tako da sem jih že kar sovražil, da so se mi že kar gnusili. Zgradba mojega mnenja in znanja je krepko etala, šo vedno docela neomajana. Samo ven sem stopil iz te hiše. Neko novo in strašno bitje se mi je razodelo, ki stavlja mlademu človeku in umetniku, kakršen sem bil, grozne zahteve. Kako, le kako naj se s tem biljem pobotam? To 6lanje svoje popolne zbeganosti morem primerjati samo s stanjem človeka, ki bi ga nenadoma potegnili iz njegove kože in ga presadili v neko povsem tuje telo sredi neznanega sveta. Mojemu mnenju in okusu pa jo bilo najbolj zoprno prav to, kar je resnično in čemur naj se hočeš nočeš prilagodim. O, izplačalo bi se, da se vsaj poskusim upreti s skrajnimi silami! Ta moj odpor je trajal štiri leta. Drznem si trditi, da sem se krepko upiral in je borba bila poštena in popolna. Ničesar nisem opustil. Uporabljal sem pri uporu vsa sredstva, a moral sem zavreči orožje za orožjem, ker je postalo nerabno. To je bila velika kriza mojega življenja, tista tvorba mislečega človeka na življenje in smrt, kakor jo je opisal Artur Rimbaud: »Duhovni boj jo prav tako divji kakor borba med ljudmi. Traja tudi ponoči! Kri se mi kadi in suši na obrazu!« Mladi ljudje, ki vero zavržejo, so še zavedajo ne, s kolikšno težavo jo bo treba nazaj pridobiti in koliko muk jih bo ta borba stala. Misel na pekel, pa tudi na vse lepote in radosti, ki jih bom najbrž moral žrtvovati, če se hočem povrniti k Resnici, ta misel me je še najbolj zadrževala. A končno, že prav na večer znamenitega ki iščejo vero; dalje Bossuetove Elčvations sur les Mystčres Mčditations sur les Evungiles ter ostale filozofske razprave; pesmi Dantejeve iu čudoviti spisi sestre Emmerich. Aristotelova Mo-tafizika mi je očistila duha in me povedla na poljane resničnega razuma. Hoja za Kristusom pa mi je bila šn nerazumljiva in njeni prvi dve knjigi sta se mi zdeli strašno kruti. Včlika knjiga pa, ki m! je bila odprta in sem se iz nje učil, to je bila Cerkev. Naj bo na veko hvaljena velika in veličastna Mati, da sem se pri njenih nogah vsega naučil! Vsako nedeljo sem prebil v Notre-Dame in hodil tja tudi med tednom, če mi jo bilo količkaj mogoče. Svojo vero sem takrat prav tako malo poznal kakor budizem, a glej, sveta drama se je razvijala pred mojimi očmi s tolikšnim veličastjem, da si ne bi mogel tega nikdar misliti. O, vse .bogateje, nega to pišejo pobožne knjige! Bila je najgloblja in naj-vzvišenejša poezija, kretnje najveličastnejše, kar jih je kdaj bilo poverjenih človeškim bitjem Kar nisem se mogel do sitega nagledali mašnih obredov in sleherni mašnikov gib so je globoko zarisal v mojega duha in mojo srce. Pevanje mrtvaških dnevnic, božičnih dnevnic, obredi velikega tedna, vzneseno petje himne Exultet (pri blago- Nedeljski listi Znamenit pisatelj, Viljem Fischer iz Gradca, jc 1902 napisni roman, tako sočen in poučen, da ga je bil sam vesel, ko ga je prebrul. Dal mu je torej naslov: »Veselje nad lučjo«. Kdor jc kduj oh dnevih misijona. duhovnih vaj, ali tudi sicer očistil in pomiril svojo vest, jc tudi čutil v svoji duši: veselje nad lučjo. Saj ni nič prijetnejšega, vužncjšegn in dragocenejšega kakor mirna vest. »Zatorej, brutje, nismo otroci sužnje, ampak svolKKlne«. če je resnična pesem: »Najlepša je mladost!« je še resničnejša pesem: »Najlepša je prostost!« Ptava prostost, prava svoboda. Težko za narod kakor zn posameznika. Pn ne le politična, gospodarska, kulturna svoboda; ne le vnuuja, marveč tudi notranja svoboda: prostost otrok božjih. Svoboda strasti, notranjih znplctljajev in nerednih nagnjenj ni znamenje resnično svobodnih otrok. Beseda o »novem redu«, ki naj pride v človeško družbo, nas napolnjuje le s strahom, če bi morali bili otroci sužnje in nc svobodne; sinovi sužiijcga in ne svobodnega naroda. Množice rajši umrejo, kakor pa da bi živele kot sužnji. Svoboda je najvišji dar, ki ga je dal Stvarnik človeški naruvi. Narod pa mora biti svoje svobode tudi vreden. Imeti mora veselje nad lučjo, ki sije vanj od zgoraj. Narod brez vere, brez vesti, brez krepostnega življenja ni vreden, da živi pod svobodnim soncem. Tudi ni sposoben, da bi živel kot svoboden narod. Zgodovina nam je zabeležila propad in pogin takih narodov. Kdo pa so narod? Kdo pa so slovenski narod? To so slovenske družine, to so vsi posamezni člani slovenskih družin. Slovenci, smemo reči, še imamo: veselje nad lučjo. Nič manj ko Hrvatje ob svojem 13(1« letnem katoliškem jubileju, smo tudi Slovenci veseli, da smo sinovi katoliške cerkve. »Zatorej, bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne«. Postni čns pn je čas obnove v tem duhu. Trta se vsako pomlad obrezuje, da more dati jeseni žlahtni sad. Obnovimo svoje duše, tako bomo svojemu nurodii zavarovali pravo svobodo. in prišla je zala, preljuba pomlad...« Žena sliši krik s stopnišča, brž priteče iz sobe in vidi svojega moža ležati. »Oh, ali 6i stopnico zgrešil?« »Kaj še — vsako posebej sera preklemano čutil!« dne v Notre-Dame, ko sem se po mokrotnih ee- stah, zdaj tako mi tujih, vrnil domov, sem vzel v roke protestantsko biblijo, ki jo je nekoč moji sestri Kamili podarila njena nemška prijateljica. Prvič sem zdaj zaslišal prijetni in trdni glas, ki mi odslej v srcu nikoli ni utihnil. Saj sem Jezusovo življenje poznal samo iz Renana in temu sleparju sem tako zaupal, da še vedel nisem, da se je Jezus imel za Sina božjega. Vsaka beseda, sleherna črtica je preprosto in veličastno zavračala nesramne trditve odpadnika in mi odpirala oči. Da, s stotnikom sem tudi jaz priznaval: Jezus je božji Sin! 1< meni, prav k meni, Pavlu, se je obračal in mi obetal svojo ljubezen. Hkrati pa mi je jasno govoril: Ako mi ne slediš, te čaka gotovo pogubljenje! O, ni mi bilo treba razlagati, kakšen je pekel, saj sem predelal »Une Saison en Enfer«. Tiste kratke uro so mi zadostno pokazale, da je pekel povsod, kjer ni Jezusa Kristusa. Kaj me je brigal ves svet v primeri s tem novim in čudovitim bitjem,, ki se mi je pravkar razodelo! Tal& je v meni govoril novi človek, a stari se mu je upiral z vsemi silami in ni hotel prav ničesar popustiti iz dosedanjega življenja. Naj li priznam? Prav v dnu duše,je živelo najmočnejše čustvo: strah pred ljudmi, ki mi je branil priznati moje prepričanje. Ledeno me je spreletavalo, če sein pomislil, da bi vsem povedal svoje spreobrnjenje, da bi staršem rekel, kako se hočem ob petkih postiti, da bi se proglasil za člana katoličanov, ki jih tako zelo zasmehujejo. Bili so trenutki, ko sem mislil, da se mi godi nasilje in sem bil prav zares ogorčen. A čutil sem nad seboj krepko rok<5. Poznal nisem nobenega duhovnika. Niti enega prijatelja katoličana nisem imel. Bolj ko vse drugo sem začel proučevati religijo. Čudo prečudno: hkrati se mi je prebujala duša in pesniška sila; lako so bili na laž postavljeni moji predsodki in otroški strahovi. V tej dobi sem napisal prve poskuse svojih dram: Tete d'Or in La Villo. Dasi zakramentov še nisem prejemal, sem že bil deležen življenja Cerkve, sem končno le spet zadihal in je življenje pronicalo vame skozi sleherno žilico. Knjige, ki so mi v tem razdobju največ pomagale, so bile najprej Pascalove Pensees, neprecenljivo delo vsem, slovu Velikonočne sveče), H se ml je ob njej plehka zazdela najživahnejša Sofoklejeva in Pin-darjeva govorica: vse to me je drobilo v spoštovanju, radosti, hvaležnosti, kosanju in češčenju! Poin&lem, počasi in mukoma mi je v srcu posvetila misel, da sta umetnost ta poezija tudi božji stvarci in da jima mesece naslade niti malo niso potrebne, ampak jima nasprotne še škodujejo. O, kako sem blagroval srečne kristjane, ko sem jih gledal stopati k obhajilni mizi! Jaz pa sem se komaj drznil pomešati v množice, ki so vsak veliki petek hodile poljubljat trnjevo krono. A leta so tekla in moj položaj je postal neznosen. Na tihem sem s solzami prosil Boga, ust pa si nisem upal odpreti. Medtem pa so moji ugovori postajali vsak dan šibkejši in potreba po Bogu vse močnejša. O, kako dobro sem ga poznal v tistem času in kako čvrsto se je dotikal moje duše! Lo kje sem še dobil poguma, da sem se mu ustavljal? Tretje leto sem bral Ilaudelairovo Ecrits posthumes in spoznal, da je pesnik, ki mi je bil med vsemi francoskimi najljubši, zopet našel vero šele v zadnjih lotih svojega življenja in so je tudi moral preboriti skozi enake srčuo muke in stiske kakor jaz. Zbral sem torej ves svoj pogum in neko popoldne v domači župniji svetega Medarda stopil v spovednico. Minute, ko sem čakal na duhovnika, so najbridkejše v vsom mojem življenju. Bil je starček, ki ga je očividno kaj maio ganila zgodba, ki 6e je meni zdela tako zelo zanimiva. Pravil mi je nekaj o »spominih na moje prvo obhajilo« (kar mi je bilo strašno mučno) in mi šq ni da! odveze, ampak mi naročil, naj najprej domači družini povem o svojem spreobrnjenju. Danes moram reči, da jo imel jirav. Ponižan in razjarjen sem odšel. Šele čez leto dni sem spet prišel, kajti tedaj se nisem mogel več upirati; bil sem ves majhen in ob tla pritisnjen. V isti cerkvi sv. Medarda sem dobi! mladega duhovnika Mcnarda, usmiljenega in bratovsko prisrčnega, in ta me je spravil z Bogom. Pozneje me je spo-vedoval tudi sveti .in častitljivi duhovnik Vil-1 a ti me, ki mi je bil duhovni vodnik in ljubljen oče in čigar pomoč še danes čutim, ko se že v nebesih veseli. Drugič sem prejel obhajilo prav na božični dan 25. decembra leta 1890 v cerkvi Notre-Dame. Spomlad?, ho oči žare ... Pomlad; lopa, opojna beseda, prsi se širijo ob njenem zvoku in oči ob njenem času žare.. . Hrepenenje se poloti človeka in kdor je le enkrat doživel jiomlad sredi njenega bogastva, polj in zelenja, ta v teh dneh. ko se sneg topi in sonce dobiva moč. zahropeni |>o naravi. Kot ujeti ptički kanarčki so ljudje, hočejo prostosti in naravnosti. Ko hodim po mestu, srečujem ljudi in za vsakogar vem. kdor je s kmetov doma. Ne ločim jih po obleki, ne po vedenju, atnjiak po izrazu in hrepenenju j>omladi v njih. Sonce se je vpiralo v hišo, dekle je stalo pri hišnih vratih; vem, dekla je bila. Šel sem mimo, ji pogledal v oči in vedel in doznal njene misli in njene sanje: Sobce pripeka v reber, ki se je že osušila tako. da suho listje šumi v njenih bregovih. Onu, mati in še nekaj žensk iz vasi grabijo listje, ki Sumi pod nogami, se poigrava v vetriču, dela vrtince_ v zraku pa zopet pada na tla... Oče in mlajši bratje pa hosto čistijo, sekajo grmade in tam na obronku kurijo... Dim se sreča z vlažno soparo, ki puliti iz zemlje ter vse skupaj prijetno druži živce in spomin; to je dih pomladi, dih naše zemlje... Dekle še sedaj čuti, da dih vlažne zemlje in diina in sonca in vlažne in rosne so njene oči, in vsako pomlad v dneh, ko se zadn ji sneg topi, znovu žare... Davna pomlad. Srečal sem fanta na triciklju. malo oškrop-ljen je bil od cestnega blata, pritiskal je na pedale in žvižgal: »Polje, polje, kdo bo tebe ljubil. ..« , Pogledal sem mu v oči... Pomlad je. Oče vodi konje in zdaj pa zduj požene. Kobila je njegova ljubljenka, zato: »Miki, le jx>časi! Piko, ti pa le potegni!« On pa stopa za jilugom, riše brazde v vlnžno zemljo in tu pn tam z nogo pojirnvi grudo. Since mu sije v obraz, zato je zaprl oči, svest si svoje moči. drži za ročaje in počasi stopa. Kot opojen je od vonja zemlje in skozi priprte trepalnice vendar prodira son- Rojstvo pomladi Jug buči skozi les in gore, dež šumi skozi les in gore, plaz grmi skozi les in gore, Zemlja drgečo, se zvija in trpi: v bdli rodi se pomlad... (šušteršič Mirko.) ce v oko, le da je vse rdeče, opojno in lcjio, moči in samozavesti polno. O, plug, polje, pomlad... Fant je končal pesem, pozvonil na križišču in zavil proti trgovini, kuinor je jicljal tovor. Upokojenec je bil, po obleki sem ga spoznal, za del ogledaju bi mu lahko na zadnji plati služila, lepo se je svetila in vedel sem, da je ta obleka vide.la kdaj še lepše čase. V Tivoliju je bilo. Ravno so končali pa rtijo »šnopsu« dva črna, lepa gumba je dobil, jih spravil v levi žep, kjer jih je bilo še nekaj in se ozrl doli proti mostu. Ujel sem njegov jHjgled. Kaj tudi ti še sanjaš?... Ob potoku je. Skrivaj so se otroci sezuli in skačejo jx> travniku. Ti pa si v vodo zlezel, hlače, ki so ti segale nekaj. jhmI koleno, si zavihal, da «e razločno vidi meja do koder segajo hlače. Sklonil se je deček v potoku, nalahko privzdignil kamen, zagrabil — pa menek je smuknil drugam. Ribič ni odnehal, več kamnov je zamenjalo svoje jirostore, končno je ribica z debelo glavo drhtela v dečkovih rokah. Fantek se je ribarjenja naveličal, zlezel na suho in vrgel nazaj ribico, ki je najprej obležala v vodi, razširila lopute nad škrgami, jezno udarila z rejiom in smuknila jx>d bližnji kamen. Deček si je odvihul hlače in otroci so začeli z igro: »ravbarji in žnndnrji«. Vse živo je bilo jx) bregu, vpili, kričali in tekali so kot gnani od nekakšne nove sile... Bila je j>o-mlad ... »Meša j, kam si se zagledal vendar«, ga je prekinil sosed in igra je šla znova. Misli pa so bile še vedno ob reki, kamnih v nji in menki pod njimi — na koncu igre je moral dati oba lepa črna gumba iz levega žepu kot davek za svoje sanje... Še mnogo hrepenenj je; v očeh se vidijo vsa. Vse leto sanj ni, le na pomlad tudi naš stari profesor še doživlja. Konja jc jezdil k vodi, pred hišnimi vrati skočil z njega, stekel v kuhinjo, pograbil pest žgancev. ki so ostali od zajtrka in jih ponudil konju: »No, )>roM, Togo!« Konj je kot bi prosil, vzdignil sprednjo nogo, nato pa »jiojede! žgnnee, obliznil roko, in deček ga je odvedel v hlev... Da, bile so tiste lepe pomladi. „ Še mnogo sanj jc, sanj in hrepenenja, ki se zbude vsako pomlad, ko se poslednji sneg topi in ko sonce dobiva moč. Tedaj oči žare. Pa jaz? Mogoče tudi meni žare oči. ko mislim na dom. otroške igre, na ribarjenje, bregove kr"ke, njive in travnike okoli, na dim ob posekanih grmudah: mogoče tudi me.ni žare oči. ko mislim na pomlad, na dvoje lepili očk tam doli... (Tone Dušan.) Višek zlobe Književnik Tristan Bernard jo bil v Parizu pri neki važni operaciji. Ko je kirurg, ki ie bil jako slaven zdravnik, končal operacijo in je svoje orodje brisal, je rekel književniku: »Bržkone si mislile, da sem kakor mesar?« »O ne.« je odvrnil Bernard, »pri mesarjih je vprav narobe: mesar najprej svojo žrtev ubim. potem jo šele mrcvari.« * MLADI SLOVENEC Skrivnost kabine št. 17 Portugalski potniški parnik >Antonio< je bil na poti v Buenos Aires. Vožnja je potekala brez' vseh nezgod in kapitan je upal, da se bo parnik v nekaj dneh srečno izkrcal v določenem pristanišču. Sedčl je v svoji kajuti, sklonjen nad pisalno mizo, zatopljen v delo. Zdajci je nekdo potrkal na vrata. »No, kaj je?« je zaklical kapitan. V kajuto je stopil prvi častnik in z resnim obrazom izpregovoril: »Gospod kapitan, v kabini številka sedemnajst nekaj ni v redu.t »Gospod kapitan, nekaj vara moram sporočiti. Pravkar se je zglasil pri meni strežnik drugega razreda Marino in mi povedal nenavadno dogodivščino. Ne morem presoditi, koliko je v njegovih besedah resnice, zato bi bilo najboljše, če bi moža sann zaslišali.« »Naj pride sem!« je velel kapitan. Minuto nato je strežnik Marino ie strumno stal pred kapitanom. >No, kaj se je zgodilo, Marino?« ga je prijazno vprašal kapitan. »Gospod kapitan, v kabini številka sedemnajst nekaj ni v redu,< je odgovoril Marino. »Kdo pa je v tej kabini?« »Neki Spanec — nekoliko upognjen, visok in suh mož. Piše se Paquenez«. »Spominjam se ga,< je prikimal kapetan. »2e večkrat sem ga videl na krovu. Prodirljive črne oči ima in že nekoliko sive lase ob straneh. Kaj pa v njegovi kabini ni v redu?« »V prvih dneh vožnje nisem opazil ničesar posebnega. V zadnjih dneh pa sem postal pozoren, ker se je Španec čisto umaknil v svojo kabino. Ni ga bilo več na krov in celd hrano si pusti nositi v kabino.« »Do tega ima pravico,« je rekel kapitan. »In kaj ste še drugega opazili?« »Meni se je vse to zdelo sumljivo in hotel sem dognati, kaj je na stvari. Večkrat na dan sem šel po hodniku drugega razreda. Pred tremi dnevi, ko sem spet šel mimo Špančeve kabine, sem zaslišal iz nje čudne glasove. Obstal sem za trenutek pred vrati in razločno slišal, kako je tožeč dekliški glas Španra nekaj prosil, ta pa mu je samo od časa do časa privoščil kratek odgovor. Besed nisem mogel razumeti, a vse skupaj se mi je zdelo močno sumljivo.« »In kaj ste potem storili?« je vprašal kapitan. »Ojunačil sem se in potrkal na vrata. V kabini je za trenutek utihnilo vse. Potem sem slišal, kako se je zaprl pokrov velikega kovčega, ki ga ima Španec pri sebi. Takoj nato je Španec zaklical: ,Prostol' Odprl sem vrata — Španec je bil v kabini sam. Na vprašanje, po kaj sem prišel, sem odgovoril, da sem se zmotil v številki kabine. Vljudno sem se mu upravičil in odšel.« Kapitan se je zamislil in"čez nekaj časa rekel: >To je res čudno! Ali ste pozneje še kaj opazili?« »Drugi dan sem pazil še ostreje in posrečilo se mi je, da sem spet zaslišal dekliški glas iz kabine. Tokrat je bil glas hudo razburjen, Spanec pa se je na vse to samo od časa do časa porogljivo zasmejal. Hotel sem skrivnosti priti do dna in odprl vrata, ne da bi potrkal. Španec je bil s hrbtom, obrnjen proti meni. Sedčl je pred odprtim kovčegom in se sklanjal nad njim. Imeti mora zelo oster sluh, ker je pokrov kovčega takoj zaloputnil, še preden sem utegnil stopiti bliže. Planil je na noge in bil je videti neprijetno presenečen. Divje me je pogledal in ogorčeno nahru-111, kako si predrznem vstopiti, ne da bi potrkal. Opravičil sem se mu, češ: mislil sem, da je kabina prazna.« »Torej niste videli, kaj je bilo v kovčegu?« jc v rastoči radovednosti vprašal kapitan. »Vsega ne, a nekaj sem videl,« je odgovoril Marino. »Hitro z besedo na dan!« je nestrpno zaklical kapitan. »Kaj ste videli?« Strežnik Marino je stopil bliže h kapitanu in mu s pridušenim skoraj šepetajočiin glasom povedal: »Ko «em šel mimo kabine, sem slišal ii nje tožeče glasove ... « »Opazil sem drobno belo roko in pšenično svetle dekliške lase.« Kapitana so te besede kar pokonci vrgle. Srepo ie pogledal strežnika in rekel: »Mož, zdi se mi, da sanjate pri belem dnevu, ali pa ste pregloboko pogledali v kozarec, da vidite stvari, ki jih ni!« »Bog mi je priča, da sem vse to v resnici videl!« «e je rotil Marino in kakor k prisegi dvignil dva prsta. »Gospod kapitan gotovo še ne ve, da ne pijem opojnih pijač. Bil sem popolnoma trezen.« in njena mati i. Kadar je mati šla v klet po krompir, je Jožica itrobencala za njo, če je šla mati po drva, ji je bila Jožica za petami, kadar je šla po vodo k studencu ji je spet sledila Jožica. Kjer je bila mati, tam je bila tudi ona. Mati se je pogosto jezila. Nobeno delo ji ni šlo izpod rok, ker ji je bila deklica zmeraj za petami. Prigovarjala ji je, najse igra z vaškimi otroci, naj gre z bratom na polje ali s sestrico v breg po rože. Vse je bilo zaman. Jožica je trmasto udarila z nogo ob tla in odločno rekla: »Jaz hočem biti zraven vasi Nikamor ne poj-dem.< In začela je oblegati mater z neštetimi vprašanji: »Mama, zakaj je šel brat na polje? — Mama, zakaj boš daneg samo žgance in zelje skuhala? — Mama, zakaj raje ne skuhaš klobas?« Mati je imela polno glavo skrbi in je odgovarjala, kakor je pač mogla in znala... »Z nobenim otrokom nisem imela toliko križev kakor z Jožico«, je včasih komu potožila. »Ta otrok se mi kar mola pod nogami.« Oče je odredil, da mora Jožica hoditi od doma. Zdaj jo morala biti zraven očeta, zdaj zraven brata in sestre. Njeno srce pa je bilo pri materi... Če se je le za nekaj korakov oddaljila od nje, je čutila strašno domotožje. Ko se je vrnila domov, jo je gledala s solznimi očmi in lepo prosila: »Mati, naj bom pri vas. Saj bom pridna.« Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Oče je vztrajal pri svojem sklepu, da se Jožica ne sme zmeraj držati materinega krila. Prevelika je že za tol je rekel. Počasi se mora osamosvojiti, tudi sama se mora učiti živeti! Materi je bilo kar težko, ko je videla kako kruto jo trgajo od nje. Nič več je ni tožila očetu, nič več je ni podila od sebe... Ko je bila Jožica stara šest let, je morala v šolo. Težki časi so se začeli zanjo I Ves dopoldne je mislila samo na to, kdaj bo smela domov. Ko ie zvonec naznanil, da je za ta dan pouka konec, je kar tekla domov, da bi bila prej pri materi. Nekega spomladanskega dne popoldne si je mati naložila na ročni voziček krompir in ga peljala na njivo. Ko je krompir nasadila in naložila prazne vreče na voz, jo je Jožica prosila: »Mama, lepo prosim, naj grem še jaz na voziček. Kako je bilo včasih lepo, ko ste me takole vozili I Zdaj me pa nočete več.« »Prevelika si že Jožica,« je odgovorila mati. »Pa bi se tako rada vozila I« »No, pa sedi I« je nazadnje privolila mati. Jožica je veselo skočila na voziček. Prijazno se je nasmehnila materi in prisrčno rekla: »Mama. ne hodite hudi! Čakajte, kadar bom jas velika in vi majhni, bom pa jaz vas vozila!« »To se pa ne more zgoditi«, se je nasmehnila mati. »Jaz vendar ne morem biti več otrok!« . »Bog ve, kako še bo«, je modro odgovorila Jožica in mati se ji je ljubeznivo smehljala. 3. Minila so leta, Jožica je zrasla v mladenko. Morala je s trebuhom za kruhom. Matere pa ni mogla pozabiti, čeprav je bila že leta in leta od doma. Srce jo je še zmeraj vleklo pod domačo streho, še zmeraj si je želela, da bi jo mati prižela na srce. Večkrat je prihajala domov. Na vso moč je bila žalostna, ko je videla, kako se mati stara, kako leze v dve gubi. Kmalu, kmalu bo prišel čas, ko se bo morala za vedno posloviti od nje... Nekega dne je dobila Jožica v mesto pismo, da je mati zbolela. Zelo se je prestrašila. Joj, kaj če je ne bom več videla žive? Hitro je zbrala ves denar, ki si ga je bila v mestu zaslužila in odhitela je domov. Hvala Bogu, mati je bila še živa, toda bila je tako majhna, drobna in suha, da jo je komaj spoznala. Solze so stopile obema v oči. Jožica jo je tiho vprašala: »Mati ali se še spominjate, kaj sem vam obljubila pred dvajsetimi leti, takrat ko ste 6adili krompir?« »Da, večkrat se spomnim tvojih otroških besed. Poglej, zdaj sem res drobna in majhna, morda imam samo štirideset kil... « »Obljube ne smem prelomiti I Naložila vas bom na voziček in vas peljala v reber na sonce. Tam raste polno trobentic in zvončkov. Natrgala vam jih bom in vam naredila lep šopek.« Mati se je otroško razveselila. Vsa srečna je pomislila: »Ne bom še umrla! Hčerka mi je pri-I nesla v dušo pomlad ... « Tako so se do kraja uresničile preroške bese-I de, ki jih je Jožica izrekla v svojih mladih letih: ; »Ko bom jaz velika in vi majhni, bom pa jaz vas 1 vozila!« Mirko Kunčič: Materino srce Kratek prizor iz nove pravljične igre v treh dejanjih s petjem in tremi vmesnimi slikami »Zakleti grad Peričnik«, ki bo ob priliki materinske proslave dne 4. aprila uprizorjena v ljubljanski Operi. TRETJE DEJANJE Gozdna jasa kot v prvem dejanju. Zgodnje jutro. 2. prizor. Gregec. Materin duh. (Skalo v ozadju na desni oblije nebeška svetloba. Na skali se prikaže materin duh. Na levi strani prs je. viden ročaj meča, ki je zaboden v njeno srce.) GREGEC (plane pokonci in v svetem strahu strmi v prikazen. S trepetajočim glasom): Vsi dobri duhovi hvalijo Boga! MATERIN DUH (s pomirljivim, blagim glasom): Tudi jaz ga hvalim, Gregec. Ne boj se me! GREGEC (nekoliko ohrabren): Kdo pa ste. lepa gospa? MATERIN DUH (turobno): Poglej meč, zaboden v moje srce. — Mati sem, ki trpi že tisoč let. GREGEC (stopi v zamankjenju nekaj korakov naprej. Sočutno): Joj, ka- Kapitan je začel ves vznemirjen hoditi po kajuti sein in tja in si beliti glavo, kaj bi ukrenil, da bi brez hrušča prišel skrivnosti kabine številka 17 do dna. Nemara je črnooki Španec navaden hudodelec? Nemara je ugrabil bogati družini edino hčerko in jo zaprl v svoj kovčeg, da bi jo neopaženo prepeljal v Buenos Aires in ondod teletonično zahteval od staršev visoko odkupnino? Bog ve! Z razburjenim glasom je izpregovoril: »Zdi se mi skoraj izključeno, da bi mož vso to dolgo vožnjo skrival v svoji kabini neznano spremljevalko, a prepričati se moramo vendarie, kaj vse to pomeni.« »Morda pa je deklica njegova hčerka in jo hoče Španec kot slepo potnico prepeljati v Buenos Aires, da bi si prihranil potnino?« se je oglasil prvi častnik. »Tudi to je mogoče,« je prikimal kapitan. »Vsekakor je vse to, kar nam je Marino povedal, močno sumljivo. Preiskati moramo kabino!« To rekoč, je kapitan stopil k stenski omarici, vzel iz nje samokres in ga odločno vtaknil v žep. Strežnika je ob pogledu na samokres kar kuT-ja polt oblila. Že si je predstavljal v duhu, kako hud boj se bo vnel med njim in skrivnostnim Špancem, in prijel se je za grlo, kakor da bi mu že sapa uhajala ... »Za menoj!« je kratko ukazal kapitan ln se napotil proti hodniku drugega razreda. Prvi častnik in strežnik Marino sta mu pokorno sledila. ko vas mora boleti I Dajte, pustite mi, da vam ga izderem. MATERIN DUH (žalostno odkima): Dober, deček si, v dušo ti vidim, toda včdi: človeška roka tega meča ne more izdreti. GREGEC: Kaj pa naj storim za vas, ljuba gospa? MATERIN DUH: Reši Marjetico, mojo hčerko, strašne zakletve — in meč pojde sam od sebe iz srca. GREGEC (ves zavzet): Ali slišim prav? Mati ste... mati uboge grajske deklice? MATERIN DUH (molče prikima. Potem slovesno): Gregec, če še ne veš, tedaj včdi: materino srce je tak<5 polno ljubezni in njena duša tako polna nemira, da še onstran groba ne najde pokoja, dokler so njeni otroci nesrečni. GREGEC (se zgrozi. Ganjeno): Joj, kako strašno mora fo biti: tisoč let 6 prebodenim srcem čakati, upati, ljubiti in trpeti... MATERIN DUH: Hiido je moje trpljenje, a ne najhujše. Stokrat težji križ trpljenja si je naložila na rame Marjetica, moja hčerka. Vsa se je žrtvovala za mojo in očetovo srečo. — Gregec, reši jot GREGEC (ves prešinjen z. notranjim ognjem): Rešil jo bom, ljuba gospa — saj zato sem pa prišel. (Otroško preprosto.) A ■glejte, majhen sem še in neveden -— povejte, kaj moram storiti? MATERIN DUH: Ureži onstran Bistrice tri enoletne vrbove šibe in udari z njimi trikrat po Mirko Kunčič: Materina uspavanka Noč je vsa tiha, le veter šumf. Sinko, nocoj imaš zlate oči: angeli trosijo vanje sladke, presledke sanje, aj-aj-aj-aj, aj-aj-aj aj — in še en lep smehljaj. Bajka iz Tisoč in ene noči trka na okno in v izbo strmi; zvezde pojo kot kraguljčki, sanje so božji metuljčkL Aj-aj-aj-aj, aj-aj-aj-aj — čudežen je ta kraj. Sinko, moj sinko, le hitro na pot! Čaka te zlata kočija, zlat brod. Jaz bom še v sanjah pri tebi... O, da pozabil me ne bil Aj-aj-aj-aj, aj-aj-aj-aj — Bog ti vso srečo daj. MLADA NJIVA ,l,lii.llllllilllllllllilUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII uimiiiiiiiiiiiii.nHiiim Spomin na mater Vsako noč, ljubljena mati, kadar ne more spati v daljni tujini tvoj sin — boža te tvoj spoimin. G6rko poljubljam ti lice, brišem z oči ti solzjce, ki prejokalo za m6 jih je ubogo srce. Pozno je moje kesanje. grenko, pregrenko spoznanje, kaj sem izgubil s teboj... V duši skeli me tvoj znoj, pečejo žulji me tvoji; v srcu viharni so boji, kadar v preteklost strmim in te iz groba budim. Vsako noč, ljubjena mati, kadar ne more spati v daljni tujini tvoj sin — boža te moj spomin. Materine besede Nekaterim otrokom igrače niso ljube. Tudi meni niso bile. Edino igračo pa sem vendarle imel rad. Bil je to lep gugalni konjiček. Prinesel mi ga je sv. Miklavž. Za vse na svetu ga ne bi dal nikomur. ' Dobro se še spominjam, kako sem nekoč zle-tel čez glavo svojega konjička na tla. Bilo je takole: Mati mi je kupila sabljico. Hitro sem si jo opasal, za jahal konjička in ponosno rekel: »Zdaj sem general!« Pognal sem konjička, da se je gugal kakor veja v viharju. V svoji generalski vnemi sem se nagnil preveč naprej... konjiček je izgubil ravnotežje — in že sem bil na tleh. Tako nemilo sem z nosom dregnil ob pod, da se mi je ulila kri. Na moj obupni jok je pritekla mati. Vsa prestrašena me je dvignila in mi imivala krvaveči nosek. Ko je videla, da ni hujšega, se je zasmejala: »General joka!« Ti dve besedici sta učinkovali kot bomba. Sram me je bilo, da sem pri priči nehal jokati. Saj je bilo res smešno, če bi general jokal! General mora biti zmeraj in jjovsod junak — vsaj tako 6em si takrat mislil... Materine besede imajo na otroka čudovito moč, če so izrečene tako, da otrok čuti v njih materinsko ljubezen. Ena sama materina beseda je včasih zadostovala, da so se mi posušile solze v očeh, ena sama beseda je zadostovala, da so se mi spet vlile iz oči... Mati, moja mati, kako sem danes žejen tvojih besedi Teta: »Povej mi, Stanko, ali se znaš že sam umivati?« Stanko: »0 že! Tudi zobe si že znam sam osnažiti, samo ven vzeti kakor vi, jih še ne znam.« tej skali. — Ko udariš s prvo šibo, se ti bo prikazal hudobec in ti grozil. Ti pa se ga ne boji — Ko udariš z drugo šibo, se ti bo prikazal strašen zmaj. Divje bo rjovel in se zaganjal vate. Ti pa ne smeš bežati! — Pogumno udari po skali s tretjo šibo — in prikazala se ti bo Marjetica, mlada in zala, kakor je bila pred tisoč leti. Očetova duša bo zveličana, moja duša pa bo našla večni mir. GREGEC (v živi vnemi): Takoj pojdem po šibe, ljuba gospa I MATERIN DUH (toplo): Pojdi! Moj blagoslov te bo spremljal. (I z g i n e.) (Nebeška svetloba ugasne. — Prvo jutranje svitanje.) Ze so bili pred vrati kabine št. 17. Kapitan je krepko potrkal, a na njegovo začudenje iz kabine ni bilo nobenega glasu. Pritisnil je na kljuko in vstopil. Kabina številka 17 je bila prazna. Samo velikanski kovček skrivnostnega Španca je ležal sredi nje, toda bil je varno zaklenjen. Kapitan, prvi častnik in strežnik Marino so se razgledali po kabini. Vse drugo se jim je zdelo v redu. Medtem, ko so neodločno stali sredi kabine in ugibali, ali naj bi kovčeg odprli s silo, so se vrata nenadoma odprla in skrivnostni Španec se je vrnil. Osuplo je pogledal kapitana in njegova spremljevalca. Kapitan ga je ostro premotril in odločno izpregovoril: »Gospod Paquenez, zalotili ste nas pri neprijetni dolžnosti. Zdi se mi potrebno, da preiščemo vašo kabino, ker imam v rokah dokaze, da v njej nekaj ni v redu. Prosim vas, bodite tako prijazni in odprite svoj kovčeg!« Blisk presenečenja je-šinil iz Špančevih oči. In takoj je imel spet samega sebe v oblasti. Nejevoljno je namršil obrvi in rekel: »In kaj če se tej vaši zahtevi uprem?« »Potem moramo kovčeg pač odpreti s silo!« je odgovoril kapitan. »To bi' bilo škoda,« je rekel Španec in ravnodušno skomignil z ramo. »Če mislite, da je potrebno — potem izvolite!« Na te besede je potegnil iz žepa ključ in stopil h kovčeeu. Že je pokrov rezko zaškrtal in se dvigniL Pred začudenimi očmi kapitana in njegovih spremljevalcev se je v kovčegu prikazala — majhna, srčkana deklica, toda ne živa, kakor je strežnik Marino pričakoval, ampak negibna, brez življenja. Bila je navadna lutka. Medtem ko so kapitan in njegova dva spremljevalca še zmeraj presenečeno strmeli v nenavadno vsebino Špančevega kovčega, jim je udaril na uho tožeč dekliški glas: »Ali ste zdaj zadovoljni, gospodje?« Kakor od bliska zadeti so se obrnili in zagledali za seboj sam6 smehljajoči se obraz Španca, ki se jim je globoko priklonil in dostojanstveno rekel: »Dovolite, gospodje da se vem predstavim: Manuelo Paquenez, ta čas najslavnejši trebušni govornik sveta! Sem na poti v Buenos Aires, kjer sem angažiran za več predstav s tole svojo lutko. Zdelo se mi je potrebno, da imam za svojo najnovejšo predstavo še nekoliko skušenj v miru in samoti svoje kabine, zato me pa vse te dni ni bilo na spregled. Tožeči dekliški glasovi mi prihajajo umetno iz trebuha in me zelo veseli, da jih je imel celo naš skromni strežnik Marino za pristne I To je najlepše priznanje moji umetnosti.« Na te Špančeve besede sta se kapitan in prvi častnik zasmejala od srca, strežnik Marino pa je kakor lipov bog stal na svojem mestu in od zadrege ni vedel, kaj bi počel. Ko pa mu je prijazni in dobrodušni Španec stisnil v roko bogato napitnino, se je tudi njemu obraz razvedril in priklonil se je radodarnemu Špancu skoraj do tal. • Btev. 68. \ >5L0VBNEC<, nedelja 23. marca 1941. s Stran Da bi se zakone! tjavendan ločili in spet poročili? Kako kvarne in žalostne posledice bi imela taka postava za vse socialne razmere in za vse socialne razmere z ozirom na odgojo otrok, gospodarstva in žensko časti Saj vidimo že sedaj kako nerodno je za otroke, kadar mora V6led smrti k hiši drugi oče ali druga mati. Nikdar ne bo imela pisana mati toliko ljubezni do otrok prvega zakona kakor do svojih. In nasprotno, zopet otroci ne bodo nikdar imeli do druge matere tiste ljubezni, kakor do svoje, ker se temu upira narava. Ko otroci odrastejo se čutijo kakor nepotrebni pri hiši, tudi nastanejo prepiri in sovraštvo med otroci prvega in drugega zakona. Kaj pa gospodarstvo? Ker ve sedaj žena, da bo do smrti ostala v hiši, se žrtvuje z dušo in telesom za moža in hišo, čes da bom kaj pridobila ali tako rekoŽ pristradala ter bom na starost imela sama in moji otroci. V nasprotnem primeru pa, če bi se zakon poljubno razveljavil, bi živela žena vedno v tej skušnjavi, češ, kaj 6e bom toliko mučila, ker bo ta ki bo za mano prišla, moi trud uživala! Namesto dvanajst prašičkov bom redila samo dva. Ne bo treba toliko težkih škafov privzdigovati ter mokra in blatna biti. Ali pa, danes je šel moj mož na sejem ali v mesto, jaz bom pa petelinčka zaklala, liter vina kupila, sosedo povabila pa se bova dobro imeli. Kam bi šlo tako gospodarstvo? — Kaj pa ženska čast? Kako silno bi bila ta ponižana I Prva žena je prišla k hiši kot mlado dekle polna življenja; pustila je tu svojo čistost, telesno lepoto in moči svoje mladosti. Potem bi se pa kakor izžeta limona vrgla na gnojišče. — Tu bi morala taka državna postava zagotoviti prvi ženi alimentacijo, to je stanovanje, hrano, obleko in druge potrebščine. In kako bi se gledali prva in druga žena, kakor pes in mačka. Se hujše pa bi bilo, če bi prišel v hišo drug mož. — Kdor to premišljuje pride do prepričanja, da če tri Bog ne bil storil zakon neločljiv, bi morala država s postavo zakon napraviti nerazdruiljiv z ozirem na družinske in gospodarske razmere. Saj so apostoli vprašali Jezusa: »Učenik, ali je dovoljeno od žene se ločiti in se poročiti z drugo?« Jezus je odgovoril: »Kar je Bog združil, naj človek ne loči!« In tako razsvetljeni sv Pavel imenuje zakon veliko skrivnost v Kristusu in njegovi corkvi — »magnum 6acra-mentum«. »Oče, pusti me dol, saj ne bom večl« »Ne — kazen je kazen!« In še zmeraj iz starega novo Spet in spet je kaka naša obleka potrebna, da jo »osvežimo« in zmeraj najdemo v omari še kako obleko, ki nam je bila že zdavnaj odveč, a ki se nam zdaj dozdeva pravšna... Na pričujoči risbi je nekaj spomladanskih in poletnih vzorcev, ki so prav posebno primerni za prcdelavar.je. Na desni spodaj je ohlapen plašč iz dvojnatega blaga in mogoče bi se dal naš plašč takole prenarediti v športni plašč? Zraven je pa mladosten vzorec, čigar polovica zgornjega dela je iz temnejšega blaga. Obleka, I ki je prekratka ali preozka, se da prenarediti ' z drugačno sredino. Tretja obleka z desne je priporočati za tovrstno predelavo, in sicer z žepi. Telovnikom stični deli po-krijefo nemoderni izrez krog vratu ali pa ma rogasti sprednji del. (Četrta risba z desne.) Zraven je lepa popoldanska obleka, ki sV kakšno naj stiknjieo tebe odenem? Pojdi v naravo, poišči jo Bam.c Sneg odhitel je in evetke zaprosil pisanih suknjičev, toda zaman. Prošnjo odbile so, se mu smejale, gvonček samo je še resen ostal. Sneg je šel k njemu, kraj njega se usedel, žalosten mu je proseče dejal: »Če bom bres barve, bom ja* osovražen, kakor je veter od mirnih ljudi.« »Ako ti skromni moj suknjič dojiade, vsemi ga,« zvonček mu odgovori. Sneg se hvaležno je v belo ogrnil in na cvetice, zelenje mrjl. Zvončku samo je še vedno naklonjeni saj nam kraj snega že belo cveti. S. Ljubniškl. Lahko prebavljivi kruh za bolnika V skledo denem po potrebi soli, Kkoruzne moke od količine, ki nameravam speči kruh. — Poparim koruzno moko in vedno mešam, da dobim nekake žgance. (Ako boni rabila 1 liter mlačne vode za kruli — porabim posebej za po-pariti Y< 1 vrele vode.) Pustim 2 minuti stati, da se ohladi — in nekajkrat medtem dobro premešam Pravilno tople vode za kruh vmešam in dobro s kuhalnieo mešam, du se dobro razredči, nato denem malo bele moke, dobro zmešam ter pridenem kvas, zopet dobro zmešam — nato dodajam moko. Testo ne sme biti pretrdo —, da laže delam, večkrat roke vtaknem v moko, da se testo ne prijemlje rok. Na ta način pripravim mehko — dobro testo — kruh za bolnika je lahek ter ne dela nikakih težkoč. Tanek kos kruha je ludi dober, da se ga prepeče, ako ima bolnik istega rajši. Ako pa malo mleka primešate, je pa izredno dober kruh. Kvas vstavim V< ure pred pričetkoin dela. Prav lako pripravim dober kruh iz enolne moke in V> koruzne, ako poparim samo toliko, kakor omenjeno. — Tudi ako malo kuhanega krompirja primešamo, bo kruh zelo dober in ne bo težak. Kaj bi bi!o treba storiti za družine z več otroki 1. Treba bi bilo zavarovati družinsko miselnost z odkritim bojem zoper vse umazanarije in šund kakor tudi zoper preprečevanje porodov. 2. Treba bi bilo poskrbeti za zdrava stanovanja za družine z več otroki. 3. Davke bi bilo treba znižati. 4. Povišati pa je treba_ davek samskim osebam in družinum, ki so brez otrok. 5 Družine z več otroki naj bi imele znižano ceno za elektriko, oziroma plin. 6 Prav tako naj bi se znižala voznina po železnicah in trainvajilv. ~ ' • 7. Podeljevale naj bi se posebne nagrade ■ob rojstvu otrok, k jer' ilh ie več kot trije, 8. Najvažnejša živila in potrebščine bi morale biti cenejše za veččlanske družine. 9. Povišala naj bi se pa carina in davki luksuznim piedmetoin. 10. Vsi družinski očetje bi morali imeti stalno službo. 11. Družinskim očetom ne bi smela biti služba odpovedana. 12. Omejiti bi se moralo dvojno zasluž-karstvo. 13. Prav (ako bi bilo treba omejiti službe žensko, posebno še poročenih žensk. 14 Hčerke bi morale biti vse gospodinjsko izobražene, preden bi šle v kako službo. 15. Treba bi bilo povišati draginjske do-klade vsem družinskim očetom, ki imajo več ko tri otroke. O tem razpravlja najnovejša tozadevna knjižica nemškega zdravnika dr. Stiickmanna, ki pravi, da bi naj odrasel človek spal sploh samo pred polnočjo. Omenjeni zdravnik navaja več [poskusnih oseb, ki jim je bilo dovolj spanja do polnoči. Ostali del noči in ves dan do šestih zvečer pa so opravljali svrtja dela. Taka razdelitev časa za spanje in bedenje, kakor je zdravnik sam na sebi preskusil, jako pospešuje zmožnosti za delo in krepi živce. Ljudje, ki se držijo take razdelitve časa, izvršijo prav posebne stvari. Seveda so mnenja glede take razdelitve časa jako različna. Predvsem pa: Kdo si more privoščiti, da bi šel že ob šestih zvečer spat? Kdo bi se hotel odreči pomenku z domačimi in s prijatelji in kdo bi se odrekel kinu, koncertom, gledališču in bi šel namesto tega rajši v nedeljo dopoldpe v muzej, a popoldne h kaki otroški predstavi v gledališče? _ A omenjeni zdravnik navaja z imenom nekaj oseb, ki vendarle tako živijo. Tu je predvsem umetnica Elly Ney, ki se drži »naravnega časa«. Če ni na kakšnem potovanju zaradi svojih koncertov, pa gre ob šestih spat in vstane, čim se zbudi, pa čeprav je še tako zgodaj ponoči Ta način spanja, pravi ji prij" mnogo bolj kot prejšnji. Pisec navaja še zgled pisateljice in zdravnice doktorice llarserjcve, ki je spisala svoje odlične knjige v najranejšili jutranjih urah. Ta pisateljica in zdravnica je mati četvorice otrok in vodi obsežno gospodinjstvo in je spisala v sedmih letih poleg vsega dela še mnogo znanstvenih in leposlovnih spisov. »Kako ste mogli vse to storiti?« Na to vprašanje odgovori: »Ker hodim zgodaj spat in zgodaj vstanem « Če uima kaj prav izrednega, gre s svojimi otroki vred v posteljo in sedi — že vsa naspana in sveža — najkasneje ob treh zjutraj pri svoji pisalni mizi. Navzlic različnih ovir, ki jih imamo v svojem poklicu, pa se je vendar že izkazalo, da si je moči razdeliti čas tako, da spimo večidel pred polnočjo, kakor je za naše telo in dušo najbolj zdravo. KUHA Jetrna pašteta Potrebuješ 10 dkg jeter. 1 čebulo ali por, sol, malo masti, 3 debele, skuhane krompirje, 1 kislo kumarico, zelišča in gorčico. Jetrca opražiš s čebulo, nato jih z vsemi drugimi dodatki zrežeš z mesoreznico in slednjič dobro osoliš in začiniš. Vipavska juha. Fižol skuhaj do mehkega, isfo-tako zelje. Fižol pretlači in ga pridaj kislemu zelju. Razbeli olje, vrzi vanj strt česen in paradižno mezgo, takoj nato moko. Prav malo popraži, razredči in vlij v fižol z zeljem. Ječmenčkova juha z zelenjavami: V vodi kuhaj ječmenček. Na ma3ti prepraži zrezano čebulo, nato na rezance narezano korenje, štor ohrovta ali zelja, kolerabe, zelen petršilj. Ko zaruineni, potresi moko na isto popraži. Nato zalij z vodo, dodaj ječ-menčku in skuha) do mehkega. Zadišavi s soljo, la-vorjenim lističem in česnom. Če moraš ostrgati ali olupiti zelenjavo za v juho ali sadje in podobno, tedaj naredi tako, da nazadnje olupi' krompir. Potem si s krompirjevimi olupki obdrgni roke in vsa umazanija bo izginila z rok. »Ali tudi vročino si imel?« Jasno — devet in trideset v senci!« Kako skrbimo za galoše Kdor ima zdaj galoše, ima že kar dragocenost. Zatorej bi jih morali negovati in jih ne zanemariti. Čenrav galoše niso umazane, jih je ižiti. N« galoše, pa z belo mastno mažo za čevlje. Ce so pa treba snažiti. Namazati jih moramo s posebno mažo za galoše, ki jo dobimo v drogeriji, ali do mastno mažo za čevlje. Ce umazami, jih najjirej obrišemo z vlažno krpo; ko so suhi, jih dobro obrišemo s suho krpo in jih namažeino. Ko so namazani, jih še ne ob-drgnemo do svetlega, ampak ostanejo le namazani, dokler jih ne obujemo. Šele tik pred obutjem, jih usvetimo. V galoše denemo vedno strkljan časopisni papir, da ostanejo lepo napote. Nikdar ne pustimo v galošah čevljev, čeprav jih z galošami vred seznjemo! Galoše tudi ne smejo biti-nikdar blizu kake kurjave nli peči in tudi ne na soncu. Tega galoše ne prenesejo, postanejo slepe in prehitro izgubijo trpežnost. Najtemnejši prostor v stanovanju ie pravšen zanje in za njih čim daljše življenje. Pomislimo tudi na to, da je treba galoše tudi znotraj snažiti! Vzamemo krpico_ z jesi-hovo vodo in obdrgnemo galoše znotraj, a potem jih vsaj en dan ne smemo obuti. Preden pošljemo galoše v »j>oletno spanje«, jih moramo osnažiti, kot smo zgoraj navedli, in jih nato zaviti v svilen j>apir in položiti v najtemnejši kot omare. Ko se bo spet začel« zima, bomo z zadovoljstvom opazili, da so galoše še povsem uporabne. A. E. M. O. J.: V »Slovencu« z dne 2. marca sem vain odgovoril in priporočal, da ne obupate in znova potrkate radi zdravljenja revmatizma. Na ta moj odgovor me je obvestilo ravnateljstvo Kra-pinskih toplic, da Vas ie pripravljeno zdraviti do 3 tedne brezplačno. To dobroto bo napravilo v spo min pokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca Podrobneje Vas obvestim pismeno Anica iz Z. S.: 15 let ste stari. Oolšo imate od 10. leta. Mama vam je bila kupila zdravila, s katerim ste se mazali. Golša vam je kmalu izginila Cez 2 leti pa se je znova pojavila. Od takrat vam ne izgine več, četudi vam je bilo rečeno, da bo popolnoma izginila. Ker pijete veliko vode, mislite, da vam golša raste radi tega. Vodo prištevamo res med tiste faktorje, ki povzročajo golšo. Ni pa edini vzrok. Zato ne morem trditi, da bi bila prav pri vas voda kriva. Iz vašega opisa sklepam, da spada Vaša golša v vrsto tistih, ki same fjol.igoma zginejo. Ce pa se to ne bo zgodilo. ne mažite in ne pijte nobenih zdravil. Posvetujte se s kirurgom. F. P. J.: Pred tremi leti ste bolehali na želodcu. Pozdravili ste se in okrepili. Radi bi se poročili, pa vas moti nevšečnost. Vprašujete, če vam ne bi pomagale omenjene tablete. Preden se odločite za kakršno koli zdravljenje, si morate biti na jasnem, od kod nevšečnost. Treba je poiskati vzrok. Po njem se ravna zdravljenje. Vzrok pa more dognati vestna preiskava. Storite to najprej. Potem pa se ravnajte po navodilih zdravnika. B. S. T. V.: 29 let ste stari. Vnetje žolčnika in žolčne kamne so vam lani dognali. Držali ste se di-jete, jemali zdravila. Tri me>ece ste bili brez vseh težav. Po treh mesecih ste dobili zopet napade. V vaši bližini imate dobrega kirurga. Posvetujte se z niim. Dvomim, da bi se vam posrečilo pregnati žolčne kamne s čem drugim kakor z nožem. Na zdravnika se obrnite radi vašega stanja čimpreje. Verjetno, da prihaja neprijeten duh iz ust radi prebavil. Tudi radi glist ne smete biti brezbrižni. Včasi povzročajo hude stvari. M. N. S.: Ce ste napisali, naj odgovorim no oznako »skrb«, je bil odgovor vam namenjen. Nevšečnosti, ki jo zdaj omenjate, je vzrok vnetja žlez tam okoli. Imen posameznih strokovnjakov ne morem navajati. Poprosite svojega zdravnika, naj vas pošlje k strokovnjaku. Ce to ne bo šlo na stroške Okrožnega urada, pa prosite, naj vam pove naslov strokovnjaka v Mariboru. Anka: Odgovoril sem vam, zakaj vam ne morem izpolniti želje. Ce želite vam bom pismeno odgovoril. V tem primeru pa mi pošljite točen naslov. R. F. Lj.: Ob črevesni odprtini in globlje v črevesu vas hudo srbi. Mislili ste, da imate zlato žilo. Kupili s»e si v lekarni zdravila, ki pa nič ne izdajo. Vprašujete, če nimate morda črevesnih zaie-datcev. Verjetno je, da imate drobne bele glistice oksiu-re. Te opazite v blatu ali pa v čistilu. Dostikrat pa jih doženemo šele z drobnogledom. Ko to doženete, prosite zdravnika, da vam napiše primerna zdravila. Tudi česnovo čistilo je priporočljivo. Naprav-ljajte si ga redno vsak večer skozi osem dni. Spustite ga visoko v črevo in ga dalje časa zadržujte. Potem prenehajte nekaj Časa. Ce ne bo bolje, ponovite znova. Pri vsem tem pa skrbite /a čimvečjo snago. — Sočivje, zelenjavo, sadje skrbno osnažite. preden ga zavživate. Prav tako skrbite, da boste vedno umili roke po iztrebljanju. Z jajčeci, ki jih z rokami prenesete v usta, se vedno znova okužite. I. P. L. Ce 17 leten tant nima toliko volje, da bi pustil tobak, ga boste z zdravili težko pripravili do tega. Kaj |e vzrok nespečnosti pri njem, iz vašega dopisa ne morem dognati. Z. M. C. D. p.: Mati sle dveh otrok, tretji je na poti. Nobenega premoženja nimate. Primanjkuje vam obleke, hrane, do konca meseca se morate izseliti. Potem boste na cesti. Mož aluži rok pri vojakih Mlajši iantek, ki je žtar 9 mesecev, se zdi, da ne uspeva tako kot bi moral, če prav storite za njega vse. kar v svoji revščini zmorete. Vprašujete, kdaj vam je pričakovati poroda. Prosite me, naj bi vas jaz komu priporočil za obleko ali kakšno podporo. Fantka je videl zdravnik. Rekel je, da je dobro razvit. Mislim, da nimate vzroka, da bi dvomili o tem. Bodite mirni, storite zanj toliko, kolikor v svojih okoliščinah zmorete. Hrana, ki jo navajate, je primerna za njega. Poroda vam je pričakovati v maju. Kdaj točno, ne morem fiovedati, ker niste navedli točnih jx>datkov. Ce bom mogel kje kaj izprositi. vas bom obvestil. Je pa v teh časih hudo težko. Razumem vas prav dobro. Zelo rad bi vam pomagal P. M. Lj : Trenutno za brata ni nevarnosti. Vendar pa mora biti oprezen. Prav je, če večkrat povpraša zdravnika za svoje zdravje. Ce je bilo sedanje dognanje negativno, naj ga ne skrbi. Cez par mesecev ali pa če b' opazil kakšne znake, naj se obrne znova na zdravnika. Dekletu so dali pred odhodom iz zdravilišča točna navodila, kako se ji je ravnati. Naj ne pozablia na to! S. M. M. S. 29: Možnost je še vedno v teh letih, če prav je verjetno zmanjšana Ker ni samo od le' odvisno, ampak tudi od drugih faktorjev — vam ne morem lamčiti. Ce ste zdravi, imate lahko upanje. Preden pa se odločite, se j>osvetujte s strokovnjakom za ženske bolezni Potem pa povejte zaročencu, kako in kaj, da ne bi bilo pozneje v zakonu očitkov in prerekanj. F. K. Ž. K. 8: Po vašem opisu sklepam, da so gnojne bule. ki se vam pojavljajo ob zobeh, v zvezi z vašimi zobmi. Dokler ne spravite v red zob, toliko časa vas bo mučila ta nevšečnost. Pogledati je potrebno vse zobovje. Prijioročam tudi rentgenolo-ski pregled, oziroma slikanje zob. Mislim, da imate prav ugodno priliko za to na zobni kliniki. Živino zdravnik Krava se močno slini. A. I. R. Imate mlado kravo, katera pri prežvekovanju izločuje veliko ko-ličinb belih pen. Opažate tudi, da se ji zobje ma-jejo ter da ima bolj trd in otekel jezik kakor ostala živina. Nekdo vam je rekel, da povzroča sli-njenje nervoznost, drugi pa pravijo, da so vzrok slinjenja slabi in majavi zobje. Prosite razlage, zakaj se krava slini, jeli slinjenje nevarno in dali je krava še sjx>sobna za pleme. — Slinjenje vaše krave bo prece| gotovo v zvezi a slabimi zobmi, predvsem pa z oteklim in trdim jezikom. Oovedo večkrat trpi na takoimenovanem bramorju jezika. Bramor jezika jiovzročajo majhne glivice, aktino-mvces imenovane, ki se zadržujejo na slami. V zimskem času dobiva živina rezanco in tako pridejo glivice s hrano vred v gobec živali. Ako ima žival le majhno ranico na jeziku, je že dovolj, da se glivice lahko na ieziku naselijo in tam s svojim ra-stom jjovzročajo oteklino in odrevenelost jezika Jasno je, da otekel in trd jezik predstavi a pri preiskovanju veliko oviro, zaradi česar žival težje jemlje hrano in jo tudi veliko težje prežvekuje. Slina, ki se normalno izloča pri prežvekovanju v večji meri, ne more v redu odhajati v želodec temveč zaostaja v ustih, kjer se meša z zrakom ter dela jDe-ne. ki padajo iz gobca. Slinjenje živali oziroma otečen m trd jezik začasno ni nevaren za življenje živali, sčasoma pa lahko jx>vzroči, da bo žival vse težje in težje jxižirala in prežvekovala ter zaradi tega končno tako shujšala, da bo poginila od lakote in iznemoglosti. v kolikor ni oteklina in otr-delost jezika preveč napredovala, se da zdraviti s posebnimi injpkcijami, ki se dajejo živali v jezik. Razen tega dobiva žival še poseben prašek med pitno vodo. Ce je pa že ves jezik postal trd in negiben, potem je najboljše, da kravo čimprej pro- daste mesarju — meso krave je razen jezika popolnoma zdravo in užitno. Dobro je, da s prodajo krave pohitite dokler je še pri mesu, sicer kasneje ne boste veliko dobili za njo. Sicer vam svetujem, da se po možnosti vendarle obrnete še na kakega živinozdravnika ter ga zaprosite, da poskuša ozdraviti kravo oziroma bramor ali aktinomycoso jezika. »Slinavka« kuncev. S. A. B. Opažate, da imajo vaši kunci mokre gobčke od koder se jim cedi slina v obilni meri. Slinavi kunci v nekaj dneh poginejo. Želite nasveta kako bi kunce krmili, da ne bi še naprej poginjali. — »Slinavko« kuncev povzroča majhen zajedalec, ki dospe s hrano v gobček in nos kunca, pri katerem povzroča neješčnost, slinjenje, nahod, naj>enjanje, drisko in nenadno smrt. Bolezen spada v vrsto kakcidioze ter je nalezljiva. Možno je, da ste si jo zanesli z novokupljenim kuncem, ali pa s prenašanjem kuncev v svrno parjenja ali pa z okuženo hrano. Okuženi kunec onesnaži s svojimi izmetinami bodisi iz nosa, bodisi z blatom tla in okolico in s tem hrano, katero pobira z okuženih tal Zdravljenje bolnih kuncev je precej težavno in manj uspešno. Zato je najboljše, da bolne živali ločite od zdravih ter jih po možnosti čimprej pokoljete in jih pojeste. Drobovje in glavo zaklanega kunca je treba globoko zakopati. Kletke dobro očistite ter jih razkužite z vrelim lugom. Na oko zdrave kunce nastanite nekje na toplem in zračnem prostoru ter jih dobro krmite z zdravim senom, deteljo, ovsom, korenjem, }>eso in sličnim. V kolikor bi kaj več želeli vedeti o reji kuncev, se obrnite na Zvezo društev »Mali gospodar« v Ljubljani, GosjX5ska ul. 4, kjer boste dobili zaželena navodila in knjižico o reji kuncev. Vrnitev daril, danih dekleta. A, B. Dekletu, s katero ste se zmenili, da se bosta poročila, ste dajali denar in druga darila. Sedaj se je pa poročila z drugim. Vprašate, ali vam kaže tožiti. — Ako niste vi zakrivili, da ni prišlo do zakona, smete vse, kar ste dali dekletu z ozirom na nameravani zakon, zahtevati nazaj. Če vam ne vrne zlepa, jo boste morali pač tožiti. »Kokoši delajo Škodo.« A. G. Za škodo, ki so vam jo naredile tuje kokoši, odgovarja njihov lastnik in lahko od njega zahtevate odškodnino. Če vam ne plača zlepa, ga lahko tožite Ne smete tujih kokoši pobiti ali zastrupiti. Če lastnik nikakor noče poskrbeti, da ne bi kokoši hodile na vaš vrt, ga lahko tožite, da ie to dolžan storiti. Neopravičeno sprejeta denarna pošiljka. C N. Pošta vam je dostavila denarno pošiljko po poštni nakaznici, ki se je sicer glasila na vaš« ime, vendar se je pozneje ugotovilo, da ie bila denarna pošiljka nameniena drugi osebi enakega imena Vi ste denar ie porabili. Pošta zahteva vrnitev denarja, ki ga pa ne morete vrniti, ker ga več nimate. Grozi vam z ovadbo na državno tožilstvo Mnenja ste, da vi niste krivi zmote in da zato ne morete odgovarjati. Vprašate za nasvet. — Ko ste denar sprejeli, ste gotovo vedeli, da se ie morala zgoditi pomota, če niste Imeli od nikogar ničesar prejeti, če že niste sprejema denarja ta- iiimiinmmiiiimniiiminimimmm ODRE2ITF mi.................................. I * * ... » - w ---- ----- odgovarja samo na vprašanja, ka-| terim ie priložen tale odrezek j 1 Slovenec, 23. marca 1941 | 9iiiiiiiiiimi iiitiHtiHiiiiiiiiiiiiiniinnmttiiiniiiinnnniiniinintHiiniuniiiiitiiitmtHinHitiMiHiiiS tičnih šol. Poučen in zanimiv članek o izbiri po-klica in o raznih iolah, ki bi morda tudi za vašega cina prišle v poštev, )« objavljen v letošnjem •Slovenčevem koledarju« pod naslovom »Za uk si Crebrisane glave«... Kaj na) bo nal otrok. Pre-erite gal Draginjske doklade. C t Rodbinskim rpoko-jencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih, po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923, pripada tista osebna doklada, ki bi jo imele osehe, od katerih izvajajo pravico, te bi jim bila odrejena osebna doklada po predpisih čl 6 uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih vpokogencev. Tudi pri njih je doklada različna v različnem draginjskem razredu in velja zanje dra-ginjski razred, kjer ie stalno nastanijo, če sta torej prosilca stalno v Zagrebu, kjer študirata, naj to prijavita pristojni finančni direkciji in prosita, da se jima odmeri doklada prvega draginj-skega razreda. Razlike za nazaj pa po našem mnenju ne bosta dobila, ker očividno nista prijavila spremembo bivališča finančni oblasti. Take prošnje ne bo treba kolkovati. Poltna pošiljka. P. P. Če vam je lz poštne pošiljke kakšna stvar izginila, bi bili morali to takoj javiti pošti. Poštna uprava namreč povrne odškodnino za izgubo, poškodbo ali zmanjšanje pošiljke. Če prevzame upravičena oseba kako pošiljko brez ugovora, nima s poznejšim izgovorom, da je vsebina pošiljke zmanjšana ali da je Izginila, nobene pravice do odškodnine. Poštni upravnik vas je upravičeno zavrnil, ker ste na pošiljko napisali žaljiv napis, ki je jasno meril na poštne uslužbence. Pošiljke s takimi napisi so izključene od odprave s pošto. Eksplozivnih predmetov nikakor ne smete dati v zavoj, v katerem pošiljate perilo Pošta bi morala tako pošiljko odkloniti, če bi jo pa vtihotapili, se Izpostavljate nevarnosti, da boste kaznovani. Dopolnitev nujnega deleža? K. J. S. Oče je v oj>oroki zapustil posestvo najstarejšemu sinu, materi določil prevžitek, ostalim otrokom pa namenil po 3000 din v gotovini in pohištva za 1000 din. Posestvo je bilo cenjeno na 72.000 din, materin prevžitek pa 18.000 din. Ker je osem otrok je vsak izmed otrok v vrednosti 4000 din prejel več kot znaša nujni delež, zato ne bo mogel nihče te oporoke ovreči in kaj več zase zahtevati. Spor radi živine. K. F. S. Ko je oče izročil sinu posestvo, je mogel sinu s posestvom vred tudi premičnine izročiti, lahko pa si je tudi kaj pridržal. Če si je oče takrat pridržal 3 glave živine, je moralo biti tudi dogovorjeno, kdo bo dajal tej živini potrebno krmo in do kdaj. Če glede te živine v pismenem zapisu pogodbe ni nobene določbe, če ni našteta med izročenimi stvarmi niti izrecno ni pridržana očetu, bo moralo v sporu sodišče pač obe stranki, to je očeta in sina zaslišati, kaj sta se glede te živine domenila; potem šele bo moglo sodišče odločiti, čigava je ta živina. Neveljavna oporoka? F. D. L. Dokazati morate, da od brata napisana oporoka ni bila napravljena v stanju jjolne zavesti, premišljeno in resno, ampak le vsled siljenja takrat prisotnih oseb. Potem boste mogli doseči razveljavljen je oporoke in bi potem nastopilo zakonito dedovanje, pri kateremu bi bili v enaki meri vjioštevani vsi bratje in sestre. Dvomljivo pa ie. če bi se vam tak dokaz posrečil, ker bosta takrat prisotni brat in sestra verjetno branila veljavnost oporoke. K zrakoplovcem bi rad. K. R. Dodeljeni ste k artileriji, pa bi radi služili pri zrakoplovcih. Vložite prošnjo na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja. Brez oporoke. I. D. P. Mož je umrl brez pismene oporoke. Pač pa je vpričo žene in dveh hčerk pred smrtjo ustmeno izjavil, da je vse. kar ima, po smrti last žene. Hčerke j>a s tem niso zadovoljne. Vprašate, če je bila to veljavna ustna oporoka. — Ne. Za ustno oporoko morajo biti hkratu prisotne tri priče. Ker je mož, od- koj odklonili, bi bila vaša dolžnost, da ga vrnete pošti, čim se je ugotovila pomota. Niste pravilno ravnali, ko ste si denar, ki vam ni pripadal, prisvojili in porabili. Popolnoma upravičena je zahteva pošte, da denar vrnete. Če vas pošta ovadi državnemu tožilstvu, vas utegne sodižče kaznovati zaradi protipravne prisvojitve tujega denarja. Svetujemo vam, da čim prej vrnete, kar ste neopravičeno prejeli. Obleko, ki ste jo kupili s tem denarjem, vam lahko zaplenijo. Višina preživnine za nezakonskega otroka. J. M. Vižina preživnine, ki jo mora plačevati oče za nezakonskega otroka, se ravna po očetovi imovini in otrokovih potrebah. Zakoniti predpisi ne določajo višine zneska, ampak znesek določi sodišče, ako ni sporazuma med otrokovim varuhom in nezakonskim očetom. Določeni znesek tudi ne ostane stalno isti, ampak ga sme sodišče zviševati ali zniževati v skladu z višjimi ali nižjim očetovimi dohodki in večjimi ali manjšimi otrokovimi potrebami. Kam s sinom? A F. Sin je dovršil meščansko šolo, pa ne najdete zanj primerne zaposlitve. Vprašate, ali bi bilo mogoče fanta spraviti v kakšno vojaško, kmetijsko, gozdarsko ali drugo šolo in to > štipendijo, ker sami nimate sredstev za šolanje — Težko vam je odgovoriti na to vprašanje, ker ne poznamo vašega sina. Vsekakor je treba pri izbiri šole, odnosno poklica, za katerega naj se sin v šoli pripravi, paziti na to, do kakšnega poklica ima »in res veselje in če ga delo v dotič-nem poklicu tudi v resnici zanima. Nato bi bilo šele zaprositi za sprejem v šolo, za katero se je lin odločil. V podčastniški šoli bi se šolal brezplačno. Glede sprejemnih pogojev bi se bilo obrniti na upravnika šole, kamor bi sin želel biti sprejet. Sicer so pa informacije o sprejemnih pogojih v te šole razglašene vsako leto tudi po časopisih Tudi glede sprejemnih pogojev v druge šole boste dobili potrebne informacije, kakor tudi podatke o možnosti brezplačnega šolanja, pri vodstvih do- PttstbM pazit«, kal bolalk pQc1 Pitate nI I« n tdrarega člsreka tel« ralna, temveč tudi ta bolnika mas-^^^ gokrat rainejSa od hrane! Zate pijte VI In Val bolnik čim JeSče našo aafbolfS« mineralno vodo, ki la obrnem tudi sdravllaa ono z rdečimi srci! Prospekt« la vsa potrebna navodfla ta domaČ« zdravljenj« Vam pošlje gratia in radevoljo Uprav« zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI nosno oče umrl brez oporoke, nastopi zakonito dedovanje: vdova bo dobila eno četrtino, in vsi otroci skupaj M zapuščine, vsak po enakih delih. Oporoka se da spremeniti. M. K. Lj. Kljub dedni pogodbi, ki ste io napravili pri notarju, imate pravico, da glede ene četrtine imovine napravite svojo poslednjo voljo. Svojo oj>oroko glede te četrtine lahko do zadnjega spremenite in bo zadnja od vas lastnoročno zapisana in podpisana oporoka glede te četrtine obveljala. Ne morete pa več enostransko spremeniti že veljavno sklenjene dedne pogodbe glede Ji svoje imovine. Kmečka zaščita. K. F. Zadolžili ste se 1. januarja 1932. Ko je bila uvedena zaščita kmečkih dolgov, ste se z upnikom dogovorili, da se z zaščito ne boste okoristili ter, da mu boste plačevali 4% obresti. Pozneje je upnik zvišal obresti na 5%, sedaj jih pa zahteva 6%. Vprašate, ali bi sedaj še lahko dolg znižali po predpisih uredbe o zaščiti kmečkih dolgov in ali se bodo preveč plačane obresti priračunale k glavnici. Kako bi bilo postopati? — Ce ste kmet po predpisih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, se še lahko okoristite z zaščito. Po predpisih navedene uredbe, se njeni predpisi ne morejo s pogobo izpreininjati v dolžnikovo škodo. Zato dogovor, ki ste ga sklenili z upnikom v svojo škodo, ni veljaven. Zahtevajte od upnika, da vam preko občine pošlje obračun in obveznico v smislu pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Kako je postopati v tem primeru, je razvidno iz navedenega pravilnika, ki je objavljen v št. 100 »Službenega lista« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1938. Če upnik ne sproži postopka za zameno dolžniških listin, sme zahtevati zameno tudi dolžnik skladno s predpisi navedenega pravilnika, ki veljajo za upnika. Kako se sestavi obračun, je tudi razvidno iz pravilnika. Preobširni bi bili, ce bi pravilnik na tem mestu prepisovali. Zato ga poiščite v »Službenem listu«. Ce vam upnik ne pošlje obračuna in ga tudi sami ne znate sestaviti, se boste pač morali obrniti na strokovnjaka (odvetnika), v sporu bo pa odločilo sodišče. Odpoved stanovanja. A. N. Niste povedali iz kakšnega razloga se vam je stanovanje odpovedalo. Tudi ustmena najemna pogodba je veljavna. Zato ne more biti razlog za odpoved pomanjkanje pismene pogodbe. Prav tako ne povišanje najemnine, ki se sploh ne sme povišati; vložite pravočasno pri sodišču ugovor. Oapoved stanovanja v hiši v mesta. M. H. Lj. Ce stanovanje res rabite za sebe, boste najemniku lahko odpovedali. V primeru spora, odnosno ugo-vora s strani najemnika, bo odločilo sodišče, ali je stanovanje res potrebno vam za osebno prebivanje. Bolniški uslužbenci. D. K. Z vprašanjem glede zboljšanja položaja se obrnite na nadrejeno vam službeno oblastvo. Brezposelna podpora. P. F. Po našem mnenju ne boste mogli ničesar doseči zoper zavrnitev prošnje za podporo s strani občine, ki vam je podporo za nazaj odklonila, ker ste sedaj zaftoslent. »Jugoras«. P. F. Obrnite se naravnost na navedeno organizacijo ali pa na Zvezo združenih delavcev v Ljubljani. Kmetijski nasveti črešnja ne rodi. N. K. K. — Vaša deset let stara črešnja bujno cvete vsako pomlad, toda večina cvetja odpade. Prav malo plodov ostane. Kako je ravnati, da bi rodila? — V vašem kraju imate težke zemlje, ki nimajo ajxia. Črešnja pa je drevo, ki nujno rabi apno, da dobro cvete in obrodi zdrav plod. Zato vam svetujemo, da plitvo odkopljete okrog korenin, (ne okrog debla) ter pognojite zemljo z apnenim prahom (odpadek žganega apna), ki (Ja potem pokrijete z zemljo. Apno pa ne sme priti na korenine. Morda bo učinek že letošnje leto viden, bolj verjetno pa šele prihodnje leto, kajti rezervne snovi za cvetje in plod so že v jeseni pripravljene. — Če bi pa bil kak drugi vzrok neplodnosti češnje, tega ne moremo od tukaj ugotoviti; to more dognati le strokovnjak na licu me6ta. Kočiči ali prašiče na peči. L M. P. — Na novo pekovsko peč ste nasuli gramoza in povrhu pokrili € zidno opeko, da se na njej lahko leži. Sedaj peč pušča paro skozi gramoz in opeko, in v špranjah so se zaredile prašiče. Kako jih je zatreti? — če peč diha, to je. izpušča paro oa vrhu, ie gotovo nastala v oboku kaKa rajipoklina. ki jo je treba zadelati. Dokler ne pregledate oboka in popravite po-grešek, tako dolgo ne boote odpravili niti kočtčev ali prasic, ki za svoje živlejnje potrebujejo vlage Če jim bo zmanjkalo te, tedai bodo poginile. Lahko tudi zadelate pod iz zidane opeke oa vrhu z malto ali cementom, tako da ne more ta mrčes na dan, tedaj bo tudi poginil, ker ne bo imel zraka. Trajnost škropiva iz modre galice. K. J. V. — Škropili ste breskve s škropivom iz modre ga- lice In apna, pa vam ga je ostalo nekaj litrov. Radi bi ga porabili za škropljenje po cvetju. Želite vedeti, če bo še dobro. — Tako dolgo (do cvetja) pač ne bo ostalo porabno. Škropivo iz modre galice in apna ostane le kakšen dan neizpre-menjeno, kajti zrak ga zaradi svoje ogljikove kisline izpremenl. Prej žoličesta usedlina postaja drobno zrnata, lahko se izloča in se listja več ne prijemlje. Zato je treba količino bakrenoapnene raztopine za vsako uporabo posebej namešati. Da se siceT ohraniti uporabna do teden dni, če ji primešamo na 100 litrov tekočine 10 dkg sladkorja Pri vas pa, ko gre le za par litrov, se to nikakor ne izplača, zato izlijte, kar vam ostane, kratkoma-lo stran, ker je to postala 2e ničvredna čorba. Vodna mot v konjskih silah. I. I. Š. — Nameravate zgraditi preprost mlin na vodni pogon, oziroma na turbino. Padca imate 10 m in 60 litrov vode na sekundo. Želite vedeti, koliko konjskih sil ie to in kako bi se dala ta voda dobro izrabiti. — Tozadevno se obrnite na strojni oddelek tehnične fakultete na univerzi v Ljubljani, ki vam bo tozadevno podala potrebna pojasnila. Umetno gnojilo za oves. B. I. C — Radi bi Dognojili oves z umetnim gnojilom na njivi, ki meri 1200 četvornih metrov. Katero in koliko? — Ce ie njiva, knkor pišete, v dobrem stanju, tedai potrosite na ta prostor 200 kg apnenega prahu kot odpadka iz apnenic in pa 35 kg superfosfata. To gnojenje bo zadostovalo in oves bo dobro uspeval Davčni nasveti Dedne pristojbine. L. C., Lj. — Oče vam je pred enim mesecem umrl. Z darilno pogodbo za primer smrti iz leta 1932 vam je daroval hišico s sadovnjakom. Hiša je v pogodbi ocenjena na 85.000 din. Eno stanovanje v hiši imate vi, drugo stanovanje pa imata brezplačno kot dosmrtni pre-užitek vaša mačeha in polsestra. Razen tega morate mačehi dati dedni odpravek v znesku 5200 dinarjev in polsestri nujni delež. .Vedeti želite, koliko bodo znašale takse in koliko nujni delež ter kdaj boste morali ta nujni delež plačati? Vršila se bo zapuščinska razprava, kjer se boste dediči podrobneje dogovori!!. Ce smo vas prav razumeli, imate poleg mačehe in polsestre 4e pravo sestro. Niste pa jKivdall, kako }e sestra dedno oskrbljena. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža. Rok za plačilo nujnega deleža ni določen. Upravičenec ga lahko takoj zahteva, čim mu je nujni delež prisojen. Po našem računu znaša riujni delež za polsestro 13.300 din. Ne vemo pa, če je to točno, ker niste povedali, kako Je sestra dedno odpravljena. Davčna uprava vam bo odmerila dedne pristojbine, ker se od darilnih pogodb za primer smrti odmerjajo dedne pristojbine (čl. 1 uredbe o neodplačljivih prenosih imeovine — Službeni list kr. banske uprave ▼ Ljubljani 1 dne 19. maja 1937, kos 40.). Davčna uprava vam bo odmerila dedno takso od dednih odpravkov, prenosno takso od kosmate vrednosti podedovane hiše, povprečno takso od čiste vrednosti hiše, banovinsko doklado k državni dedni taksi in banovinsko prenosno takso. Odmera bo Izgledala približno takole: Dedna taksa od dednih odpravkov: od 5.200 din 1.5«...... 78 din od 5.200 din 1.5% . . . . • 78.00 din od 13.300 din 1.698.....199.50 din od 66 500 din 2.5%..... 166250 din prenosna takse od 85000 din 1% . 850.00 din povprečna taksa od 85.000 din 0.1% , 85.00 din banovinska doklada k dedni taksi od 1940 din 20%......888.00 din ban. prenosna taksa od 85.000 din 2% 1700 din Skupaj ........... 4963.00 din Razen tega bo treba plačati ie neke manjše kolkovine za izvedbo prepisa v zemljiški knjijtf. Ker pa niste podedovali biše brez vsakih bremen, bo davčna uprava ocenila vrednost pre-užitka za mačeho in polsestro po odredbah čl. 58 gornje uredbe in smatrala ta preužitek j>o našem mnenju kot dopolnitev dednega odpravka za mačeho in polsestro s Čimer se bodo celokupne dedne pristojbine verjetno nekoliko znižala Dežela brez skrivnosti Republika Gosta Rica — bogata dežela, zgled miru in zadovoljnosti Costa Rica je najmanjša med srednjeameriškimi latinskimi republikami. Ta dežela sama zase jo taka posebnost, da se splača o njej spregovoriti, z'asti dandanes. Ta dežela, ki je najmanjša v srednji Ameriki, ima tudi najmanjše glavno mesto izmed vseh držav v Ameriki sploh, ima najmanjši oartament v Ameriki, najmanjšo armado v Ameiiki ter ima najmanj takih ljudi, ki bi ne znali ne pisati-ne brati V njeni zgodovini je imela mnogo manj revolucij, kakor katera koli druga dežela novega sveta, generalskih pu-čev pa sploh ne poz.ua, ker nima nobenega generala. Ko so v prvi polovici preteklega stoletja vse republike latinske Amerike vrgle s sebe špansko nadoblast, so se v njih ravolucije kar vrstile. Le Costa Rica je ostala mirna. Njeno podnebje je mnogo bolj zmerno, kakor v kateri koli drugi njeni sosedi, v Panami, Nikaragui, Hondurasu. Njena zemlja je mnogo bolj rodovitna kakor drugje v srednji Ameriki, zato jo imenujejo tudi »bogata obal«, kar pomeni Costa Rica. Prebivalstvo je sestavljeno iz belcev, črncev in Indijancev, ki pa so med seboj mnogo bolj enotno pomešani, kakor drugje. Zemlja je pravično razdeljena na male kmete, ki jo pridno obdelujejo, medtem ko povsod drugod poznajo poleg veleposestnikov tudi cele množice poljedelskih delavcev. Z eno besedo Costa Rica je kakor otok miru in skromne zadovoljnosti. taka je ta deželica še dandanes. Ker se nikoli ni vojskovala ter se tudi vojskovati ne misli, zato nima nobene armade, zato tudi nima ne vojnega ministra, ne generalnega štaba. Na čelu njene »oborožene sile« stoji major, ki poveljuje 600 vojakom, ki pa nastopajo zgolj pri paradah in slovesnih prilikah. Zato je med temi 600 vojaki tudi nič manj kakor 285 godbenikov. Ta oborožena sila je v rokah častnikov, med katerimi je 8 stotnikov, izmed katerih dobiva vsak 31 dolarjev mesečne plače, medtem ko ima major 40 dolarjev. Podobne plače imajo tudi drugi civilni uradniki te dežele: tako ima provincialni guverner na mesec 75 dolarjev plače, član vrhovnega sodišča 160, državni predsednik pa 215 dolarjev, kar je v našem denarju nekako 10.000 din. Državni predsednik je poglavar za se. Nikjer na svetu menda ni bolj domačega razmerja med državnim poglavarjem in državljani kakor tukaj. Njegova palača stoji v ljubkem glavnem mestecu San Jose. Palača je preprosta enonadstropna [podeželska hiša, ki vanjo vodijo odprte stopnice. Na teh stopnicah ob semanjih dneh ženske prodajajo kostanj in druge pridelke, sladoledarji pa svoje sladkosti. Na drupi strani hiše je na vrt odprta terasa, kjer se zbira predsednikova družina k obedom in h kavi. Sedanji predsednik je kakih 40 let star mož, ki je po poklicu zdravnik. Piše še dr. Ralael Calderon. Izvoljen je bil v svobodnih volitvah, in sicer čisto mirno ter brez nemirov. Izjaha pa iz družine, ki se že od nekdaj peča s politiko. Zato je tudi njegov oče državni podpredsednik ter obenem diplomatični zastopnik Costa Rice, generalni konzul v San Frančišku. Njegov brat pa je notranji minister v vladi. Ta predsednik pa ima mnogo dela, več kakor morda marsikateri drugi predsednik kake velike republike. Costaričani namreč hodijo k njemu v vseh zadevah, kjer je potrebna njegova pomoč ali njegov nasvet. Prav tako, kakor ljudje na primer v nekaterih krajih 'Evrope hodijo jto nasvete k svojemu župniku ali županu, V pritličju svoje hiše ima dve sobi za sprejemanje sodržavljanov. Ti dve sobi sta vedno polni ljudi vseh vrst. Na eni strani prihajajo k njemu bosonogi kmetje, indijanske ženske, katere v vreči nosijo s 6eboj na hrbtu svojega otročiča, na drugi strani prihajajo prav tako k njemu mornarji v lahkih suknjičih brez rokavov ter temnopolti delavci s plantaž. Vsak izmed te- pisane množice pa hoče govoriti s predsednikom, ga kaj prositi, so zoper kaj pritožiti. Nekateri ga hodijo spraševat tudi za zdravila svojim boleznim, ker vedo, da je njihov državni predsednik tudi dober zdravnik. In predsednik sprejema vse jk> vrsti ter se z vsemi lepo jiomeni. Kadar pa kam odpotuje ali pa je bolan, takrat njegov tajnik na vezna vrata pritrdi listek z napisom, da je predsednik bolan ali da ga ni doma, nakar ljudje mirno odhajajo. V zasebnem življenju pa predsednik živi s svojo družino kakor vsakdo drugi izmed njegovih državljanov. Zvečer lepo sloni na oknu svoje hiše ter se čez ulico na glas pogovarja z ljudmi, ki hodijo mimo, ali pa z ljudmi v nasprotni hiši. Kadar se kam pelje, gre pač na postajo, kjer si, kakor vsakdo drugi, kupi svoj vozni listek, nakar na peronu z drugimi vred čaka, kdaj pride njegov vlak. Če gre v kino, tudi sam pri vhodu kupi vstopnico ter nato sredi druge množice sedi in se smeje, kakor pač nanese. Tako je torej v tej deželici Costa Rica, ki tako rekoč ne pozna nobenih skrivnosti, nobenih senzacij, ki pa je prav zaradi to svoje naravne preprostosti dandanes prava skrivnost in prava senzacija za nas. Dežela prideluje največ kavo, vsaj tri četrtine ljudi se peča s pridelovanjem kave na plantažah. Odkar pa je zunaj v svetu nastala velika vojna, so tudi v Costa Rici začeli čutiti njene posledice. Kava ne gre več tako v denar, kakor je šla, ker Anglija, ki je kupovala največ kave, zdaj ne kupuje več. Prav zadnje čase se je začelo nekam na boljšo obračati, ker je zdaj Amerika začela kujx>vati mnogo kave. Glavno Nemško letališče v severni Afriki. Obdano je z bodečo žico, kraj nje pa sede domačini ter opazujejo kaj se godi. Letalci jih pa fotografirajo. prebivalstvo v Costa Rici so kmetje in obrtniki. Nad 00% jih je. Ti so po večini precej premožni, tudi izobrazba je precej visoka. Saj jia tudi ni nobeno čudo: Costa Rica je med ameriškimi državami edina, kjer je voč šol kakor pa policijskih komisariatov, kjer je več učiteljev kakor policajev. Časopisje je precej razvito ter je tisk tamkaj svoboden. Tudi svobodne politične stranke imajo tamkaj. Toda nasprotstva so omiljena in politični prepiri so le redki. Politično in gosjiodarsko Costa Rira precej drži z Združenimi državami Severne Amerike, to je tudi razumljivo, saj je bližnja soseda Panamskega prekopa, zaradi česar je njena lega strateško in svetovnoj>olitično zelo važna. Vkljub vsem svetovnim pretresom pa ta dežela živi mirno in idilično življenje, ki jo zanj lahko zavida vsak evropski 'tovek. Odkod so naše ure Od lesene ure s kukavico do najfinejše zapestne ure Ne gre za to, da bi pripovedovali, kdaj so ljudje rabili peščene ali sončne ure, marveč zato, odkod so naše stolpne, stenske in žepne ure. Naj-glasovitejše so pač švicarske ure. Znano pa je tudi, da je v Nemčiji v tako imenovanem Črnem lesu — Schwarzwaldu že od nekdaj bila doma domača obrt, ki je izdelovala ure. Tukaj je doma vsa nemška urarska industrija. Od kdaj tukaj ure izdelujejo, ni znano, ker je 30-letna vojna uničila vse papirje. Znano je le toliko, da so okoli leta 1400 v Schwarzwaldu že izdelovali cerkvene ure. Drugih virov ni, ki bi kaj f>odrobnega povedali. Pač pa je iz pisanih virov znano, da so okoli leta 1700 v tamkajšnjih revnih kmečkih hišah v zimskih mesecih izdelovali lesene ure. To je bila domača obrt. Da je bila tamkaj doma že davno prej, je razvidno iz tega, ker bi sicer vsa tista zdravili. Domačo obrt je zdaj začela izpodrivati industrija. Leta 1900 je bilo v tistih krajih žo 15 tovarn za ure s 5000 delavci. Danes pa 350 tovarn s 30.000 delavci izdela na dan že 80.000 ur vseli vrst. Ruhra je zdaj središče žepnih in zapestnih ur, Pforzheim središče zapestnih ur. Toda do zadnjega časa je vsa ta industrija sestavne dele morala kupovati še v ftvici. Dandanes izdelajo to tovarne na leto za 120 milijonov nemških mark raznih ur. Utrdba * .velikem angleškem oporišču na Kitajskem v Honkongu. Kakor vidimo, je Anglija ta del svojega posestva močno utrdila. V dosmrtni ječi postal iznajditelj, milijonar, dobrotnik „ I MM« m masvavuiijo g kakor nj bil zadovol en. Pač pa je hčerka Helena i •_______/vbl in Kil a H a stal dobrotnik ljudi: Juan Coquimbo se piše ter spada med 20 najbogatejših mož v ameriški zvezni državi Virginia. Sedi pa v dosmrtni ječi. Ko je prišel v Ameriko, je bil mlad in lep fant, toda reven. Najprej je v nekem hotelu pomival posodo, nato je čistil gostom čevlje, nakar je prišel v neko pralnico, kjer je delal kot delavec. Tukaj pa se je zaljubil v hčerko svojega gospodarja. Tudi dekle je imelo tega lanta rada. In domenila sta se, da se bosta vzela, kakor hitro si bo on ustvaril Itako primerno eksistenco. Da bi se tako čim prej4 zgodilo, da bi postal premožen, je začel tuhtati, kako bi iznašel Mandžurski kmetje pri svojem poljskem dedu skrivaj svojemu skrivnemu ženinu obljubila, da ga bo čakala, dokler ne dovrši iznajdbe, da se potem lahko poročita. Mladi Juan je šel na delo ter je noč in dan sestavljal novi stroj. Za ves svet okoli sebe se ni več brigal. Medtem pa se je njegova Helena na očetovo prigovarjanje vendarle poročila z drugim: vzela je bogatega milarja. Juan za to ni nič vedel, tako je bil zatopljen v svoje delo. Ko pa je končno slišal, kaj se je zgodilo, je ves podivjal. Planil je v stanovanje mladih zakoncev ter v jezi ustrelil Heleno in njenega bogatega moža. Zaradi tega hudodelstva je bil obsojen v dosmrtno ječo. Ker pa se je v ječi lepo vedel, so mu dovolili, da se je tudi tukaj pečal s svojo iznajdbo. Nekega ''dne je bila iznajdba dovršena in novi stroj narejen. Novo Iznadbo je takoj dal patentirati. Patent je potem prodal ter si izgovorili nekaj odstotkov od čistega dobička. Novi pralni stroj pa je bil tako imeniten, da je imel velikanski uspeh. Tovarna, ki ga je izdelovala, je imela vsak dan več novih naročil, s čemer so se množili tudi Juanovi dohodki. Že v nekaj mesecih je Juan bil milijonar. On pa je sedel in sedi v dosmrtni ječi, kjer že davno obžaluje svoje nepremišljeno dejanje. Zdaj bi rad popravil svoj greh. To skuša doseči s tem, da s svojimi milijoni rad podpira revne mlade ljudi, zlasti dijake in umetnike. Posebno pa so mu pri srcu mladi iznajditelji. Tako je mladi hudodelec, ki se Je njegovo življenje zdelo že izgubljeno, končno v dosmrtni ječi postal dobrotnik trpečih soljudi. Sam pa vkljub temu nima nobenega upanja, da bi kdaj užival sadove svoje iznajdbe, okolica ne bila se s tem pečala. Ure so bile vse iz lesa, ne le ogrodje, temveč tudi kolesje. Te ure so j>otem nosili okoli po svetu ter si tako služili svoj kruh, ko je zemlja zaradi vojnih viharjev bila vsa obubožana. Spočetka so kmetje nosili svoje lesene ure le po bližnjih nemških krajih. Pozneje pa so kroš-njarili z njimi tja daleč v Alzacijo, Francijo, Belgijo, Holandijo ter proti vzhodu celo v Rusijo. Pravijo, da so na koncu 18. stoletja iz teh krajev prodali drugam v Evropo že 110.000 ur. Čim bolj pa so te lesene ure šle v denar, tem lejiše so jih izdelovali. Sj>očetka so izdelovali le take ure, ki so kazal le ure, v sredi 18. stoletja pa so dobile še minutni kazalec. Medtem je prišla na trg tudi prva budilka, ki je spočetka imela steklen zvonec, pozneje pa so delali zvonce iz kovine. Zdaj pri urah niso le sodelovali urarji, marveč so jih na zunaj krasili tudi rezbarji in podobarji. Tako so nastajale počasi ure, ki so imele na sebi podobe raznih mož in moaicev. Obenem so začeli izdelovati ure, ki niso več bile, kakor bije navadna ura še dandanes, marveč so namesto tega igrale na flavto ali kako druge godle. Končno se je iz ure oglasila tudi kukavica. Nazadnje je prišla na vesto še prepelica. Toda ta dva glasova sta navadno kombinirana: kukavica poje ure, prepelica pa četrtinke. To vse velja navadno za stenske ure, pri katerih jw njihove uteži sjx>četka seveda niso visele v medeninastih verižicah, marveč na vrvicah. Tudi uteži teh ur so bile spočetka iz kamna, pozneje so začeli izdelovati steklene ali votle lončene, katere so napolnili s peskom ali svinčenimi šibrami. Trgovina s temi 6tenskiml urami je bila spočetka kaj preprosta. Ko je kmet doma napravil že dovolj ur, jih je lepo povezal v venec, jih vrgel v košaro ter odšel z njimi daleč po svetu. Ko je vse razprodal, se je z izkupičkom vrnil. Pozneje pa krošnjarji niso več tako daleč nosili svojih ur. Ko je svojo prvo krošnjo razprodal, si je velel od doma z vozom pripeljati v zaboje naložene ure, nakar jih je tamkaj prodajal. Marsikdo, ki je tako zapustil svojo hribovito domovino in se je zunaj v svetu naučil tujih jezikov, je postal sčasoma spreten trgovec v Londonu, Parizu, Petrogradu, Moskvi in po drugih velikih svetovnih mestih. — To je zgodovina stenske ure. Žepna ura pa seveda ni .imela te sreče. Prve žepne ure so iz lesa začli delati v Schwarzwaldu šele okoli leta 1750. Toda ta ura se ni dala tako udomačiti, kakor se je udomačila povsod lesena stenska ura. Moralo je preteči celih 250 let, preden je tudi žepna ura piostala splošna zahteva. Zanimivo je, da so poskušali delati tudi lesene zapestne ure. Pred kakimi 250 leti so začeli žepne ure izdelovati tudi v Ruhli na Turinškem. V sredi 19. stoletja so začeli delati ure s stroji, kar so vrli Schwarzwaldovci kaj s kislim obrazom po- V vroči Siciliji stoje razvaline starega poganskega templja, ki je bil posvečen Kastorju in Poluksn. Razvaline stoje pri kraju Agrigento, kamor jih hodijo zdaj ogledovat nemški vojaki, kakor nam priča ta slika. Moderni pisarniški aparati razstavljeni Sredi meseca svečana so v Newyorku odprli razstavo pisarniških potrebščin. Pri tej priliki so razstavili tudi razne avtomate in pisarniške stroje, ki menda opravljajo tudi t[sta dela, za katera so mislili, da jih zmore le človek. Pomislite! Na malih kartonih je natisnjenih več vprašanj — kajpada jx> določenem vrstnem redu. Na ta vprašanja odgovarjajo ljudje tako, da pri tistem vprašanju, ki nanj odgovore z da, s svinčnikom napravijo križ. Mislite si, da je prišlo 1000 odgovorov. Doslej teh odgovorov ni mogel prešteti in porazdeliti nihče drugi kakor človek, ki misli. Zdaj pa tamkaj kažejo aparat, ki vse to sam uredi. Stroj »prebere« odgovore, nakar zašumi v njem, že so kartoni razdeljeni po odgovorih. Stvar pa je vendarle preprosta in ni nobena čarovnija. Tiste karte, ki so seveda vse enake velikosti in enako potiskane, denejo v stroj, ki se v njem pretaka električni tok. Kakor hitro elektrika pride v stik z grafitom, tisto snovjo, ki z njo »išemo, če rabimo svinčnik, se tok pretrga, na- ^m - SP sproti zaznamuje, katero vprašanje je bilo pre- pn kar se v aparatu na določenem prostoru to tudi j>ozna. Tako dela stroj neprestano ter kar križano. Drugo je potem enako navadnemu računskemu stroju. Karte s križcem na istem mestu gredo v isti predal, druge pa v druge predale. Tako nam stroj natančno in brez pomote pove, kaj je morda pisalo 10.000 ljudi. —-Drugi stroji so natančno in naglo izračunali obresti posameznih visokih številk, kakor pač kdo želi. Nemško pomorsko letalo »Arado Ar. m« se pripravlja na polet Preden tako letalo odleti, mu morajo natančno preiskati vso notranjost, zlasti pa motor. KRIŽANKA B n H m ■ ■ ■ ■ ■ ■ m i 2 i m 4 1 < » i 8 1 11 m m ii 22 31 34 ■ 18 11 21 11 M ■ u 11 11 37 18 11 31 ■ ■ 41 11 u 11 11 ■ 47 48 11 O 11 C SI SI M 51 11 II 11 II m 17 <8 II ■l" m 75 M 71 m m ■ m ■ ■ m ■ ■ m n 41 U u SI SI 7« U 11 45 II IS «1 Si li 71 14 U 13 2« SS IS II 4« 11 <4 77 78 II n 41 34 II 72 CS 27 18 II 21 57 58 71 K 73 Sosede pomenijo: Vodoravno: 1. Gornjedalmatin«ki otok, znan po solinah. — 4. Svetopisemska oseba — veliki nesrečnež, ubogi... — 7. Prvi dojem, prva predstava (fonetično). — lt. Na vse zgodaj. — 15. Število. — 18. Bivša češkoslovaška poročevalska družba (kratice). — 21. in 25. Začetek kra-sme slovenske ponarodele pesmi. — 28. Oblika cvetnega plodu. — 29. Gibanje po zraku. — 50. Pokrajina v Aziji, znana po številnih petro-lejskih vrelcih. — 55. Svetopisemska oseba, veliki duhoven. — 54. Žensko krstno ime. — 55. Angleška trdnjava in pristanišče v Rdečem morju. — 57. Začetnice domačega državnega denarnega zavoda. — 39. Vrstilni števnik. — 40. Namizno pregrinjalo. — 41. Zelo hitro. — 42. Še manj kot malo. — 45. Mir! Tiho! (vzklik). —■ 44. Črki, ki odgovarjata v abecedi številkama 21 in 12. — 45. Časovna enota. — 46. Lučaj. — 47. Premeten, navihan. — 49. Irska revolucionarna organizacija. — 50. Pogodu, primeren, odgovarjajoč cenitvi. — 54. Narah'o gori. komaj živi. — 56. Del stanovanja. — M Sedanji deležnik glagola premikanja. — 60. Žensko krstno ime (4. sklon). — 61. Po naravi, naraven. — 63. Nemška reka. — 65. Tuja oblika ženskega krstnega imena. — 67. in 70. Kakšni naj bomo v resmih in težkih časih? Bodimo... — 74. Veznik. — 75. Predlog s 6. sklonom. — 76. Zemel jska krogla. — 77. Hodnik, veža (tujka). 78. števnik. — 79. Grška črka. Navpično: 1. Pisemska kratica. — 2. Ženski glas. — 5. Visoka vzpetina. — 4. Prebivalec slovenskega industrijskega mesta. — 5. Osebni zaimek. — 6. Neke vrste barve. — 7. Dve besedi: prva pomeni del obraza, druga pove žitarico. — 8. Tebe (krajše). — 9. Oblika glagola imeti. — 10. Druga beseda za med. — 11. Skupine žuželk. — 12. Vzklik. — 15. Nkalnica. — 14. Dve besedi: prva pove del sobnega pohištva, druga pomeni prunica. — 15. Oblika glagola biti. — 16. Osebni zaimek. — 17. Dve besedi: prva pove vzvišen prostor v dvoranah, druga preprosto pripravo za nošnjo. — 18. Italijanski zunanji minister (fonetično). — 19. Pod, temelj, del sobe. — 20. Označka pn kemično prvino (kalij). — 22. Napeljava (elektrike, vode, plina itd.). — 23. Eden oil obeh razklanih delov. — 24. Zadnja beseda v očenašu brez zadnje črke. — 25. Največja v morju živeča žival. — 26. Član starega slovanskega nuroda. — 27. Kratice jugoslovanske politične stranke. — 5t. Judovsko žensko krstno ime. — 32 Nedoločni zaimek. — 56. Zelo tanka stvar iz tkanine. — 58. Znamka motociklov. — 40 Nami/no pregrinjalo. — 41. Jeza, mržnja. srd (hudobno polbožanstvo po veri starih Slovanov). — 47. Prislovno določilo časa (v ljubljanskem narečju). — 48. Truma vojščakov! hrabra četa (bolj v pesniški rabi). — 49. Stara oblika veznika. — 50. Druga beseda za lučaj, met. — 51. Prve tri črke besede pod št. 65. vodoravno, tudi del imena znanega detektivskega psa iz mnogih filmov. — 52. Skrajšaj krstno ime Edvard. — 55. Ruska reka. — 55. Stara oblika veznika kot pri 49. navpično. — 57. Znamka in ime pasteriziranega mleka. — 58. Domača oblika moškega krstnega imena. — 59. Kratko žensko krstno ime. — 60. Star domač izraz za pogana. — 61. Zemeljski tečaj. — 62. Znamka motornih koles. — 64. Začetnice največjega slovenskega turistovskega društva. — 66. Član staroslovanskega plemena. — 67. Obrnjena svetniška kratica. — 68. Besedica, s katero nudimo. — 69 »Blaženi« (obrnjena kratica). — 71. Kratica pri podpisovanju (obrnjeno). — 72. Ov. — 75. Oslovski glas. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1. Zrakoplov — 9. Kvar — 13. Oster — 17. Srd — 20. Rebula — 22. Ikra — 25. Hostija — 25. Vrv — 27. Zobje — 28. Ajda — 50. Sekira — 51. Jedača — 52. ctr — 34. Alt — 55. Ura — 56. Tarča — 59. Ena — 40 Enoten — 42.b škarje — 44. L. r. (lastnoročno) — 45. Korito — 48. Vir — 49. Sla — 50. Rahlo — 52. Palec — 54. Unča — 56. Odtod — 61. Reva — 65. Oho — 65. Garje — 67. Top — 69. Rosa — 70. Oves — 72. Povratek — 75. Levičar — 78. Omaka — 79. Ilo — 80. Krzno — 82. Lek — 83. Gaj — 84. Nelep — 87. Smrtoglavec — 88. Ajdje — 89. Ocena. Navpično: 1. Zrnje — 2. Rejenka — 3. Kuna — 4. Oljčnica — 5. Para — 6. Li — 7. Oko _ s.Vrb — 9. Kaja — 10. Vrelo — U. Ahat — 12. Roj — 15. Os — 14. Starka — 15. Tisa — 16. Raka — 17. Svirel - 18. R. r. r. — 19. Dva — 21. Beda — 24. Jetra — 27. Zaton — 29. Duša — 33. Revček — 57. Človek — 58. tr — 41. Ni — 42. Zlo — 43. ctr — 4b. Regrat — 47. Tur — 51. Hromeč — 52. Popis — 53. Lovor — 55. Novec — 57. Drag — 58. To — 59. Osoje — 60. Da — 62. Eva — 64. Holm — 66. Jez — 67. Tele — 6S. Pika — 71. Sapa — 75. Ako — 74. Trg — 75. Lov — 76. Čaj — 77. Roj — 78. Ono — 81. Na — 85. Le — 86. En. Zlogovnica Sestavi iz zlogom: a, a, če, dor, d.ri, ja, ko, kra, me, pa, rat, ri, so, ta, ta, velj — besede sledečega pomena: obuvalo — znamka pražene žitne kave — lepota — domača rastlina — priprava — hodni k. Prve črke dobljenih besed ti povedo na-čelnika turškega generalnega štaba, tretje črke pa človeka preprostega poklica. Rešitev nedeljske zlogovnice Traminec (zlog »mi« je tiskarski škrat izpustil) — Rogač — Amerika — Koliba — Iza-bela — Jalovec — Alarik. Prve črke: Trakija, četrte: Maribor. Premenjalnica Bo-sa-nec. Li-bi-ja, Ve-ri-ga, ka-der, Ri-na. Zamenjaj zloge teh besed tako, da dobiš nove besede sledečega pomena: Cvetlični okrasek — beraška torba — vrsta pesništva — čil, bister — spomladansko žito. Rešitev nedeljske premenjevalnice Iz besed: So-ja, Pa-vel, Ra-ka, Pe-ko, Drina, Po-men, Ro-sa, A-rak — je bilo sestaviti besede: Kosovel, Adrija, Poroka, Para, Namen, Rak, Pesa. Litija a ._> Gozdni požar. Topli in suhi dnevi pa tudi veter je reso in steljo po gozdovih popolnoma posušil. Navajeni emo bili ob takšnih časih gozd-nih požarov ob progi. Na praznik sv. Jožefa pa je izbruhnil požar v gozdu Slatinske graščine na Hrastovem hribu nad Bregom pri Litiji. Požar so opazili pozno popoldne in je bil tako močan, da je bil ggenj viden daleč okrog. V kratkem času je bilo ca. 6 ha gozda v plamenih. Sreča je, da je y>ogorelo le listje in resa, a malo lesa. Na mestu se je kmalu zbrala množica ljudi, ki so pod vodstvom okrajnega gozdarja in gospodarjevega inženirja kmalu omejili požar. Delo je bilo zelo naporno in nekateri panji še danes gore in tlijo. Sumijo, da je požar zanetil cigaretni odpadek, ki je padel v suho steljo. Krajevna protituberkulozna liga v Litiji se resno trudi, da privabi v svoj dispanzer vse sloje prebivalstva in tako vsem pomaga k zdravju. Po vaseh prireja poučna predavanja, sestra obiskuje po domeh bolnike, zdravnik pa ima v dispanzerju polne roke dela. Liga je krenila po pametni polh za svoje delo je prosila pomoči duhovščino in učiteljstvo. Vsi so se pozivu odzvali in ji obljubili vso pomoč. Iz letnega poročila je razvidna delavnost lige: prvo leto se je zateklo v dispanzer 1569 oseb, kliničnih in rentgenskih preiskav je bilo 1554, pljunek je bil preiskan v 74 slučajih, pneumatoraks je dobilo 48 bolnikov. Na vrsti so pregledi šolarjev. Pri 20 osebah so našli odprto tuberkulozo, zaprta aktivna pa je bila v 27 slučajih. Če ta števila primerjamo s števili večjih AU STE ŽE PLAČALI NAROČNINO? dispanzerjev, bomo šele lahko ugotovili, kako uspešen je bil naš dispanzer v prvem letu. Dohodkov je bilo 90.000 din, izdatkov pa 87.000 din, med katerimi je bil največji za nabavo rontgen-skega aparata 44570 din. Dohodki in izdatki za prih. proračunsko leto so predvideni na 36.800 dinarjev. Odboru smo za tako širokopotezno delo iskreno hvaležni, ker se zavedamo, da je bolje obiskovati dispanzerje, kakor pa iskati pomoči po bolnišnicah. Tovarniškega ravnatelja g. Gjaja pa prosimo, da še v bodoče vodi in skrbi za ligo. Novo mesto Materinska proslava. Dekliški krožek ▼ Novem mestu počasti naše mamice s posebno mladinsko akademijo, ki ho v torek, dne 25. marca ob 20 v Prosvetnem domu. Nastopijo naši mali s petjem in prelepo igro: Sirota Jerica. Med odmori igra orkestralni trio. Vljudni) vabimo matere, da pridejo pogledat prisrčen nastop malih in najmlajših. Vstopnina 10, 6 in 4 din. Galerija 4 din. Stojišča 2 din. Predprodaja v trgovini J. Krajec. Struge na Dolenjskem Ob pomladnem času se razgiblje in zaživi zlasti mladina. Pomlad je posijala tudi v naše življenje prosvete. G. župnik bo na praznik Marijinega Oznanjenja (25. marca) sprejemal otroke v Marijin vrtec, okrog 40 slišimo, da jih bo sprejetih, pa tudi 14 deklet v Marijino družbo za dekleta. Popoldne pa nam nameravajo vsi predočiti v akademiji v društveni dvorani svoje delo in vnemo: Obiščimo jih, ko nastopita FO in DK s svojim naraščajem! Vodilni šahovski klub v Zagrebu. Amaterski šahovski klub, je praznoval na posebeu način 10 letnico svojega obstoja. V dramskem gledališču so v soboto 15. t.- m izvajali dramsko legendo »Igra nad igrami«, katero je spisal Jo-sef Šteck in prevedel na hrvatski jezik inž. Ko-šutič. Vsebina je simboličen prikaz vloge in pomena posameznih šahovskih figur. Priključno je bila odigrana tudi šahovska partija z živimi figurami. Vsa prireditev je lepo uspela in mnogo doprinesla k propagandi šaha v Zagrebu. • . V medklubskem tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze se je položaj v prvem razredu kljub nekaterim nedoigranim partijam toliko razčistil, da je prvo mesto pripadlo Centralnemu šahovskemu klubu I. V tretjem razredu je Lšk III. zasedel prvo mesto s pol točke pred Cšk III. V začetku prihodnjega meseca se bo pričel semifinale. v katerem je pričakovati napete borbe med šk »Vidmar« iz Maribora in Celjskim šk ter Cšk in Lšk. • Danes se prične turnir šestorice najboljših ruskih mojstrov. Pol turnirja bo odigranega v Moskvi, pol pa v Leningradu. Igrali bodo Bo-lodavski, Pondarevski, Potvinnik, Keres, Li-lienthal in Smislov. Iz ruskega šaha je današnja partija: Čehover: Panov 1. e2—e4, c7—c5. 2. Sgt—f5, e7—e6 (na tem mestu igrajo pogosto d7—d6, ali še bolj St>8— c6). 5. d2—d4, c5Xd4. 4. Sf5Xd4, Sg8—f6. 5. Sbl —c, d7—d6 (črni si je izbral »ševeninško« va-rijanto, ki vodi do težke, toda ne brezizgledne igre. Vpoštev prihaja tudi Lf8—b4). 6. Lfl—e2, Sb8—c6. 7. 0—0, Lc8—d7 (običajnejše je a7—a6. Črni z igrano potezo hoče preizkusiti novo idejo). 8. Sd4—b5, Dd8—b8. 9. Lcl—f4, Sc6-e5 (do sem je šlo vse v redu, ker je črni zavaroval točko d6 in hoče sedaj igrati a7—a6 s tempom. Načrt črnega pa sedaj prevrže beli s finim odgovorom). 10. Lf4—g5!, a7—a6. 11. f2—f4, Se5— c6 (aXb5, fXe5 itd., bi bilo za črnega še neugodnejše, tako da je na vsak način pridobil na času beli in ne črni). 12. e4—e5, d6Xe5 13. f4Xe5, Sc6Xe5 (črni se je navidezno še obdržal, ker ima sedaj na !>lt—d4 zadosten odgovor Se5—c6). }4. TflXf6! (s to fino in dovolj zapleteno žrtvijo kvalitete dokaže beli svojo premoč), g7Xf6 (boljšega črni nima, ker bi sicer beli trdnjavo umaknil in obdržal silovit napad). 15. Sc3—e4!, Db8—d8 (na Lf8—e7 bi sledilo Sb5-d6+, Ke8-f8, LXe5, fXe5, SXf? in črni je brez zadostne obrambe). 16. Sb5— c7+, Dd8Xc7. 17. Se4-f6+, Ke8— e7. 18. Lg3— h4! (grozi z odskočnim šahom in črni ne more preprečiti izgube dame ali lovca d7 in konja e5), Ke7—d8. 19. Sf6-d5+, Kd8-c8. 20. Sd5X c7, Kc8Xc7. 21. Lh4-f6, Lf8-d6. 22. Lf6Xh8, Ta8Xh8. 23. Le2—f5, Th8—g8 (kljub temu, da ima črni le dve lahki figuri za kraljico, nudi še odpor, ker ima močno napadalno pozicijo). 24 Kgl—hI, f7—f5. 25. c2-c4, Se5Xf5. 26. Ddl Xf5, Ld7-c6. 27. Df5—h5, Tg8Xg2. 28. D1.3Xg2, Ld6—e5. 29. Tal-el, L,c6Xg2+. 30. KhlXg2, Kc7—d6. 51. b2—b4, I.e5-d4. 52. a2-a4, b?— 1)6. 35. Tel—d I, e6-e5. 34. h2—h4, Kd6—e6. 35. h4—h5, f5—f4. 36. b4—b5, a6—a5. 57. Kg2—f5, Ke6—d6. 58. Kf3-e4, Kd6-c5. 59. h5—h6, Kc5 Xc4. 40. Tel—cl+, Ld4—c3. 41. Tel—gt, f4-f5. 42. Ke4Xf5, Kc4—d5. 43. Tgl—g4, Lc3-d2. 44. Tg4—hi, Ld2—g5. 45. Th4—h5 in črni je izgubil, ker je prekoračil čas. Tržič Društvo »Sola in dom« na meščanski šoli v Tržiču prireja v dneh od 24. do 29. marca 1941 Vzgojni teden za starše. Predavanja bodo v telovadnici meščanske šole vsak večer ob 20, samo v torek, 25. marca, na praznik Marijinega Oznanjenja, bo predavanje ob pl 4 popoldne. Spored: ponedeljek, 24. marca: prof. Ivan šegula — Dobra in slaba druščina otroka; torek, 25. marca: dr. med. Franta Mis — slabotni otrok; sreda, 26. marca: prof. Anica Cernej — Vzgojne napake doma; četrtek, 27. marca: univ. doc. dr. Stanko Gogala I — Ali naj otrok uboga?; petek 28. marca: prof. Venčeslav Čopič — Človek in delo. — Vabljeni ste vsi, predvsem starši meščansko- in ljudskošolskih otrok. Vstopnine ni. V ponedeljek, 24. marca bo istočasno tudi občni zbor društva »Šola in dom«. Trbovlje Društvo slovenskih obrtnikov v Trbovljah ima v nedeljo, 23. marca ob 3 popoldne v prostorih g. Pusta Rudolfa v Trbovljah IV. redni letni občni zbor. Kurenčkuva Neška ma tud beseda Scer je zdej že mal prenaumen še ud predpusta govort, ke bo že kmal posta konc. Pa, žalibog, morem drgač. morem puve- na Enkat dat, leži. kar m na src Prouzaprou nimam glih nč puse-benga za puvedat. Tu vam morem pa useglih puvedat, de ie blu učaseh velik bi lušten tkula pred-pustam, koker je pa dondons. Jest na vem, o! sa bli Ide učaseh drgačen, koker sa zdej zadne čase, al kal? Jest sem bla kar usa srečna, keder se je predpust začeu, dondons m je pa ena figa za predpust. Kene, dokler sem bla še mal bf mlada, sem dubivala ud useh plati vabila na ta al pa un bal. še clu rajfenkiran sa me zmeri puvabil na soje elitne bale, ke sa jih prirejal u plesen dvuran tam »Pud skala« zraven križanske cerkve. Noja, sej me zdej tud še vabja ampak kua čem pa hodet dondons na bale, se'na znam plesat tisteh tradiciunelneh, reprezentančneh in pa elitnih plesu. Tekat, ke sem jest šc hudila na bale, sma plesal sam kašen štajeriš, pouštertanc, a! pa šnicpuben-polka. Ud teh ple«u, ke jih zdej plešeja se men še nekol sajnal ni. Ja, vite, kuku se časi spreminjaj . ^^ ?flje sem usak predpust strgala ta narmn dva para pudplatu. Pa tekat se še ni blu treba bat, de bo pro^ou člouk zavle pudplatu na kant. Kene. leder je biu še pucen, šuštari sa bli pa tud z manjšem zasluz-kam zaduvolen, koker so dondons. Upu vas prosem! Zdej kušta ja en par čeulu več. koker loirat i mo7pm rpn mesec nunucala. lak časi sa dondons. de se člouk predpusta kar buji, ke se more glih tku postet koker u post. Tiste čase sa sam zastaulaunce dobre kšefte delale, ke sa mel Ide še kej za zd9taut. Dondons je pa čist drgač. Koker m je zadenč en uradenk iz zastaulaunce pravu, maja Ide u zastaulaunc že več ur, rink, uringlnu in drugeh takeh reči, koker jih maja usi urmohari in pa zlatari u sojeh štacunah za predat tle u Iblan. De se na bom drgačne delala, koker sem u resnic, vam morem kar udkrit puvedat, de me tkula predpustam še dons začneja pudplati srbet, koker de b mela kuprive u čeuleh. Puse-ben, keder gledam tkula pu vugaleh tiste plakate, ke Idi vabja na bale. Ampak jest mam tud tku en klaveren spumin na tiste čase duma, de me kar mrzelca strese, keder se spounem naJ"veste, tu je blu pa tku. Enkat sa mel dr-žaiin uradenki, tekat sma jim rekel še pijom-tbri, gor pr »Noume svete« tud soj bal. Sevede sem bla tud tud jesrt puvablena na ta bal, koker sem bla skori na usacga. Pa sera se tud prou fajn napucala in šla tud na tega. Ke je slu že tkula preke punuči, se je pa en gespud zmislu, de pejma plesat že pouštertanc. Ke sma bli že tisteh štajeriš in pa špicpubenpolk du grla sitv, sma bli pa prou usi za tu. Tistmu ge-spude je birtna en poušter pusudila in s tem pouštram je stopil na sred plesne dvurane. Mi sma se pa pustaul u krancel ukul nega in začel skakat, koker kašne kubilce pu gmajn. Kar naenkrat je pa puložu tist gespud poušter pred mene na tla. JeSt sem mogla sevede pnklekent najnga. On pa glih tku. Ke sva enkat uba klečala na pouštre. me je pa ubjeu in puvrh še kušnu, koker je bla že navada pr pouštertance. Noja, pol sva se pa en čas vrtila u sred tistga krancelna. Tega na bom jest nekol puzabila. Tist pu-lubček se m ie zdim tku sladek, de sera se pol še cela nuč ublizvala. Vite. gespoda moja. glih tist gespnd, kerae je tekat na tistmu baie pr pouštertauc kušuu. je j>a zdej, žalibog, moj suprog. Sevede, zdej me nekol več na kušne. Zdej prou nč druzga na zna, ket sitnast predajat tku, se de usak dan ene parkat skregava. Pa če b me zdej še tud kerkat kušnu, b se jest nekol več na_ ublizvala. Sevede, jest s zdej na morem nč več pumagat. Kar putrpet morem z nim, nej bo tak al pa tak. Sej veste, de če ma ženska enkat dedca na glau, je glih tku, koker de b blu zapečaten. Zatu tud kar putrpim z nim. De b me zdej še kerkat kušnu, mu nekol več u glava na pade. Koder pride mal bi natrkan dam, me še učaseh mal puboža. Pa tud Neška m prau še učaseh, keder se nahaja u takem pulužaje. Če je trezen, kar se zdej prou malkerkat zgudi, m prau pa kar ajnfoh Neža, al pa ta stara, pa me še na pugleda nekol. Vite, tku se časi spreminaja. Men je sevede nazadne useglih, nej m reče Neška al pa Neža. Tud, če m reče tu stara, se jest nč več gor na držim. U teh leteh sem se že usega prvadla. Če b mu zdej kerkat na misu pršlu, de b me tou kušent, b mu jest kar nus udgrizelna, tku b bla jezna. Tud du plesa, pu-seben du pouštertanca, nimam prou jiubenga vesela več. Recima, če b me pr pouštertance tou spet ta al pa un kušent, b ga prec u nafa dregelna. Nekol več na bom šla nubenmu več na lim. Kašna špicpubenpolka b pa še kerkat rada puskučila. Asten, zdej sem vam mende že puvedala, na kašna čudna viža sem pršla jest du mojga muža. Zdej se dejma pa ra jš še kej druzga pu-guvort, de bom mal na tist nesrečen pouštertanc puzabila. ke m je useli hedu, keder se najnga spounem. Sej je dost žalasten zame, de na mojga dedca na morem nekol puzabet. Kar zmeri m pu glau ruji, punoč in pudneu, če nimam glih nč druzga za upraut. Sej vam mam še marskej druzga za puvedat, sam tn je hudiman, ke na vem, s kum b i začela, de b vam ustregla. Kene, en se zani-maja za tu, drug pa za kej druzga. Tu pa vem iz lastne skušne. de je častitem braucem še ta narbl ušeč, če čez kerga mal puzabanlam. Glih tu pa ni moja navada. Jest nečem nubenmu kri- vice delat. Če je eden puštenak, je holt pnšta-nak, če je falot, pa ustane falot, če se prou ceu svet na glava pustau. Koker veste, se zdej pcrnsod čez dragina zabaula. Jest sem pa rajš tih, de se temu al pa unmu na zamerem. Kene, trgouci in pa drug tak, ke maja kej za predajat, hedu ubrajtaja dragina. Tist, ke nimama nč.za predat in morina sam kupvdt, sma pa hudi najne. Asten, s ker-mu čem pol putegent, de na bo nubeden jezen name. Kašna reč sa pučel tekat tist, ke dobra kapica čez use ubrajtaja. ke se je cviček tku pudražu. U štari pa useglih zmeri sedeja in ga cukdja. Moj mož je biu tak tekat, de sem prou res mislela, de se bo ukul prnesu. Zdej ga pa glih tku čuka, koker ga je pred. Birtem pa ta pudražejne le prou pride. Zakua b se jest pol ujedala in zdrahe delala? Pa če b jest še Jku ježek brusila, b prou nč na puma^al. špekulanti b s i ztega še glihe na sturl. Tist, ke nu.ja kar cele vagone moke in druge!" žeulcjnskeh putrebščin pu za ti« prpraunch kamrah skrite, b se m še clu u ksiht smejal. Jest b saima reda kašna vorenga naredila, če b ja mogla. Ampak jest sem prepričana, de b bla usaka moja beseda zastojn. Sej veste, de vouk prec ovca pu-žre, če prou ni lačen. Uradenki se tudi na usesorte viže ptuzu-jeja, de maja premajhne plače. Žalibog, de jim jest na morem pumagat. Sej jest sama vem, de sa reveži. Kene, če b se jim plače puvišale, b se mogel tud d%uki puvišat, de b se shajal. No, pol b bli pa usi reveži. Koker sem slišala, je tou eden ud uradenku predlagat, de b hišen pu-sestenki mogel držaunem uradenkem kvartirje zastojn dajat, pol b šlu pa že za sila, ke b jim na blu treba kvartirju plačvat. Sevede jest na verjamem, de b bli hišen pusestenki s tem zaduvolen. Puseben tak ne, ke ma ja soje bajte du pudstrešja zadotižene. Jest na morem prou nč svetvat. Koker b ubrnila, b blu narobe. Če ve kdu kej bi praktičenga. nej kar puve. Jest vem. de b mu bli usi hvnle>en. Noja, če bom jest kej pametenga pugruntala. bom pa jest puvedala. Kar še mal putrpite. Večen tud na more tku usta t K. N. V malih oglatih valja vtaka basada 1 din; tenltgvanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede ta računajo dvojno. Najmanjll znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi «e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega »načaja te račune enokolonska, 5 mm visoka patltna vrstica po i din. — Za pismena odgovor« gleda malih oglasov treba priložiti znamko. I Sfatžfet | Ktcio: Žagovodja B 25 letno prakso žoll pre-menltl službo. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zagovodja« St. 4421. Prodajalka a odi. spričevali, mlada, pridna, poštena, izvežba-na v vseh strokah trgovine, vajena gospodinjstva ln gostilne — želi službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4236. Trgovska pomočnica 18 letna, izučena v trgovini z mešanim blagom, pridna ln poštena, Išče Blužbo. Nastopi 1. ali 15. aprila. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pridna ln poštena« St. 4237. Zaslužek Trgovski zastopnik kolonialne stroke, dobro vpeljan, Išče provizijsko zastopstvo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro, vpeljan« 4407. Sprejmem delo za pletllni stroj 8/80 ln okrogel 48—42. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Majhen zaslužek 860« št. 4246. Službo sluge alt skladiščnika Iščem. Najraje v Mariboru. Ponudbe v upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Vojaščine prost« št. 492. Absolventka abit. tečaja kl Ima smisel za delo — lSCe zaposlitev; tudi na deželi rada sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4210. 27 letni fant Išče zaposlitev kot sluga, raznašaleo aH kar koli. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4208. Mlad trg. pomočnik Išče službo. Gre tudi za skladiščnika ali v pisar no. Ponudbe upravi »81.« pod »Grem tudi na de želo« št. 4441. Trgovski pomočnik verzlran v vseh strokah, ■s večletno prakso v samostojnem poslovanju, sposoben poslovodja ali skladiščnik, zmožen več Je kavcije, išče mesto. -Ponudbe prosi v upravo »SI.« pod »Zanesljiv 35« it. 4206.. Službo vratarja Čuvaja v industrijskem podjetju v Kranju ali v Ljubljani, Iščem. Govorim veS Jezikov, sem vojaščl ne prost. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nastop takoj« št. 4205. Dobro nagrado dobi kdor ml preskrbi službo. Ponudbe v upravi »Slov. pod »Sluga in, podobno št. 4203. Dekle Razpis Vodovodna zadruga Sltofji Loki razpisuje Izkop ln zasip jarka 1.50 m /0.70 m za polaganje vodovodnih cevi v dolžini ca. 600 m ln napravo betonskega obrambnega zidu pod vodo ca. 40 m dolžine. — Ponudbe Je staviti najkasneje do 31. III. 1941 Vodovodni zadrugi v Skofjl Loki, kl daje pojasnila dnevno med uradnimi urami. | Unteml B Mizarskega vajenca sprejme Franc Napast, Vižmarjo, p. St. Vid nad LJubljano. NAZNANILO I Svojim cenj. odjemalcem in interesentom za nakup strojev za vsako obrt in industrijo vljudno naznanjam, da sem vsled naraščajočega prometa pritegnil sodelavce ter smo ustanovili družbo, katera je protokolirana pod firmo lieršič & Co. strojne tehnična pisarna In zastopstvo nemSkih strojnih tovarn i sedežem LJUBLJANA, testa 29. oktobra 13. Tvrdka bo dobavljala od renomiranih nemških tovarn stroje točno in kulantno po originalnih tovarniških cenah brez vsakih pri-bitkov, deloma pa od skladišča Ljubljane. Se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem za Ileršič & Co.: Ludvik IlerSli. Delu: Verziranega kleparja sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4376. Učenca s primerno šolsko Izobrazbo, sprejme špecerijska trgovina. - Ponudbe podr. »Slov.« v Celju pod »Priden«. Pekovskega vajenca starega 16—17 let, takoj sprejme pekarna Feler-tag, Maribor, Betnavska št. 43. 15 let star fant z eno gimnazijo, gro v trgovino z meš. blagom za vajenca z vso oskrbo. Naslov: I. Romih, Zagorje prt Kozjem. Vajenca za kleparstvo, marljivega, z dežele, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 493. Vajenko kmečkih staršev, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Trgovina« št. 4211. Vrtnarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Vrtnarstvo Kunovar Valentin, Sv. Križ, Ljubljana. srednjih let, vešča samostojne kuhe, pridna in poštena, išče službo pri manjši družini za 1. apr. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 4339 Gospodična trgovsko Izučena, z znanjem kartotečnega knjigovodstva, korespondence ln strojepisja, Išče primerno zaposlitev kjerkoli. Podrobne informacije : Erjavec, Stična, kolodvor. Šofer pošten, išče službo. Gre tudi za spremljevalca k tovornemu avtomobilu. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zvest« št. 4462. Kuharica-gospodinja želi mesto v restavraciji ali boljši gostilni ali v večji privatni hiši. Gre tudi na deželo. Ponudbe podr. »Slov.« v Celju pod »Varčna«. Službo vratarja nočnega čuvaja, inkasan-ta, skladiščnika itd., želi resen, zanesljiv in zmožen kavcije. — Ponudbe v upravo »Slov « v Mariboru pod »ltesen« 498. Izgubila sem B. t. m, v Kožni dolini zlato damsko zapestno uro — drag spomin. Oddati proti dobri nagradi v Rožni dolini, Predjam-pka ul. 4U, Kmečko deklico 15 letno, krepko, z 8 razr. šolo, sprejmem kot učenko v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe s sliko na podružn. »Slovenca«, Jesenice, pod »Takoj«. Vajenko sprejme takoj trgovina mešanega blaga na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva in poštena« št. 4294 Učenko pošteno, z enoletno učno dobo sprejmem za trgovino na deželi, 17 km od Rakeka. Naveden naj bo vzrok prekinitve učne dobo. Naslov v ogl. odd. »Slovenca« pod št. 4295. Vajenko pridno ln pošteno, s 4 razredi mešč. šole ter z završnlm izpitom, sprejmem v trg. z meš. blagom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje in hrana v hiši« 4260. Priložnosti 37 letna vdova z manjšim posestvom išče gospodarja s stalnim zaslužkom. Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Dota« 4826 Gospod srednjih let lastnik hišo v vrodnostl 100.000 din, poroči gospo dično, pridno, dobro go spodinjo, staro do 35 let, z nekaj imetja. Ponudbe na: Rostohar Franc,^ tra iik% Rajhenburg. B Sirote 2 čevljarska pomočnika za fino žensko delo, takoj sprejme Kolnlčar F., Duplje. Raznašalko-delavko močno, zdravo, iz Ljubljane, lščo trgovina. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delavka« št. 4467. Hlapca za na Dolenjsko, vojaščine prostega, za vsa kmečka dela, sprejmem proti dobri plači. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra plača« št. 4088. Pomožnega monterja dobro lzvežbanega, kl zna dobro Instalirati ln delati pri vzdrževanju omrežja, sprejmemo pri naši elektrarni. Služba stalna. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Monter« St. 4459. Krojaškega pomočnika sprejme takoj Smolnikar Valentin, modno krojaštvo, Kamnik. Fotograf, pomočnika -ico dobrega retušerja, sprejme takoj ali s 1. aprilom foto »Justi«, Ljubljana, Tyrševa 6. Hlapca starejšega, vajenega konjev ln kmečkega dela, sprejmem takoj. Kodela, Vič, Tržaška cesta 103, LJubljana. Hlapca zanesljivega, mlajšega ali starejšega, po možnosti vojaščine prostega, sposobnega za vsa kmečka dela, sprejmem za malo posestvo. - Kosmač, Zg. Gameljne št. 30. Fotografsko pomočnico prvovrstno retušerko — Išče za takoj renomirani foto ateller v večjem mestu Slovenije. Stalna služba. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« v Mariboru pod zn. »Prvovrstna moč« št. 489. Kuharico perfektno, mlado, sprejme dvočlanska družina proti dobri plači. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra kuharica« it. 4089. Korespondentko perfektno, za slovensko, srb. ln nemško korespondenco, Išče tehnlšna veletrgovina. Pošljejo naj ponudbe samo perfektne moči v upravo »Slovenca« pod »Stalno mesto« 4475. Mojster za tovarno testenin, popolnoma samostojen, lahko dobi stalno ln zagotovljeno namestitev. Ponudbe z navedbo referenc ln zahtevo plače poslati na »Publicitas«, fcagreb, Illca 9, pod »TJestenina«. Služkinjo ki Je vešča vseh domačih del in ljubi otroke — sprejme maloštevilna družina. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »1. ali 15. aprila« št. 4280. Vzgojiteljico s perfektnim znanjem angleščine ln nemščine — sprejmem k dvema otro koma. Zaželjena tudi po moč pri gospodinjstvu. -Ponudbe na Interreklam. Zagreb, Masarykova 28, pod »279-59«. Služkinjo za vsa domača dela, tudi začetnico, pošteno in redoljubno, sprejmemo takoj. Služba je stalna. -Ponudbe: Maribor, Koroška cesta 40, pritličje. Dekle sprejmem za zunanja dela. Tanclk, Mala čolnarska 12, Trnovo, Ljubljana. Dva mizarska pomočnika za pohištvo, samostojna z večletno prakso, sprejme I. Cerne, pohištvo Vlžmarje-St. Vid n. Ljub Ijans. Dekle pošteno, pridno, zanesljivo (hišna pomočnica), iz krščanske družine, lahko tudi začetnica — se sprejme v večjo hišo v Ljubljani. - Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hišna pomočnica« št. 4319. Dekle pridno, pošteno, ki zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela, z daljšimi spričevali, sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 4365. Vodjo delavnice absolventa delavske ali srednje tehnične šole, strojnega oddelka, Išče metalna industrija. Ponudbe z navedbo prakso in zahtevkov pismeno na upravo »Slovenca« pod »Stalno mesto« 4305. Pridno dekle za vsa dela, z znanjem nekoliko kuhe sprejmem na gostilno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4363. Hlapca sprejmem takoj. — Zaje Ivan, gostilna, Soteska 5 p. Dol pri LJubljani. Delavca pridnega ln vestnega za izdelavo cementnih cevi sprejmem v akordno delo. Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Cevi« 4341. Krojaškega pomočnika za boljše damsko in mo ško delo, sprejmem. — Faganel, Rožna dolina, Cesta X, 10. Krojaškega pomočnika prvovrstnega, za velike komade sprejmem takoj. Zanoškar Ludvik, Blel-welsova c. 15, I., LJubljana. Krojaškega pomočnika takoj sprejme Štefan BaJ-želj. Stražišče pri Kranju Mizarskega pomočnika sprojme Stlgl MIlan, Trata, St. Vid nad Ljubljano. Izurjen torbar dobi stalno delo prt Lak- su. Novi Sad, Dunavska banovina 3. sprejmem za stalno. Salon Sedej & Struad, Prešernova 3. Krojaškega pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Vrečar Franc, D. M. v Polju 84. 2 mizarska pomočnika strojna, sprejmem. Franc Kregar, St. Vid nad LJ. št. 87. Modistinjo dobro pomočnico, Išče za takoj ln za Btalno Salon Chlc, Ljubljana, Wolfova ulica 3. izvežbane In spretne, takoj sprejmemo. Zglasitl se pri Zaje Lojzo, LJubljana, Gledališka 7. Hlapca h konjem sprejmem takoj, delo lahko. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4393. za vsa poljska dola takoj sprejmem. Goljar, mizar, Linhartova 30, Ljubljana. Frizerko samostojno moč v dam-skl in moški stroki, takoj sprejmem. - Viktor Kolman, Bled I. Kmečkega hlapca pridnega ln poštenega, Iščem. Plača dobra. — Podboršek, Šmartno 10, p. Moste. Fanta 14—16 letnega sprejmem na kmetijo. — Prcpeluh, Dobrunje 9. Kmečko dekle 17 do 20 letno, ubogo, za vsa hišna dela, kl se obenem nauči tudi šivati, so Išče. za Belgrad k slovenski katoliški družini za 1. april. Začfetna plača 200 din. Naslov. O. Kovačič, Dečanska 12, Beograd. Natakarico pridno, pošteno ln zanesljivo, po možnosti z nekaj kavcije, in služkinjo za vsa hišna in nekoliko tudi kmetijska dela, Išče za takoj ugledna gostilna v večjem mestu na Dolenjskem. Naslov v upravi »Slov.« St. 4293. Dva poštena hlapca za vožnjo sprejmem ta koj. Ponudbe na podruž nlco »Slovenca«, Jeseni ce, pod »Treznost«. Hlapca poštenega in pridnega, h konjem, sprejmem takoj. Dolenjci imajo prednost. Jenko, mlin, Cerklje pri Kranju. Kuharico z daljšo prakso, dobro gospodinjo, katera bi opravljala tudi ostala hišna dela - sprejmem Nastop 1. aprila t. 1. Na slov v upravi »Slovenca« pod Stev. 4358. (b) Oskrbnika samostojnega v vseh panogah gospodarstva, odgovarjajočo predizo brazbo in večletno prakso v hmelju, po možno stl samskega, sprejmem Ponudbe v upravo »SI.« pod št. 4424. NAJVEČJA DOMAtA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJ-NOVHJSI CENIKI CEUEfSn Motor 200 ccm v dobrem stanju, prodam. .Jubljana, Mlrjo 2. Modistinjo Ogljarje Motorno kolo znamko liorex 350 ccm, vožen 4800 km, še v popolnoma dobrem stanju, prodam za 14.000 din. — Slapar Janko, Kandrše,. Vače pri Litiji. Hlapca Služkinjo ljubiteljico otrok, samostojno kuharico, sprejme s 1. aprilom W r a b e r, Marmontova 45. Kuharico-gospodinjo za večjo hišo z vrtom, v mestu, ter dve dekli za kmečko posostvo, takoj sprojmem. Ponudbe podr. •Slov.« v Celju pod šifro »999«. Pekovskega pomočnika mladega, ki 1)1 s svojim kolesom raznašal kruh ln kl je tudi zmožen drugih del, potrebujem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4315. -Dve pridni gospodični sprejmem. Eno, ki zna ši vati in razume gospodinj stvo, rabim k dveletnemu otroku, eno, ki zna dobro računati pa za bufet. Ponudbe v upravo »SI « v Mariboru pod »Pridna in poštena 500« 4456. Iftvte-motofK Staro motorno kolo do 200 ccm, kupim. Po nudbo v upravo »Slov.« pod »Motor« št. 4468. Chevrolet kabriolet avto v brezhibnem stanju, 4 novo gume ln zračnico ter dve zelo dobri rezervi prodam. Ponudbe : Kranj p. pr. 67. Opel Olimpia limuzina zelo dobre gume, vožnja neomejena, kart. benc 15 1 tedensko, prodam ta koj. — Rudolf Malus, Smlednik. Kolesa prvovrstnih znamk vseh barv kupite še po stari hl/.kl ceni pri »Triglav«, ltesljeva 16. Najboljša češka kolesa Es-Ka ln Diamant, dobite pri znani tvrdki: Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 36. Siroti STROJNO PODJETJE ING. B0RŠTNAR UUBLIANA, SV. IERNEIASI.18 IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLINU, TRANS-111.SI.I K. DVIGALA ITD. Mizarski stroj za skoblanje, kombiniran, kupim. Oblak, Črnomelj Mizarji! Kompletno garnituro rab-1 lenih mizarskih strojev ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4254. Elektromotor »Skoda« 2 ks, s priborom,, vrtalni stroj do 25 mm, brusilni stroj ter trans-mlsijo prodam, najraje skupno. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 4389. Mizarji, pozor! Klein & Stiefel, Fulda dobavlja mizarske stroje najdovršenejše konstrukcije. Zahtevajte ponudbe pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo Robert Raznožnik Ljubljana Pražakova 8/1, tel. 40-42 Motor 5 in pol HP bencinski pogon, prevo zen, znamke Slavija, naprodaj. - Kosmač Janez, Gor. Stara vas, p. St. Jernej. Hansa avto skoraj novo gume, zelo dobro ohranjen, prodam za 40.000 din. - Garaža »Lojze«, Ljubljana, Tyr-ševa 35. Športni dvosedežni avto tipa Peugeot, v prav dobrem stanju, nova guma, naprodaj po ugodni ceni. Vprašati: Maribor, Cvetlična ulica 19. Avto »Fiat« 4 sedežen, s 4 vrati, vožen 6000 kin, z dobrimi gumami, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ballla« št. 4328. Prodam * dostavni 6 cll. Chewro-let in enotonskl O. D. v prav dobrem stanju. — Ogledati pri L. Suštar-šlč, Frnnkopanska ul. 21. Motorno kolo s prikolico, 600, voženo 17.000 km, v popolnoma dobrem stanju. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« 4401. Rešilni avto najmodernejši, prodam. -Jcnlč, Poljanska cesta 69. Ljubljana. Luxuscabrio DKW (Stahlkaroscrcl), dobro ohranjeni, ■/. dobrimi gumami, ugodno proda Erjavec, DI•''. 111». NAROČILA IZVRŠUJE, Dobi u ▼ mb boHiih doli. kil.mik ligovlcoh lo ptvolcok. gllvoPU« Jarmenik dvema žagama, kupim. H. Rašld Ibrahtmovlč, Cellč, p. Brčko. Prezračevalec rabljen, za prostornino 16 m', kupimo. - Ponudbe na Dolnlčar & Richter, Ljubl.jana. Odpadke cunj, papirja vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni cent. B. železnlk, Maribor, Po-brežje, Cankarjeva 16, In nakupovalnlcl Maribor, Kopališka 28 ter vogal Ptujska—Tržaška (hiša Gustinčlč). Telef. 27-43. staro ilato, zlato zobovte In srebrne Krone cnpojem po najvišjih oanab A. KAJFEZ trgovina t tiram! to zlatnino precizna delavnica za popravila vsakovrstnih or liiabljaoa. Miklošičeva 14 Buteljke kupuje po najvišji cent Medarna, Ljubljana, židovska ulica 6. Cementni strešniki Rabim 15.000 komadov z dvojnim falcom. - Kdor prevzame Izdelavo na 11 cu mesta z lastnim stro jem, naj pošlje nemudo ma ponudbo na poštni predal 13, Ljubljana. Staro lito železo kupim vsako množino. -Smole Frane, kovlno-11-varna, Trata 18, p. St. Vid nad Ljubljano. Zračno puško tudi nerabno, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »PuSka« 4353. Nakovalo 80—-100 kg, dobro ohranjeno, kupim. Kogovšek, Repnje 67, p. Vodice. Kupujem po najvišji cent vreče tn vse vrste odpadke (krojaške, volnene Itd.). A. Grebene, Start trg 32 ln Tyrševa cesta 36. Kupujem stare volneno pletenine po najvišji ceni. - Gliha Josipina, Ljubljana, Kav-škova 26. Ipčnočj Posojilo 20.000 din iščem. Vknjižba na prvo mesto hiše. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nujno« 4321. Posojila se dajo na odplačilo na 2—3 leta, posojila po posebnih pogojih državnim In samoupravnim uradnikom, obrtnikom ln malim trgovcem. - Natančnejša pojasnila poStlja Pučka itedlontea. d. d. — Kostajnlca. 30.000 ali 40.000 din posojila bi rabil za trgovino, z dobrim jamstvom ln visokimi obrestmi, za kratek rok. Kdor želi, da se mu denar dobro obrestuje, ga prosim, naj javi svoj naslov v upravo »Slov.« pod »30.000« it. 4391. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir. Ljubljana WoUova ulica šL » Ureditev dolgov izterjavo, inkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilance, kalkulacije, sploh vse trgovske, obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka 7. Hranilne knjižice vrednostne papir}' kupujemo stalno po najvišjih cenah tn proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore LJubljana, Gledališka II. Lisice strojimo barvamo ln prvovrstno Izdelamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 5. Lokal trt prostore, Iščem za obrt ali vzamem gostilno v najem. Subtc Matevž, Celovška cesta 56, Ljubljana. Oddalo: Mesnica lepo opremljena, se odda takoj v najem. Meljska št. 33, Maribor. Trgovske lokale dajem v najem s 1. aprl lom s trisobnim stanova nJem alt brez v Industrij sk^m kraju. Martin Der novtCK, Zagorje ob 5»vi Orehove spalnice elegantne, poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Gerblčeva ulica, Kolezlja. Kupujem krojaške in volnene odpadke po najvišjih cenah. R. Vlšnjevec, Masaryko-va 48, nasproti skladišč glavnega kolodvora. Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, svinjsko dlako, stare kovine, kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska št. 5. Kompanjonko Išče mlad trgovec ln obrtnik s kapitalom od 80—120.000 din za povečanje obrata dobro vpeljane trgovine brez konkurence. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Sigurno« št. 4291. Kupuje — prodaja Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-nice, entel. aiur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana. Franllikanska ulica nasproti hotela Union Telefon 22-75 Tehnična pisarna ln posvetovalnica v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10 Ing. Otahal Josip poobl. gradbeni inženir se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle. V umetno valjenje sprejme vsako količino jajc perutnlnarstvo Niko, St. Vid nad Ljubljano. Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ennt Rudolf Radovan tapetnih Ljubljana. Mastni trg 18 Spalnico in kuhinjo kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Spalnica« 4387. Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St. 6 (pri Gradišču). Idealna brivska krema i kultiviranega gospoda Avtoprevozniki! Rabim prevoznika za prevoz vojnega materiala. Plačam nad 10 din km, bencin preskrbljen, nakladanje ln razkladanje z vojaki. Ponudbe: Jože Kovač, gostilna, Reteče, Skofja Loka. OKAMA MAZILO ti »dravllolb lellSft. - Co dovit uspeh pri ranah, opeklinah. otnljenjlh - volko — turih in vnetith itd. nego doienčkov pri kožnem vnetjn, lzpnSčaJih in hrastah na t« menil, za raspoknne prsne bradavice. Dobi »* » lokar-nsh >n aroirpnlah KREMA ZA BRITJE Dobi se v vseh treovinah te stroke. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MEINEL HEROLD ZUTVOMiaCUZBli MARIBOR ST. 10 J BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! Ali ste ie naročeni na Slovenca ? Vsak naročnik zavarovan Stev. 88. »SLOVENEC«, nedelja 23. maroa 1941. Stran ,f 9 - ■ -..... - ' " ■ za dom, dvorane in lokale nudi najugodneje ir 1 ^''^jffittvfoTt 6KSPUČN1 «KlK Blagajno »National« registrirno, ln pisalni stroj noveJSl model ugodno prodam. — Slmandl, Ljubljana, Dvoržakova 3. Prodamo Šivalni stroji »Joh. Jaxa so že skozi 80 let znani kot najboljši. - Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax ln sin, TyrSeva cesta 8 6. (1 Česen, čebulo in čebulček nudi Sever & Komp., LJubljana. Majhen železen štedilnik dobro ohranjen, prodam. Korotanska 18 a, za re-mlžo. Foto-trgovina dobro vpeljana, 20 let obstoječa, v večjem mestu Slovenije, ugodno naprodaj. Dopise pod »FotO« na anončni biro Sax, Maribor. ^VEtEBIT" otroški vozički ZAGREB, Iliea št 55 Najnovejši modeli 7,n 1941,najnižje cene v specialni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Hrcvoz in omot se ne računa. Cenik s slikami brezplačno. Izrežite oglas zaradi naslova. Šivalni stroj globok, ln Športni voziček prodam. Zore, Marenčlče- va 3. V javnih skladiščih špfedicijske tvrdke R. Ranzinger, se bode dne 28. marca 1941 ob 10. uri dopoldne prodalo na zahtevo deponenta — 204 vreče industrijskih fig. Mlekarno' na prometnem kraju, v sredini mesta, prodam. - Krojaški šivalni stroj zaradi smrti naprodaj. • Prlm., Ljubljana, Lam. petova ultca 13. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zelo dobra« 4S37. Fige za žganjekuho, po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, telefon 26-07. „TIKU" patentno nalivno pero za pisanje, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček i vtisnjenim imenom „Ti n te n k u li" 1 Din 125— / Din 160'— t boljših trgovinah ali pri firmi „L0G0S" — BEOGRAD 'ošt Fah 336 Telefon 25-4-59 Otroški voziček globok, ugodno naprodaj. Pod trančo 2, IV. nadstr. Barako na Masarykovl cesti, ki Jo Je treba podreti, proda ugodno Bahovec, Gallusovo nabrežje St. 39, Ljubljana. (1 Šivalni stroj z ravnim čolničkom, zelo dobro ohranjen, se ceno proda. Kolodvorska 30-1., desno. Vež praznih zabojev prodam. - Kari Prelog, Ljubljana. samostojnega, za fino krojaško delavnico v Zagrebu, spre memo za dobro plačo. Služba stalna. Obširne ponudbe z opisom dosedanjega dela poslati na Udžbinao, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod št. 58.190. 20 nizkih vrtnic očarljivo lepih, različnih novih barv, na prostem vzgojene sadike, 140 din franko. - Sadjarstvo Do-llnšek, Kamnlca pri Mariboru. Šivalne stroje »Anker«, »Central« »Bob-bin«, tudi rabljene, Se po hizkl ceni prodaja »Triglav«, Rosljeva 16. Vozove na gumi raznovrstne, dobite ugodno pri Fajfar, Trnovska St. 25, LJubljana. proda Cerar, Domžale, Ljubljanska ulica 22. t^KEKI^ i mo(iern* t«hn>l<* mtIRiil ^NajboljSa dolgotrnjnn žepna 7. lastnim elelitrič-^^tfM^^Vj^^^KMnira pogonom! I>aje 7,nnes-flBKJJ T// t^&HKsIl' vo in Jako svetlo luč, brez vsakršnih baterit. Dinamo žepna svetilka „MAHULUX" — brez baterije. Siimo-proiteja: „Logns", Beoijrnd, predal 3R6, telefon 25-450. Isčenio povsod prcprodalnln^ nI I zastopnike. Francosko sedlo z vsem jermenjem proda Oblak, gostilna, Glinška ultca 3. prodam. Naslov v upravi »Slo,venca« pod 4370. Kovčegi, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniki, gamaSe, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 18 Seno in otavo prodam. - Močnikova 13 Ljubljana. Osrednji urad za zavarovanje de-lavcev bo imel v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Sušaku dne 17. aprila ob 11 prvo javno ponudbeno licitacijo za oddajo gradbenih del pri gradnji nove uradove in ambulantne zgradbe Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Sušaku. Med razpisanimi gradbenimi deli so zapopadena poleg ostalih tudi dela iz umetnega kamna ter kleparska, tesarska, krovska in kleparska dela, ki pa se lahko ponudijo tudi posamič. Obenem s ponudbo je treba položiti tudi kavcijo kot jo določajo »Pogoji licitacije«. Brzojavne, zapoznele ali nepravilno sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Podloge za sestavljanje ponudb se lahko dobe vsak dan pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Sušaku med uradnimi urami za D.n 250«—, Podloge za sestavljanje ponudb pri posameznih obrtniških delih, t. j. brez statičnega računa in načrta,, se lahko dobe za D.n 50—. V Zagrebu, 20. marca 1941. Stev. 12.792-1941. Osrednji urad za zavar. delavcev Več parov golobov malteške pasme prodam. M. Keše, Linhartova 5, Ljubljana. Otroški voziček dobro ohranjen, globok, prodam. Ogled: Vrhovče-va ulica 12, dvorišče I. Peso ali belo repo kupim. Felertng, Marl bor, Betnavska 43. Psa čuvaja volčjaka, prodam. Celovška 91, LJubljana. Brivnico kompletno, poceni prodam ob Dolenjski cesti, Rudnik 81. 1000 kg pese rumene, prodam. Klemen-člč, Pšata 3, p. Dol pri LJubljani. z velikim kompleksom sveta, poleg elektrika, vodovod, kanalizacija, v najlepšem kraju Ljubljane, zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dobra naložba«; *t. 4217. Pes - ruska doga pol leta star, naprodaj, Kalan. Go^eftič 37, Bkof-ja Loka. ZAGREB NlKOlIČEVAia j; (Semenski eves»".; prahorp, črno deteljo tn ba*iQ£k° lucerno tej? semenske trave dobite v najboljši kakovosti v Javnih Bkladlščlh pri tv. Fran Pogačnik. Ljubljana, TyrSeva cesta St. S3 prodam ali- oddam t najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4356. Večjo količino hmelovk in nekaj kolja za drevesa proda v bližini Kranja Foto Jug, Kranj. za trajno onduladjo,- «!-stem »Wella«, s transformatorjem 16/24 Volt ln 30 grelci ter hauba lz ploščnatih cevi ter lavor, vse kromirano, novo, proda Ileršič A Co, LJubljana, Cesta 29. oktobra Stev. 13. Telefon 37-64. Puh in perje za trgovce, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Wolkenstein Adolf, Sombor, Dunavska banovina. Zahtevajte vzorce. Krompir semenski in za prehrano, prvovrstni rožnik, oddaja po ugodni ceni skladišče Niklsbacher, Tyrševa cesta 3 6. Ne pozabite! da Je poceni naprodaj več koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. prt »Promet«, fel.. 43-90, v Ljubljani (nasproti Kflžanske cerkve). Žično vrv 200 + 80 m dolgo, »1 mm debelo, prodamo najugodnejšemu ponudniku. — Olcrnjnl cestni odbor v Murski Soboti: Posteljno perje po din 10 ln 14, Sehano perje din 25, 85, 55, gosje perje od din 80, 100. 140. »Puh« 260, 800, 350 dobite pri Sladko seno 5000 kg govejega in 5000 kg konjskega — ugodno prodam. Založnik Matija, Notranje gorice 7. Sladko seno z deteljo mešano ln 1000 kilogram, slame prodam. — Plrnat, Sr. Jarše 13, Domžale. Desatična 31. Vzorci brezplafino iBUMlM^MUimiiininiiiM 3 ZATIVALA. Za vse izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob j| izgubi našega nepozabnega moža, očeta, brata, svaka, strica, gospoda i Vinka Borš&narfa 3 zvaničnika ptt v p. 8 se vsem in vsakemu posebej najlepše zahvaljujemo. Prisrčna hvala 9 g. dr. Misu Frantu in g. dr. Cibru Francu, častiti duhovščini ter 1 g. patru Jožefu za tolažbo v bolezni, častiti sestri S'i Iveri ji za Š njofio požrtvovalnost, številnim stanovskim tovarišem z gospodom n upravnikom pošte Ljubljana II. Jožom Jakšom in višjim rnspek-9 torjom Ivanom Cofom ter godbi, vsem blagim darovalcem preti krasnih vencev in cvetja, ter. vsem, ki so ga v tako obilnem H številu spremili na njegovi zadnji poti: Dobri Bog plačaj! Ljubljana, dne 22. marca 1941. s Žalujoči ostali. velika in močna, lesena španska stena, dve postelji ln nočni omarici ter nizka omara s predali naprodaj. Ob Zeleni jami 5. s koreninami, en vagon, ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Prima« <398. Vležan gnoj prašičji, pomešan s kurjim, prodam. — Marica Perklič, Stožice 18k pri Ljubljani, mimo cerkve sv. Jurija, poleg gostilne »Pod lipco«. L epota VaSe kože Je v veliki meri odvisna od zdravstvenega Btanja notranjih organov. Pri dobrem krvnem obtoku in kadar so telesne funkcije ojačane, živci pa mirni, se zdravo notranje občutje kaže na koži. Redna zračenja z vifiinskim soncem, ki trajajo samo 3—5 minut, prinaSajo novo življenje v cirkulacijo krvi, povspešijo izmenjavo tvarin ter skrbijo za globoko, zdravo spanje, ki ja neobhodno potrebno za nego lepote. 2o po kratkem času lahko ugotovite bolJ8a občutje. Sveža barva kože, dobro razpoloženje lii večje veselje do dela so zunanji znaki delovanja zdravilnih ultravioletnih žarkov viiinskega solne a. Presodite to sami! Cena kompletnih aparatov od din 1800,—naprej. Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro ŠL 843/7, ki ima 40 strani, od: Jugoslnvensko Jugoslovensko AEG Beograd, Siemens A. I). Brankova uit- (-V**, Beograd, Kralja ca 30 fJSLp Aleksandra 8 Jugoslnvensko -^fjV. Zagreb, Bogo- d. d. Zagreb, Jfc® \ f^VVMpla vičeva ulica 1 Karadžičeva rnjsl ^.^»aS^V ulica 1 .^J&pSj^' s. \ Ljubljana, Ljubljana, ^ \ I Tyrševa Livar-ika ulica 6 J» cesta 1 a Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje. _ Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1., bo prodajala na Javni dražbi, ki bo dne 18. aprila 1941 v Kočevju 2267 prm izdelanih bukovih drv fco odvozna cesta iz gozdov Sumske uprave v Kočevju. — Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah v Ljubljani ln v Kočevju. Je najpotrebnejše sredstvo za izolacijo drv, papirja proti ognju. Prvo podjetje izolacije Stevan Ril, Sombor. Veliko izbiro novih modelov steznikov In nedrčko.v kakor tudi gum! nogavic, trebušnih in klinih pasov priporoča tvrdka Besednik, LJubljana, Selenburgova 6. Mlekarno v centru, na prometni točki, z vsem Inventarjem prodam za 5000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4364. Dodatno opozorilo Moje opozorilo v »Slovencu« od 19. marca gle-do g. Karla LUndrn dopolnim v toliko, da Je Imenovani po poklicu brusač žag, stanujoč v Zg. Šiški. - Franc Lončar, Ljubljp"a. Celovška cesta 48. .(r) Pogreb bo v ponedeljek, dne 24. marca 1941, ob pol štirih popoldne z Žal na pokopališče k Sv. Križa. Dt. Milan Maori, sin. Hilda Manri, snaha. buxus sempervlrens ^pušpan), prava velikost za obrobe - prodam 10 kom. za 6 din. Grad Stermol, Cerklje pri Kranju, ZAHTEVAJTE, ŽIMOSAMO ZV2ASCITN0 PLOMBO /steriliziran X S > iS rJ^ /s, • i m v ZADRU2NA TOVARNA ZIME NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MASČOBEIN FERMENTOV, PO CENI. dlovoi PRISTNA LJUTOMERSKA VINA naročajte le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU »SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta si. 5 Po daljši bolezni nns je za vedno zapustil moj ljubljeni soprog, brat, stric, svak, gospod Jože Mavrln narednik-vodnik v pokoja ter bivši koroški borec Pogreb bo v ponedeljek, dne 24. marca 1941 ob pol treh pop. z Žal, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. marca 1941. Cecilija Mavrin, žena — in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so nam v dnevih naše najtežje bolesti stali ob strani in ob smrti naše plemenite mame, gospe Marije Flere roj. Plahuta ik vdove vrtnarja sočustvovali z nami, predvsem g. dr. Polcu za njegovo nad vse skrbno nego v času bolezni, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali prekrasno cvetje, ki ga je tolikanj ljubila — izrekajo prisrčno zahvalo globoko žalujoči Fleretovi Kamnik, dne 22. marca 1941. Znam „SALVAT ČAJ" proti lolSnira kamenAkom In bolečinam iolAnesra mehnrja ae dobiva prt glavnem taitopnlkn: Apoteka St. Ivana, Zagreb, Kaptol IT. Prospekt« o idravljeoju poillja-mo laaton). a r. a brv 27870-189» Bn. »487 Na Vrhniki na glavnem trgu kupim hišo z lokalom Plačam dobro. Ponudbe pod šilro 100 na upravo .Slovenca" 4207 Nreže sa postelje dobite najeeneje v Komenskega ulici It. 34 IzdelovsnlB posteljnih iltnlh ilrttoi. DA7ADI Vsakovrstne rabljene stroje, orodje rUJBUlCS ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN OUSTINCIC, Maribor, Kneza Koclja ul. 14. telet. 21-30 ter podružnica na vogalu Ptujske.in Tržaške ceste, telet. 24-94. Razpis služb Javna borza dela v Ljubljani potrebuje nujno večje število: kovinostrugarjev, rezkarjev (frezer-jev), preciznih mehanikov, radio-mehanikov, orodnih ključavničarjev* strojnih ključavničarjev, gal-vanizerjev, ličarjev v ognju. Interesenti naj se javijo po možnosti osebno ali pismeno. S seboj, naj prinesejo poslovno knjigo in dokumente, iz katerih je razvidna strokovna kvalifikacija. Vsak mora predložiti nravstveno izpričevalo, ki ne sme biti starejše kakor 6 mesecev in kratek opis dosedanjega zaposlenja v stroki. Reflektanti, ki bodo sprejeti, bodo oproščeni orožnih vaj. Dne 30. in event. tudi 31. marca se bo raz-prodajalo posestvo vi. štev. 5 k. o. Zgornja Senica po parcelah, ozir. skupno. Začetek dražbe dne 30. III. ob pol 9 v Zg. Senic pri hiši št. 5. Dražbeni pogoji so na vpoglec pri podpisanem sodišču, soba št. 37. [O&raino sodišClu Ljubljani, odd. Nil, dne 17. marca 1941. Zahvala Vsem, kateri so nam ob izgubi naše drage žene in matere, gospe Olge Posch bivše trgovke in posestniee i ■. stali ob strani'ter nam izrazili svoje sočutje, jo spremljali na njeni zadnji poti, zanjo molili ter darovali vence in cvetje, se prisrčno zahvaljujemo. Rošpoh, Slatina Radenci, Beograd, dne 18. marca 1941. Žalujoči ostali. Dohodek, zdravje in užitek! Vam nudi sodobno urejen kulturen sadovnjak. — Zajamčeno najžiahtnejša sadna drevesca: visokostebelno, pritlikavo in špalirsko sadno drevje na odbranih, zgodaj zorečih podlogah, trsne cepiče slovitih Matijasovih križanj, okrasne rastline, nasadno drevje, akacije, topole, zimzelene, rože, jagodne sadike pošilja in vse strokovne nasvete daje največja drevesnica v državi: HADT11C« sadna in »rtna vele* 1 U J » drevesnica, SUBOTICA Zahtevajte veliki brezplačni ilustrirani ceniki Posestniki I Pozor I Mlinarji I MLINE, s katerimi meljete doma vsako lito v poljubno moko, izdelujemo ie od 8000 — din naprej. V izdelavo sprejemamo vsakovrstne mlinske naprave. Vsa dela so strokovno izvedena. — Toplo se priporoča domača tvrdka Jelene & Tomažin LJUBLJANA. Celovška C. 49. Za večje naprave zahtevajte proračune. Pohitite z naročili, dokler je še potreben mate-rijal na zalogi I Inserirajte v »Slovencu"! Zahvala Za premnoge izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega ljubljenega moža, dobrega očeta, brata in strica, gospoda Andreja Lavriča posestnika ee vsem najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala č. sestri prednici v LeonišSu, čč. bolniškim sestram za njih trud in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. dr. Guzelju, čč. duhovščini, sosedom za darovanje venca, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 21. marca 1941. Žalujoči: Apel oni Ja, žena; Andrej, sin in ostalo sorodstvo. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja izraženega osebno ali pismeno ob priliki prerane smrti našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica Antona Avseca sodnika deželnega sodišča v pokojn izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno smo hvaležni bežigrajskemu pevskemu društvu, ki je zapelo pod vodstvom g. Antona Čamernika pretresljive žalostinke, častni straži paznikov ljubljanske jetnišnice, darovalcem vencev in vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. marca 1941. Žalujoči ostali Grazia Deleddas 18 Marianna Sirca Costantino se ni še vrnil in Simone se je najprej jezil nato je postal nemiren. Ko se je sonce dvignilo iz morja, je sklenil, da nadaljuje pot sam; navsezadnje se mu je zdelo bolje, da ga usoda loči od tovariša. A glej! že prihaja s črnim omotom pod pazduho. Miren je, kot hlapec, ki je izvršil, kar mu je bilo naloženo. Simone je odmotal suknji in jih opazoval z ene in z druge strani. Eno je pomeril; bila je široka in je pokrivala njegov jopič. Oglav-nica mu je segala do nosu. »Tu notri bi lahko spravil cerkev z vsemi svetniki«, je pripomnil; Costantin je gledal otožno, da je bilo videti, kot da se smehlja. »Pomeri svojo!« »Sem jo že pomeril«. Simone je snel suknjo, jo vnovič ogledal ter jo tesno zavil. In ptički so pustili pustinjo in sfrleli v višino, svetlikajoč se v nebesni modrini. Nadaljevala sta pot, ter hodila v pustinji po stezi, ki ie vodila do morja. »Costantino, sedaj mi l>oš povedal, kako si naredil. Zakasnil si se, a bil si spreten« Costantino je gledal morje in njegove štrleče podočn:~e so. bolj kot kdaj prej dajale njegovemu obrazu sarkastičen izraz. »Kako sem naredil? Tako: kupil sem jih«. »Costantino, poslušaj me! Mnogo bova tvegala in dobiček bo mogoče majhen. Kdo ve? Ali vidiš tam gori hišico? Zdi se, da je vse mirno. A kako naj se prepričamo? Ce ti je starka verjela, če te ni smatrala za neumnega potepuha, je gotovo ukrenila vse potrebno: skrila je denar in vse vrednostne papirje, p>o-klicala v hišo ljudi, ki jo varujejo in čakajo, da pridejo razbojniki. Najprej se morava prepričati. če je hiša nezavarovana; to delo njrtf-rava opraviti pri belem dnev\i. Da te starka ne spozna, ji bom zvezal oči; in prisežem ti iramid jc pol ure uvtovožnje do vasi Gizeh. široka, usfalti-runa cesta je polna avtomobilov, ruznih voz, kamel in oslov. Poleg nje teče električna železnica tik do Keopsove piramide, ki je od vseh največja. Vsak faraon, egi|>tski vladar, je jjrisi 111 s svojo brezobzirno močjo in dosledno energijo stotisoče sužnjev, da so mu v nekaj desetletjih postavili hram nesmrtnosti, sebi pu spomenik suženjstva. Molče strmijo že nad 0000 let piramide v višuvo in predse v puščavo, vekov ue priče strašnega trpljenja desettisočev sužnjev, ki so od gladu in žeje umirali za slavo in čast faraonove smrti in njegovega groba. Nekdaj v davni preteklosti jc bila površina piramid pokrita z granitom, alabastrom in pe-sčenceni, toda kalif Omar jih je oropal, da je postavil Mohamedu v čast mošejo v Kairu, iu vendar so piramide občudovanja vredne, vanje strmiš tudi ti, popotnik, in neskončen mir preveva vso tvojo notranjost. Isto take občutke imaš tudi od pogledu na zagonetno sfingo s hladnim, strogim in večnim molkom. Pri sfingi ie ljubljanski Akademski pevski zbor prepeval koroške narodne pesmi. Za uro jahanja na vel-blodu okoli piramide plačaš deset pijastrov t. j. 23 dinarjev, pa imaš kmalu dovolj: Iz Kaira se voziš v Aleksandri jo v brzo-vlaku in velja vozili listek 3. razreda 26 pijastrov t. j. blizu 60 din. V vagonu je velika stiska, zrak vroč, suh, neprodiren. Zopet stojiš ob oknu vagona: vlak ropoče čez železniški most, za tubo ostanejo pristanišča ob Nilu, na njem parobrodi, tovorne in ribiške ladje, jadrnice. Kairo, največje afriško mesto, ostane kmalu daleč zadaj. Pokrajina je vsa preprežena s kanali, vmes bombaževa polju, redke vasi so zgrajene iz blata. V Egiptu je velikanska razlika med mestom in vasjo. Vasi so podobne bolj razvalinam kakor človeškim bivališčem. Hiše, če jih sploh moremo tako imenovati, so med seboj povezane, na mestu oken so luknje, na vodoravnih strehah jia kupi sluine, ki naj odbijajo neznosno sončno pripeko. Oko se ti prijetno odpočije, kadar zagleduš redka mestu ob železniški progi. Ceste se dvigajo, padajo, gredo skozi struge izsušenih prekojiov. Tam daleč zadaj slutiš puščavo z rdečo prašno sipino. Včasih dvignejo viharji ta rdeči prah kilometre visoko v zrak in ga odnesejo celo v Evropo. Tam pa so tudi oaze, zelenice s skupinami visokih palm, smokve, granatna jabolka, breskve, murve, oleandri, žito in zelenjava. Zelo zanimive so prijirave za namakanje, od najbol j primitivnega lesenega kolesu, ki dvigu iz nilskih rokavov in kanalov vodo, pa do najmodernejših betonskih vodnih zgradb, jezov in pregrad. Kjer je voda, kipi življenje vse povsod. Res je tudi, da tega bujnega rastlinstva ne bi bilo, če ne bi bila pokrajina posejana s tisoči in tisoči vodnjakov. Tako namakana in od Nila pognojena zemlja radi kar sama brez vsakega truda|)olnega obdelovanju. Herodot je po vsej pravici zapisal, da je »Egipt dar Nila«. Do kamor seže vpliv Nila, je plodna zeml ja, že korak naprej je kamen in puščava. K velikemu blu- Pevski zbor Prosvetnega društva obljubljena dežela Kanaan, kjt med iu mleko. Pravili so nam, da pravih davkov sploh ne poznujo, ne zemljiškega, niti prometnega, niti obrtnega davka. Hišni posestniki plačujejo kot davščino enomesečni najemninski dohodek, in s tem je vse odpravljeno; obrtniki |iu zadovoljijo policijo kar z bakšišein. baje do 30 pijastrov. Nu vožnji v Aleksandri jo jc zastonjkurska deca, ki se vozi »črno«, silna nadloga. Skrita je pod sedeži, nu straniščih iu ploščadi, pa se prevaža iz kraja v kraj biez voznega listka, brez prebite |>are v žepu. Ta otročad, ki ne pozna navadno niti očeta, niti matere, je prava egi|)tsku šiba. Ko taki otroci mulo odrastejo, postanejo nosači vode, smetarji, čistilci čevljev itd. Takih skitaloev cenijo samo v Kairu okrog 30.000. Po treh nrali zares nagle vožnje jiridrvi brzovluk n i cilj, v Aleksundrijo. V domovini Kleopatre Zgodovina, legende in romani so naprtili cgijilski kraljici Kleopatri toliko greha in ruz-vratnosti kakor nobeni drugi ženi na svetu. V teku stoletij je jiostala nekak simbol ženske pohote. Najnovejši zgodovinski izsledki pa so očistili njeno omadeževano osebnost od vseli priveskov in natolcevanj. Zares ji je uspelo, cla si je s svojo krasno pojavo osvojila Cezarja in omrežila Antonija. A vse to je storila bajb za blagor, neodvisnost in rešitev domovine, enako kakor skoro dva tisoč let pozneje poljska grofica Valevska, ki se je žrtvovala Napoleonu v domovinski ljubezni za svobodno Poljsko. Ustanovitelj Aleksandrijo je bil baje macedonski kralj Aleksander Veliki, ki ji jc dal svoje ime. Mesto je postalo pod Ptolome-jeviči sedež grške kulture ter prvo in največje svetovno tržišče. Pozneje se je vmešal v notranje egi|)tske spore Cezar, ki ga pa je kraljica Kleo|)atra pojiolnoma zamamila s svojimi čari. V tej dobi je uničil strašen požar mesto in znamenito aleksartdrijsko knjižnico, tukrat največjo na svetli, ki je imela nad 300.000 per-gameniov. Tudi Cezarjevega naslednika Antonija je lepa kleopatra začarala. Peljala se mu je naproti v zlati ladji s srebrnimi vesli in škurlatnimi jadri, sedeč v prekrasnem šotoru na mehkih blazinah. Ko je Antonij zvedel, da se bliža egiptska kraljica, jo je pozval k sebi. A premetena Kleopatra ga je povabila na svojo ladjo; Antonij se je vabilu odzval, nato pa je ostal pri njej deset let ter popolnoma pozabil na svoje državne in vojne dolžnosti. Kraljica Kleopatra je postala Antoniju poguba. Od vseh zgodovinskih in modernih stavb privlači tujčevo oko pozornost najprej prekrasna palača, poletna rezidenca egiptskega kralju, Ras-et-Tin imenovana. Čudovita stavba ob morju napravlju vtis, kakor bi rastla iz vodne gladine, in velikanska kupola na njej, kakor bi plula proti sinjemu nebu. Zares oča-rujoč jiogied! Prometno središče Aleksandrijo, ki šteje okrog 800.000 prebivalcev, je Borzni trg ali trg Mehemcd Ali z lepimi modernimi palačami in krasnimi nasadi. Izmed redkih ohranjenih spomenikov starodavne Aleksanilri-jc jc 31 metrov visoki, iz enega samega kosa i/klesnni Pompejev steber. Poleg stebra sta tudi dvo sfingi iz rdečega granita. Spomin na dobo, ko sta se v Alcksnndriji borila incd seboj poganstvo in krščanstvo, so zanimive katakombe v več nadstropjih. Ta doba jc uničila mnogo kulturnih spomenikov visoke vrednosti. Prekrasna je avenija, promennda kraljice Na-zli, kjer je ob morju več kilometrov daleč le-j)0 urejeno nabrežje s prekrasnimi palačami in vilami v marmorju in alabastru, mnogo izmed njih v mavrišketri slogu, z vrtovi in tropskim rastlinstvom. Aleksandrijo s pristaniščem obvladuje na nizkem griču, sredi mesta stoječa trdnjava, Kom-ed-Dik. Odtod so to|>ovske cevi namerjene v mesto, angleško pokroviteljstvo Egipta. Naša vodna palača, »Kraljica Marija«, ki smo bili nanjo zares lahko ponosni poleg raznih inozemskih parnikov, je lahko pristala zaradi precejšnje globine alekšandrijske luko pruv ob pomolu, kjer se nahajajo velikanska skladišča pod betonskimi strehami. Obširno pristaniško ozemlje zapira visoka zidana ograja. Icvcda smo si hoteli ogledati Aleksandrijo tu- vi egiplska policija vsakega tujca, ga preišče in pretipa glede mogoče nošnje orožju. Pa daš policistu bakšiš, in taka preiskava izostane. Bila nas jo četvoricu, ki smo najeli izvoščka za 5 pijastrov, t. j. okroglo 12 din, |»a nas je peljal uro daleč. Seveda so tuke ccne v Egiptu, ko ni glavno sezone, torej v poletni dobi, v zgodnji pomladi je drugače, l/.vošček Arabcc se je med potjo neprestuno oziral iu govoril, govoril v vseli mogočih jezikih. Velikanski je jezikovni arabski talent. Od vsakega jezika si Arabec prikroji besdni zaklad, kolikor ga potrebuje za svoje vsakdanje potrebe. Ze v pristanišču so takoj spoznali, odkod je naša ladja in klicali: »Doberrr dan!« V Aleksandri ji si takrat poleg angleščine in francoščine najbolje izhajal z italijanskim jezikom. Neznosna je ufriška vročina, vendar smo se je |>o tolikih dneh našega bivanja nu črnem kontinentu nekako privadili. Vedno znova se je oglašala neutolažljiva žeja, ki smo jo označili že za egi|)tsko, ne več za kranjsko. \ ina točijo večji del z grških otokov, s Cipra, San-torinu itd., tudi domačih egiptskih vinskih pri-delkov nc manjka. Vina naročiš kozarec ali celo buteljko,, seveda so ccne prilično visoke, t do 2 pijustru, dva in pol do pet dinarjev. Toila k vsaki pijači dobiš brez posebnega naročilu majhen prigrizek: košček sira, ribico, malo paprike, paradižnika in kruha. V Egiptu točijo tudi |>rcccj dobro pivo, ki pa jc primerno drago. Po dveh letih našega bivanja v nekdanji prestolnici kruljicc Kleopatre smo so poslovili od Aleksandrije in afriške celine. Pod betonskimi strehami tik ob' naši ladji so se zbrali arabski trgovci, razvil sc jo bazar v lirušču, kakršnega nušu ušesa niso vajena. Med neznosnim vikom in krikom so šc tik pred odhodom lutlje ponujali najrazličnejše blago, prekrasno vezene kimono, svilo, dragoceni nakit, porcelun, polnilna peresa, cigarete, domače in manjvredne japonske izdelke. Pri nakupu j>a moraš biti skrajno previden, tako glede cene kakor glede kakovosti. Zadnje ure v Afriki so nam krajšali številni nuši aleksandrijski rojaki, ki jih cenijo tamkaj okrog 2000 po številu, (lokaj več kakor v Kairu. K slovesu na pomol jih je privedcl za tamošnje slovensko društvo »Palma« lepo število njihov duhovni oče p. Kerubim Bcgelj s pravo pravcato arabsko kozjo bradico. Ljubljanski Akademski pevski zbor jc neumorno prepeval slovenske narodne in unietne pesmi. Pa se jc šc oglasila stara ženica s skromno željo: »Gospodje, prosim šc eno šinarničuol« Ilude volje ji je ustregel pevski zbor in zapel koncertno dovršeno, kakor bi stal na unionskem odru v Ljubljani: »Marija, k tebi uboge reve...« Starki so se orosile oči in jc. Hvala lepa, gospodje, trideset let je že nisem slišalaI...« 11. D. Domžale Kaj je z mostom čez Bistrico? Žo lansko leto je bilo most zaradi malih kvar zaprt skoraj vse poletje, torej Vavno v času, ko imamo posestniki največ voženj na svoje njive, travnike in gozdove onstran Bistrice v Suinberku, Ihanu 111 tamkajšnji okolici. Ne vemo, na čigavo pobudo je bil most tedaj popravljen in z malenkostnim popravilom zopet uporaben. Sedaj se je zgodilo spet, da jo most zaradi enega ali dveh zlomljenih tramov zopet zaprt za ves vozni promet. Sprožena so bila vprašanja glede popravila, ali do sedaj brez uspeha. Ker smo posestniki, ki imamo svoje njive in travnike onstran Bistrice, s tem zelo prizadeti, prosimo prav lepo merodajno oblast, ki jo za u|)orabtio stanje mostu obvezna skrbeti, da ustre-že naši prošnji in da most popraviti. Upamo, da bodo merodajiii faktorji to našo prošnjo vzeli kot zelo nujno, ker lahko sami vidijo, kolikšna je izguba časa. ki ga moramo po ne|iotrebnem izgubljati po več kilometrov oddaljeni cesti čez Vir in to v današnjih Časih, ko tako primanjkuje delovnih moči in vprege. Komenda Prireditev naše mladine. FO in DK priredila v nedeljo, dne 23. marca ob pol štirih telovadno ___.,...„ ..„,„,, ..................„..„..j„ »„. akademij« v Domu v Komendi. Spored ie lep. di od znotraj, a že pri prehodnih vratih usta- ] Vabljeni vsi prijatelji! Mir vam, Slovenci! Zakaj se sovražimo? Pogovarjava se s prijnteljem, ki sem ga .»hiskal, o razmerah v Seslranski vasi. Kako se godi naiinemu znancu? Ce je zadovoljen na svojem mestu, Če nima kakih neprilik in težav. «Ri že bilo,t mi odgovori, «/e tisti tam okoli cerkve so strašno zagrizeni*. Tako? Zagrizeni? Tisti tam okoli cerkve? Zakaj so zagrizeni? Na kaj so zagrizeni? Sai veste, na kaj. Na vse. knr imenujejo • klerikalno«. Predvsem na duhovnike, poleni na vse. ki so z njimi. In to je velika večina ljudstva. Kdo pa so inen), 2. Skiclub Lahti. Italijansko prvenstvo v Gardeni Italijansko sniuško prvenstvo v dolini Gar-dena je dalo v alpski kombinaciji prav dobre rezultate, ki pričajo, da so Italijani v teli disciplinah postali že pravi mojstri. Izidi so naslednji: Smuk: 1. Colo 2:38.8. 2. Confortola 2:41. 3. Armaml 2:42.2. 4. Sertorelli 2:43,6. 5. A. Lace-delli 2:46. Cliierroni. Marcellin in Robert La-cedelli nista startala. — Dame: I. Celina Seglii 3:02,8. 2. Maria Seglii 3:38,6. — Slalom gospodje: nebo enako pazljivo in enako zaman, boječa se, da ne bi nasprotnik katerega dohitel. Samovoljni rneleor se ni več pojavil nad obzorjem, če se pa ie, pa strogo inkognito. Oba zvezdogleda sla bila nejevoljna, ker nista imela uspeha. Niso ju mogli potolažili. Forsyte se je po dvajsetkrat na dan jezil na Omikrona, ta pa mu je odgovarjal na isti način. Doktor pa je moral izlivati jezo na samega sebe, ker ni imel nikogar. Kdo bi si upal v takih prilikah govoriti o zakonskem dogovoru in svatbi I Odkar je bostonska zvezdama objavila svojo vest, so prešli že trije dnevi. Nebesna ura, čiji kazalec je bilo sonce, bi bal odbila že 22. april, če bi bil veliki Urar mislil na to in ii dal zvonec. Še dvajset dni in prišel bo svečani dan, za katerega je pravila Lou, da ga ni v koledarju. Doktorja je bilo bolje pustiti pri mi.u in mu ne omenjati poroke. Saj ni skrbel v teh stvareh za ničesar, ko se tudi za svojo hišo ni. Na dan poroke bi mu žena dejala: »Evo ti frak, cilinder in rokavice. V cerkev moramo!« »Šel bi, no da bi vedel čemu, seveda lo s pogojem, da se medtem ne bi pojavil meteor.« Toda čeprrv doktor tli nameraval osebno obračunati s Forsytom, je bil ta vendar hudo napaden. Mica, ki ni hotela o meteorju nič slišali, je hotela govoriti z gosfiodarjem na štiri oči, da bi tako razčistila položaj, ki je nastal. Vedela je, da bi lahko zdaj najmanjši vzrok spri obe družini Na posledice ni bilo treba misliti, zakaj ol-ložitev jioroke bi hudo vplivala na iienega dragega Francisa. Kaj hi ubogi fant počel? Nekega fiopoldneva je našla svojega gospodarja samega v jedilnici Ponudila se je prilika za pogovor in Mira je ni izpustila. Ustavila je svojega gospodarja v trenutku, ko je nameraval v ftolp. Znano je, da sp je Forsyte bal pogovora z Mico. Vedel je, da se ne bi končal v njegovo lio- 1. Colo 82.8 sok. 2. Sertorelli 83 sek. 3. Armanrl 85,1 sek. 4. Paluselli 86.4 sek. J- Dame: 1. Celina Seglii 81,5 sek. 2. Maria Seglii 100,1 sek. — Kombinacija gospodje: I. Zono Colo 257.4 t. 2. St. Sertorelli 263,2 I. 5. Armand 264.5 t. — Dame: I. Celina Seglii 297,8 t. 2. Maria Seglii 558,7 t. Drugi dan tekmovanja za italijansko smučarsko prvenstvo je bilo tekmovan je nn 40 km za štafete. Zmagalo je moštvo milanske elektrarne v postavi Mario, Severino in Aristide Compagnoni ter Confortola v času 2:50.21.2, le z dvema metroma prednosti pred kvnrtctom Pascal-f 'arrel-Perruchon-Jnmmaron. V Gardeni se je tudi končalo prvenstvo Italije v smučanju. Zadnji dan je bil tek nn 50 km. Zmagal je Aristide Compagnoni v času 2.57,09. V specialnih skokih je bil najboljši mo/ Mario Bonoino s skoki 42.5 in 45 m. Prvo mesto v nordijski kombinaciji si ie osvojil G. Perenni. Pri vsej prireditvi se je pokazalo spet. kakor že na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo. da Italija kljub dejstvu, da se mora boriti na najrazličnejših bojiščih, jirav nič ni zanemarila šjiortnega udejstvovan ja. Kl jub vojni so nastopili italijanski smučarji izborno pripravljeni in skrbno trenirani ter letos po-knzali formo in kondicijo, kakor doslej še nobeno leto. Zimski šport 1940-41 v Evropi Kljub vojni je doživela Evropa bogato zimsko-športno sezono. Vrhunec zimsko-špoiiite sezone je bil vsekakor v Cortini d' Ampezzo. Značilno je, da se na tem tekmovanju jx>leg Italije, kot prire-diteljice tega tekmovanja, pojavila Nemčija s polno ekipo, toda tudi druge države, ki sicer vsled vojne malo oslabljene, so nastopile s številnimi tekmovalci. Temu tekmovanju je sledila vsakoletna zimska prireditev v Ga-Pa, malo jx>zneje pa Finci v Lahti-ju pozdravili tekmovalce vseh držav. Tudi norveški športni krogi pripravljajo svoje tradicijonalne Holnienkolen-tckme. v zvezi s tem bo zanimivo vedeti, kako žive in kako trenirajo znani nemški smučarji. V začetku zime so bili zelo zaposleni z iskanjem pripravnih terenov za trening, mnogi pa so bili na vojni dolžnosti. Vendar jim gre Nemčija na roko, saj sta šjrort in vojska tu tesno povezana. Oblasti dajejo tekmovalcem dopust in naj bodo tc tekme kjerkoli. Na ta način morejo v Nemčiji zname smuške osebnosti redno izvrševati svoj trening. Gustl Be-rauer, ki služi v nekem bavarskem planinskem polku, se često nahaja na dopustu, isto tako Sspp Bradi. Znani Helmut Lantschncr, ki je celo poletje kot telegrafist v vojski ima sedaj mnogo priložnosti, da trenira za sledeče tekme, žal ga ne moremo več videti z nzegovim bratom Haraldom, ki je umrl na letošnjem pohodu v Francijo. Rudi Cramz trenira s svojo setro Christl, znano prvakinjo na Zugspitze, medtem ko so tirolske planine sesta-jališče Deinetza, Bauerja in Kasebaclterja, ki predstavljajo najboljšo nemško moštvo na dolge proge. Willi Bogner pa je na Norveškem, kjer je že v mirnem času mnogo bival z nemškim narodinim moštvom. Vesti športnih zvez, klubov in društev Jiipnslovanskl Inuring kitih, podniinlra LJuhlJa-»a, valil svoje članstvo na rodni letni občni zbor kluba, ki ho v ponedeljek M. t. 111. ob 20 v restavraciji »Cinkole«, Poljanska cesta 21. Slovenska kolesarska tvrtti Ljubila*" — \hifh Upravni odlior Slovenske kolesarske r.vomj je nn svoji redni seji dne 'JO. mnrea sklonil, dn se vrši ponovni občni zbor v nedeljo (i. aprila v Mariboru v lovski sobi hotela Orel z objavijenim dnevnim redom in s pričetkom ob 1«. — 0or, po cU£avt * Ukradene kokoši prodajal in jih spet ukradel. V Križevcih so se zadnji čas pojavljale) številne tatvine kokoši. Pri tem je bilo zanimivo to, da so bile posameznim meščanom ukradene že naslednjo noč kokoši, ki so jih kupili istega dne. Končno je policija ugotovila, da je prodajalec in tat kokoši ena in ista oseba, neki Josip Kcleinenčič iz Raškovca. Po hišah je nosil in prodajal kokoši, ki jih je nekje ukradel. Ko je kokoši prodal, je videl, knin so jih dali in je že naslednjo noč obisku I njihove kurnikc in ukradel kokoši, pa tudi druge, če jih je bilo kaj. Ukradene kokoši je spet produl, ponoči pa jih vnovič ukradel. To se jc tlel j časa ponavljalo. Pri leni je Kelemenčič z malim trudom precej zaslužil, končno so ga pa le izsledili in izročili sodišču. * Kako k copernijo podesetoriš denar. Pred dnevi je prišla k vdovi Mariji Preložiljqk v Čakovcu mlada ciganka, da bi ji /, raznimi co-pernijami odkrila bodočnost. Vdova, ki se je zaradi dolgotrajne bolezni svojega moža zadolžila in je s skrbjo premišljevala, kako se bo izkopala iz dolgov, je bila seveda silno radovedna, kakšna bo njena bodočnost. Ciganka ji je pripovedovala, da ve za sredstva in pota, ki ne bodo samo odkrila bodočnost, marveč bodo tudi ugodno uplivula na bodoče dogodke. Predpogoj jo pa. da ji dotična oseba neomejeno zaupa in med copernijaini ves svoj denar in svoje osebne dokumente položi na mizo. Lahkoverna vdova je takoj poiskala denar, ki ga je prihranila za delno odplačilo svojih dolgov, in ga s svojimi osebnimi dokumenti vred izročila ciganki. Denarja je bilo 9000 dinarjev v tisočakih in stotakih. Ciganka je zložila bankovce na devet kupčkov, vmes pa l>oložila dokumente. Nato je pregrnila vse skupaj s črnim prtom in začela nekaj mrmrati. Pri tem je plesala okrog mize in okros prestrašene vdove. Končno je vdovi ukazala, da mora zamižali in stodvajsetkrat ponoviti besede: Zemeljski duhovi, pomnožite moje premoženje. z vsemi mrtvimi v zvezi pridite in mi v sanjah odkrijte mojo bodočnost. Ubogljivo je vdova zamižala in s tresočim glasom ponavljala gornje besede. Ko jih je ponovila slodvnj-setkrat, ji je ciganka dovolila, da jc spel od-jirla oči. Miza je bila sicer še pregrnjena s črnim jirtom. toda denar in dokumenti so postali nevidni. Ciganka je izjavila, da so Začarani in je pokazala na postel jo, k jer mora pod odejo biti velik zavoj. Ciganka je nato vdovi zabičala, da pred potekom treh ur ne sme odkriti odeje na postelji. Po treh urah pn bo našla pod odejo podesetorjeni znesek, lorrj 90.000 dinarjev in poleg dokumentov še opis njene bodočnosti. Če bi jo jia premagala radovednost iu bi pred tremi urami odvrnila odejo, ji bo hudobni duh takoj zlomil tilnik. Nato se je ciganka poslovila in obljubila, rla bo naslednji dan sjiet prišla, da dobi svoje plačilo. Ko je vdova čez tri ure odgrnila odejo, je na svoje veliko zaprepaščenje našla snino kup časopisov, nakar je zadevo prijavila orožnikom. Ti so ugotovili, dn je prevnjann ciganka na enak način oslepariln neko mlado uradnico v Čakovcu za 2700 din. Ciganka je seveda izginila brez sledu. ZFO Pomladki ZFO in ZI3K so letošnjo II. dijaško telovadno akademijo posvetili proslavi polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II. Izbran spored in priprava, ki je sedaj zaključena, dovoljujeta, da mariborsko javnost opozorimo na prireditev, ki bo na praznik 25. marca ob 20 v Narodnem gledališču. Spored je sledeč: 1. Državna himna. 2. Rajanje pod svobodnim soncem — gojenke. 3. Češka beseda — člani in članice SDZ. 4. Skoči čez mizo — člani. 5. Vaje s kiji — članice. — 6. Tebi. zemlja naša sveta — člani, simbolična vaja na novo koračnico ZFO. 7. Govor. 8. švedska klop — mladenke. 0. Bradlja — člani. 10. Župančič: Podoba — članice. 11. Lahkoatlcti — člani 12. Dvorak: Humoreska — članice. 13. Z blazine na konja — mladci. 14. Janičarji — člani. 15. Fantovska himna. Navedeni pestro sestavljeni spored, številne novosti ter veliko zanimanje vas opozarja, da si pravočasno zagotovite vslop na to prireditev. * Prvenstvo Zveze fantovskih odsekov v trku fez drn in siru ho v nedeljo 30. ni ar on oh 11 dopoldne na Stadionu v Ljubljani, in sicer oh vsakem vremenu. Nekatera okrožja so že poslala prijave vrst in posameznikov, članov in mladcev ter je tako zadovoljiva udeležba tekmovalcev že zagotovljena. Ostala okrožja in odseki pa. ki imajo morda zadnje izbirne preizkušnje svojih tekačev v teh dneh. naj pismene prijave pošljejo na naslov ZFO do četrtka 27. t. m. — Dob živil rist. Zato je tokrat smatral za najpametnejše, da so vda. Ob tej priliki, ko je od blizu videl Micin obraz in se mu je zdel kot bomba, ki bo vsak čas počila, se je jel počasi umikati proti vratom, da bi se v slučaju nevarnosti zavaroval. Toda še preden jih je utegnil odpreti, je bila stara služabnica že pred njim in inu drzno gledala v oči. »Gospod,« je dejala, »nekaj vam moram povedati.« »Res, Mica? Toda zdaj nimam časa.« »Tudi jaz ne, ker moram pomiti krožnike. Toda vaše cevi bodo ravno tako počakale, kot moji krožniki.« »A Omikron? Zdi se mi, da me kliče.« »Vaš prijatelj Kron?! Krasen je ta stvor! Zapomnil si me bo, lahko mu to poveste.« »Povcdaj mu bom, Mica, toda moj meteor?< »Meteor?.. < je ponovila Mica. »Ne vem, kaj je to, toda golovo vam je padel na srce.« »Meteor,« je pričel razlagati gospodar,* to je .. .< »Ah,< je vzkliknila Mita, »to je tisti kup kamenju! No, bo že počakal, kot vaš prijatelj Kron.« »To je nemogoče,« je dejal zvzdogled, zadet v živo. »Sicer pa je oblačno, deževalo bo in zato ni časa, da bi gledali mesec.« Imela je prav. Neprestano slabo vreme je Forsyla strašno jezilo. Podnevi ni bilo niti enega sončnega žarka in jionoči nobene zvezde. V takih prilikah seveda ni bilo mogoče opazovati neba. Videti je bilo. da ozračne prilike niso ugodne zvezdoslovcem Starega in Novega sveta. In res ni bilo tača« nobene vesti o meteorju. Sicer pa la meteor ni bil nič tako važnega, da bi se bilo treba zaradi njega razburjati. Slo se je le za navadno koztnlčno telo in je moral biti Forsyte ali Haddleson, kdor ga je hotel opazovati s tako natančnostjo ln jiotrpljenjcm, ki sc je pri njiju že pretvarjala v bes. Ko je Mira videla, da ji gosj>odar ne more uiti, je prekrižala roke iu ujedljivo pričela: »Ali ste pozabili, gospod Forsyte, da imate nečaka?« »Ne,« je odgovoril Forsyte in kimal dobrodušno z glavo, »nisem ga pozabil. Kaj je z njim?« »Dobro se mu godi.« »Zdi se mi. da ga že nekaj časa nisem videl.« »Seveda, od kosila.« »Res? ...« »Menda že. Mar gledate mesec, gospod?« ie vprašala služabnica in tako prisilila gospodarja, da se je obrnil k njej. »No, dobra Mica. Kaj hočeš. Skrbi imam.« »Videti je, da Imale takšne skrbi, da ste čisto pozabili na neko važno stvar.« »Da sem pozabil? Na kakšno stvar?« »Vaš nečak se hoče poročiti.« \ »Poročiti... Poročiti...« % »Menda ne boste vprašali, za kako ženitev se gre?« »Ne, Mica. Toda kaj je s tem?« »Ne delajte se neumnega! Mar ne veste, da sem vas vprašala zato, ker hočem odgovor?« »Kakšen odgovor?« »O vašem vedenju, gos|iod. Mar ne veste, da obstaja v ulici Morris družina Haddleson, ki ima hčer, zaročenko vašega nečaka?« Medtem ko je izgovorila sosedovo ime. se je zvezdogled začudeno tipal, kot d« ga to ime hudo skrhi. Kri mu je udarila v glavo, toda odgovoril ni. Čez čas molka je dejala Mica: »No, ali ste slišali?« »Ali sem slišal?« je ponovil gospodar. »No, kaj?« je nadaljevala služabnica z močnejšim glasom. »Francis šp misli na to?« je končno odgovoril. »Ali misli? Seveda mislil Prav tako kol vi.< »Kaj? Moj nečak hoče vzeli hčer tistega Had-dlesona?« »Gospodično Jano, če vam jc po volji. Kje hi vendar našel boljšega in lepšega deklela?.. .<