Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in doran. XXI. Kmalu ko od Augeljgiada pridemo mimo dvojue straže in se nekoliko na desno zasučemo, je pred nauii stala vsa rimaka imenitnost, stolna  ceikva sv. Petra. — S. Pietro in Vaticano. — Kar si je srce želelo, to itna sedaj pred seboj, vendar ne tako blizo, kakor se na prvi trenntek očesu dozdeva. Zaguali se smo po pi-ostrani, ravni ulici: mislili smo :  kinalti bomo tam, in vendar se sruo precej časa po  trdi cesti brusili, predeu stopimo na krasen trg pred  Vatikanom. Neka znotranja tnžnost se polasti člo- veka, kedar ima pred seboj razgrnjen zali ti-g in za  njim glavno cerkev celega sveta, kedar pomkli, kar se je nekdaj tu godilo in kar se sedaj godi. Žalostne dogodbe iz prvih časov kristijanstva se pomikajo pred osupnjeuo duso, aili ^e jej izdehniti: 0 Gospod! tvoja pota so neizvedna, in tvoja previduost — kdo jo zapopade ? Tukaj na mestu sedanjega trga in ta- kaj, kjer sedaj oznanuje največje cerkveno poslopje Zveli5arja slavo, kjer prebiva jegov namestnik in vlada ves katoliški svet, je nekdaj davil krvoželjni oroslan pobožne Kristijane. Ali sedaj vabi usmiljeno nebeško Jagnje na sladki dušni pokoj in pod varno zavetje. Mogocni Neron je apremiuul, Kri8tusov nauk, kterega je tajil in one, ki so ga verovali, grozovito pregau.jal, je nezmagljiv ostal in ostane do konca sveta. Na tein mestu so tekli potoki nedolžne kristijanske krvi. Potem, ko je biezsrčni cesar po nakuplencih na tibem rimsko mesto zažgal, je pabnil krivdo na Kristijane rekoč: nnaši najbujši sovražniki, Kristijani, so ogenj nastavili." Da se je sedaj vzdignilo nepopisljivo pregaujanje nedolžnih spoznavalcev nauka Kristusovega, temu ni treba dolgih doka/ov! Vjete so seni vlačili; nekatere so križali, druge ob glavo devali, v kože divjih zveiin šivali in pse na nje hujskali, da so jih raztrgali; zopet druge so s smolo oblivali, na zidj vrta stavili in v mraku zažigali, da so nevernemu vladarju za razveselovanje po noči svetili. Koga nebi navdajala žalost na tem moriscu? In vendar ae mora žalost v veselje spremeniti, ker ravno ta prostor je priča in dokaz zmage krs5anstva 6rez rimsko paganstvo! Na sredi trga ponosno stoji visok obelisk. Sikst V. ga je sem postavil. Krasna je njegova podoba, slnži pa ob enern za solnčno nro; jegova senca namreč kaže ua tleb dnevne ure. S koliko težavo, nevarnostjo in stroški so ga sem spravili in zopet na noge postavili, je mi5no vedeti, vendar vse popisati bi bilo predolgo. Obelisku za stražaja stojita po strani 2 vodometa, ki glasnim pošumom mečeta vodo na višino v podobi srebrno - belib žil iu romarju naznanjata, da se žeje v Rlmu ni treba bati. Celi trg do Vatikana in eeikve sv. Petra je zajet od krasne skloniue ali kolonade, t. j. "pokrita pot, na levo in na desno. 372 orjaških stebrov nosi široko stieho in nad zidom stoji 162 kamnatih mojstersko izdelauih podob svetnikov. Sedaj toraj stojimo pred najimenitnejšo cerkvo sveta. Kdaj in kako se je začela? k Prvi karnen za cerkev je položil prvi kristijanski, rimski cesar Konstantin Veliki, in sicer na iiie8tu, karnor so pomorjeuih Kiistijanov sv. trupla v katakombe na skrivnem pokopali; to je bilo blizo Neronovih vrtov. Truplo prvaka med apostoli, sv. Petra, ki je bil na bližnjem hiibu Janikulu križau, so tudi tam pokopali, potem sv. Marcelina, sv. devico Basiliko in Anastazijo. Sedanjo velikansko cerkveuo poslopje je papež Julij II. zidati začel. Jegovi nasledniki so s hvalevredno radodarnostjo začeto delo nadaljevali 120 let. Najslavuiši umetniki so si tukaj spomine svoje vednosti in umetnosti postavili. Slednjič so Urbau VIII. 1. 1626. dovršeno ceikvo blagoslovili. Sedaj ko zaSetek vemo, stopimo bliže, in si pogledimo 5udovito stavbo, mi5no za vsakega, uSenega in prostega, za vernika in nevernika! že to je kaj novega, da pred cerkvenimi vratami beračev ni. Stoji tam stražaj, da jih odganja. Pri vseb drugih cerkvab je vhod od ubogib obložen, ki dornače in tuje Ijudi 8 piošujami kar nadlegujejo. Drobiša nimaš nikoli odve6, 5e le nekaterim narneniš kaj darovati. Velikost vatikanske cerkve se na prvi pogled ne da spozuati. Velikost ga omami, da nje razsoditi ne more. Predcerkvišče je že dolgo ia široko, kakor naše največje cerkve. Nad njim je ličen mostovž, kder novo izvoljenega papeža kronajo, in od ondot delijo papež apostoljski blagoslov na Veliki četrtek iu na VelikonoSno nedeljo. Cerkev ima 5 visokib vrat; pnkrajne na deanem so zazidane sveta vrata. Kaj srce človeka čuti, kedar nogo položi v največjo cerkvo celega sveta, to se ne da razložiti. Gioza in nek duboven strah se ga polastita, in duša se 5udi nad krasoto, ki razgrnjena leži pred očesom. Nehote se mu vrinejo misli, ako je cerkva postavljena od človečjih rok tako zala, kakošno še le mora biti stanovališče, ktero je vsemogočni Bog v nebeškem Sijonu za svoje izvoljene postavil ? (Nastavek prih.) ¦ : ¦.i\(i'ji.i'.v;* s>5 ¦.'tsriiri-iKV Smešničar 1. Goapod Tatovič Bre6a gosp. Uzmica in mu pravi: koliko si pa dal za novi klobuk? Gospod Uzmi6 mu odgovori: ne morem prav vedeti, kajti takrat ko sem ga kugil, javpo nikogar ni biio v štacuni. i-0"* *<*i.-"<5-\