Katolišk cerkven Ilat.
Tečaj TEME.
V Ljubljani 1. listopada 18o*3.
EAHI 44.
EAbeva — mate bitje.
Urši mili mo tiospod, (io^oil, \ eriH' smerti uro grozo\ito.
ko neb«, grmijo vrs stresel rod. Z ognjem svet vrs soilil boš učilo. \ t..Iki strašni. hritki sili \ črnili ilus, tiospod. s« smili!
Ves trepceem, vrs sim plah. krr v preojstro pridem prcsojcnje, Tvoje jene me je grozno strah , Jezno plačaš grešno vse življenje. \ tolki strašni, ti ril ki sili ^ ernili duš. tiospod. se smili!
Tisti ilan je T\oje jeze ilan. Nit- ne bos nobeniniu pregledal ,
Hodi kralj, berač, al' v drugim slan', Slednjim ojstro sodbo bos povedal. V tolki strašni, britki sili \ črnili duš. liospod. ne smili!
Tisti sodni dan je dan nadlog. I.jud zadele bodo hilde reve.
Z ognjem sodba, krik in sram in jok. \ el ki dan za nas otroke Kve! \ tol ki strasni. Iiriiki sili \ ernili dus. liospod. se smili!
Ilaj. liospod. njim pokoj, verni mir. \ eena luč naj vernim dušam sveti;
Ti. liospod. vse sreče zi\i vir. Med hudobne o nikar me šteti! \ tolki strašni. Iiritki sili \ ernili duš. tiospod. se smili!
\a> sovražniku v roke ue daj. Angel sprime naše naj dušice.
Pelje v slavo, mir in večni raj, kjer ni zlega, male ne solziee. \ tolki strašni. Iiritki sili \ernili duš, tiospod. se smili!
Keši mili me tiospod. Iiospod, Večne smerti uro grozovito.
ko nebo. zemljo ves stresel rod. Z ognjem svet ves sodil boš ocito. \ tolki strašni, tiritki sili
\ ernili duš. tiospod. se smili!	Maresic.
E9 i s m o
visoko častit iga gosp. Lorenca Lavtiiar-ja, misijonarja v scvvrni Ameriki.
(konee.)
V severni Ameriki je 5 neizrečeno velikih jezer, ki so vse meil sabo sklenjene. V Mišiganu so tri: 31 išiiransko, Husonsko, Gorenje jezero, tako de store 2 polotoka; med jezeram Mišiganskim in Hti-sonskim je spodnji Mišigan, med jezeram Miši-gansklm in Gorenjim je zgornji Misigan. V De-
troitu je zemlja lepa in čedno obdelana. posebno unstran votle v Kanadi so prav lepi verii polni sadnih dreves: podnebje je zlo tako kakor pri Ljubljani, poleti morebiti še holj vroče. Od Dclroila proli severu se pa kmalo pusta dežela začne. V zgornjim Mišiganu kakor (udi v zgornjim delu spodil jiga so še nezmerni gojzdi, samo oh jezerih so semlerje kake vasi ali posamezne hajtiee rihčev. In luk;ij je naša škofija. Ko so hili gosp. Kr. Haraga za škofa posvečeni, je hilo 6 duhovnov v leni kraji, zdaj jih je že I 1: dvema so visokočast. škof mas-ttikovo posvečenje podelili: oba sta Nemca. pa sta bila že nekaj lei v Ameriki. Število katoličanov mi ni znano: so pa Indijatii, novo spreobernjeni, nia-likovavci, in Irci, Francozi in Nemci. Nar imenitnimi kraj je So Sent Alari (Saut S. Maric v indijanskim jeziku Haotig (po slovensko hi sr ute^nMo reci: pri „l)cvici Marii na Slapih4*: voda ima namreč nekaj slapov, tako tle ne morejo ladije iti po nji, do letaš so mogli prekladati blago, ga na vozili eno četertinko ure deleč prevozovati in ua uni strani spet na drugo ladijo nakladati, Zdaj so pa vodotok naredili. Že okoli leta ItilO so Jezuiti iz Kanade tukej sv. evangeli oznanovali. Kanada je precej unstran vode: v eni četerliuki ure se pride v čeliiu tje. Kanada je zdaj v angleški oblasti, nekdaj je bila pa v francoski katoliški, zato se je tam veliko popred katoliška vera razširila, kakor v ..zedinjenih deržavali". Posebno se imenujejo Jezuiti l/ak Žok (Joijues), Karol Itavmboiit, .Menarti in Market (Marijuetle), ki so v tistim času v teh krajih nekaj Indijanov kerstili. Oče Mari|iietle je prišel celo doli v le kraje, kjer zdaj jesl prebivam, in je tudi umeri, kjer je zdaj vas Krivo Drevo. V Šaut-u so hili okoli flKIT nekaj let g. Kr. Pire duhovni pastir, oni so tudi sedanjo cerkev postavili. Saut je terg imenovan, pa ni boljši, kakor kaka velika vas na Kranjskim, hiše so vse lesene, pa vender prav čedne, ne take, kakoršne so lesene na Kranjskim: cerkvica je tudi lesena in prav revna, škof imajo izbo za stanovanje v leseni hišici. Dva duhovna Jezuita, Francoza, opravljata duhov-sko službo. Prebivavci so Francozi, in Irci. Drugi terg, ravno tak, kakoršen Saut je Makina (Mački-nac) na nekim otoku; tudi tukej so Francozi in Irci, ktere en duhoven (Francoz) oskerbljuje. Po zirni so škof tukej stanovali in duhovsko službo opravljali, ker duhoven še ni znal angleškiga. Tukej so že od več let kristjani. Oče Oton Skola so hili nekaj časa duhovni pastir tu. Drugi terg je pa visoko proti severu pri Gorenjim jezeru. Oiitonagan. ki so ga še le novo vstanovili Irci iu Francozi; tam je duhoven, kteriga so ta škof poslali, in so lansko
loto novo cerkev blagoslovili. Morebiti bo ta terg s easama nar veči v vsi škofii, ker se z m i rej več ljudi u a se I nje zavoljo mile, ktero tam kopljejo. Se dva druga duhovna sta pri Gorenjim jezeru v vaseh, kjer so Irci, Francozi in Nemci, in dva pri Mišiganskim jezeru blizo Makinaka, kjer so Francozi In nekteri Indijani. Kjer so pa drugi duhovni, so večidel ali zgolj Indijani. Pri Gorenjim jezeru je eden v La Počnt-u (La Pointe). Do lanskiga leta so bili tam Oče Oton Skola. Se delj od tam je Fond du Lac, kjer je od letašnje spomladi še |e stanovitni duhoven, do tega časa je le duhoven iz La Point-a včasi tje šel: tam je še veliko Indija-nov nevernikov. lla Pointe in Fond dn Lac sta v deržavi VisMMisinski (NViseonsin). Hru g i kraj z duhovnam. kjer so zgolj Indijani. je I/ Anse, tudi tukej so častiti škof pervi sv. vero Indijanam ozna-novaii in lepo keršansko družbo tapravili. Tukaj so nar delj prebivali in otl tam so bili na škofijski sedež povišani. V spodnjim Mišiganu ob jezeru tega imena: Little Traverse (francosko: Petite Traverse). V>;i okolica se imenuje po francosko Arbrc croclic | Krivo Drevo), in le to ime je na Kranjskim znano. Tukej je bil začetek indijanskih misijonov v ti školii. Pervi duhoven je bil neki Francoz De-žan (Dcjean) po imenu; v letu 1828 je začel sv. cvangeli oznanovati in kmalo jih je veliko kerstil, cerkev, šolo iu hišo za duhovna napravil. L. 1831 so prišli namest njega častiti g. Fr. Baraga, ki so jih spet veliko kerstili, ne letam, ampak tudi drugod v okolici Za njimi je prišel g. Simon Sacn-dcrl. in za njim g. Franc Pire. Do I. 1815 je bil v vsi. neizrečeno široki okolici zmirej le en duhoven, listo leto so prišli g. I g na«'i Mrak, ki so pre-skcrhovali vas Cross-Village (sv. Križ) 7 ur deleč od poprejšnje, kjer so g. Pire ostali, in bližnje vasi'. Ko so g. Mrak prišli, že ni bilo veliko nevernikov. pa je bilo vender še dosti opraviti in po-terpeti. Gosp. Pire so šli pred 3 ali 4 leti v drugo škofijo: g. Mrak pa so šli letašnjo spomlad ' Grande Traverse; precej delj kakor je Little Traverse. Kjer so zdaj g. Mrak, še ni bilo stanovit-niga duhovna: tam je nekaj Indijanov, nekaj še nevernikov, pa je že tudi veliko ptujih naseljencov: Francozov, Ircov, Ncmcov, celo nekaj C ehov. Namesto g. Mraka sim jest nastopil; nevernikov je v mojim mišijonti že prav prav malo: tode Amerikanci krivoverci nam hudo nasprotujejo. Letaš so tudi častiti gosp. škof več Indijanov z duliovnama v Kanadi "v svoje pastirstvu sprejeli , ker je njih poprejšnji škof v Torontu predeleč od njih. Indijanskih rodov je več, kterih jezik je popolnama drugačen. V naši škofii so Očipve ob Gorenjim jezeru in Otava ob Mišiganskim jezeru: njih jezika nista veliko razločna. Jezik teli Indijanov je lep, posebno pripravili za pesništvo. Gosp. Fr. Baraga so spisali za nje čvetere bukve: Molitevne bukve, z veliko pesmami in kratkim katekizmam, ktere so letaš že v petič dali natisniti, nektere zgodbe sv. pisma stare zaveze in sv. evangeli in apostoljske pisma okrajšane, keršanski nauk in nar imenitniši resnice v premišljevanjih. Spisali so tudi slovnico in slovar. Treba je bilo zares truda in dela in premišljevanja. — Letaš so visokočastiti škof naše Indi-jane obiskali. Morebiti bom ne kterim ustregel, če to nekoliko popišem. 28. junija popoldne so prišli iz Makinak-a v čelnu, več Indijanov je bilo ž njimi. <Ylni Indijanov so močno podobni čelnam na Ljubljanici. Ker jih še nismo tisti dan perčakovali, ni bilo veliko Indijanov doma; kolikor jih jc bilo,
so naglo prihiteli, ko so slišali zvoniti, ter so kleče blagoslov svojiga ljubljcniga škofa sprejeli. Zvečer" so sc vsi možje v šoli zbrali, ker so želeli vkupej s škofam govoriti. Drugi dan ob 6 so maševali in pridigovali; bil je god ss. Petra in Pavla, tode v „zedinjenih deržavah" ni zapovedan praznik. Potem so šli v Little Traverse (Krivo Drevo); jest sim jih spremil. Ker je bil nasprotni veter, so mogli Indijani čeln na vervi vleči 7 ur deleč. V sredi med sv. Križem in Krivim Drcvesam je Srednja vas s cerkvico, je v mojim misijonu; tam so bili vsi Indijani na bregu zbrani, ker so zvedili, de škof memo pojdejo. Smo šli vsi vkup v cerkev, kjer so škof kratek govor imeli, in potem smo se dalje podali. Zvečer ob G smo prišli v Little Traverse. Tam so škof pridigovali, spovedovali, otroke učili, in nekterim sv. birmo podelili, in so šli še dalje v drugo vas, kjer je tudi cerkev. V petek 6. julija so se spel vemili, ter so prišli popoldne v Srednjo vas, kjer sim jih čakal in birmance per-pravljal za sv. birmo. Ondi so ostali v saboto in nedeljo, so pridigovali in spovedovali in v nedeljo IS sv. birmo podelili. V pondcljik sva odrinila proti sv. Križu. Drugi dan sva šia na neki otok, po indijansko Sesabisikin imenovan: ob 9 sva odrinila iii zvečer ob 6 sva bila tam. Tudi tukej so delali po navadi: 44 so podelili sv. birmo, večidel odrašenim. Tukej še nikoli ni bilo škofa. Gosp. Fr. Baraga so bili pervi duhoven, ki so na tem otoku sv. evangeli oznanovali, in so spet pervi škof tje prišli. Tukej posebno je revšina velika: v cerkvici še stolička ni bilo, de bi bili škof pokleknili, na tleh so mogli klečati. V petek popoldne smo se vemili. V nedeljo so v domači vasi 17 sv. birmo podelili, v pondcljik so se podali spet v Makinak, kamor sim jih spremil. Neizrečeno kratkočasno in prijetno je bilo, dokler so bili škof pri nas. Večidel' Indijanov jih močno ljubi in spoštuje, veliko jih še živi, ki so bili po njiii spreobernjeni in keršeni. — Zares moramo neskončno usmiljeniga Boga hvaliti, de se je ubogih Indijanov usmilil, in jim gnado sv. vere dodelil. Pred 3D leti so tukej zgolj divjaki v šotorih ali v bajticah iz brezovih skorij narejenih prebivali in svoje malikovavske neumnosti počenjali, v pijanosti, nečistosti in nasprotnim sovraštvu živeli: zdaj pav vaseh čedno oblečeni, zmerno in mirno žive in v cerkvah praviga ediniga Boga molijo. Prav solze veselja mi pridejo v oči, kadar to premišljujem ali s kakim Indijanam govorim, ki mi pripoveduje, kako jc bilo nekdaj. Tukej so še posebno mikavni zame listi sv. Pavla, v kterih apostelj opominja novo keršene, premisliti, kaj so bili nekdaj, in kaj so po milosti Božji zdaj. Kakor je pa že ob času sv. Pavla med lepo pšenico kmalo tudi kaka lulika se prikazala, in kakor je mogel on svoje ljube verne opominjati pred krivimi učeniki, ravno tako je tudi tukaj. Prosim vse Slovence, posebno pa vas, moji preljubi nepozabljivi prijatli in znanci, molite za nas, de bi Indijani, kteri so katoliško vero tako hitro sprejeli, jo tudi stanovitno in delavno ohranili, de bi odpadenci se spet »črnili in kteri so šc v malikovavstvu, se ne ustavljali Božjimu vabljenju. Tudi jest noben dan ne pozabim vas neskončno milostljivimu Bogu pripo-ročevati. —	Lorenc Lavtižar.
Is srednje Afrike.
(Pismo gospoda Mat. Kirchner-ja.)
V H ar tu mu, sv. Jerneja dan 1855. Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Oudno se ti mora zdeti, de
od svojih prijatlov v Hartumu tako poredkama naznanila dobivaš, in ako bi naše prijatelstvo po številu listov meril, bi mogel sklep za naso stran precej ncugodin biti. Ali pri nas pismo pisati, ni lahka reč. Jutra in večera tukaj ni, kakor v Evropi. Ob šestih solnce izhaja, ob šestih zahaja; do solncniga izhoda je noč, po zahodu noč. Boš rekel: sej za-morete pri luči pisati. O prijatel! tako sim tudi jez mislil v začetku, pa so se mi kmalo misli spremenile. V naših bravnicah se zgosti podnevna vročina in pritiska v njih blizo do jutra. Po noči se ljubo komarstvo pridem v sobe, ki oken nimajo, in mi luč upiline. Podnevi, prav po besedi, nimam ne en trenutek pokoja: mojih ilO černakov mi ves čas vzame. Oil skerbi za njih zveličanje in nauk do njih čevljev in srajc je vse na meni. Pri njih vroči kervi io ni kaj majhniga. Ako bi si pa vender kako uro utergal, se vmuzneta dva časožirca, ki se ne dasta lahko odpraviti, namreč, obiskovanja in pa telesno in dušno utrudenje. Sme se reči, de
(tako mene imenujejo). Nedfarredj — bomo kratkočasovali, pravijo; mi pa moramo poterpeti, kakor težavne, nadležne in dolgočasne so nam te obiskovanja. Kdo ve, kako marsikaj vikšiga je za nar manjši rečjo skritiga? Pogosto govorjenje zadene na resnobniši resnice in verske vprašanja, in morebiti je že marsikteri zamišljen in z žarkam gnade v sercu domu šel. Drugi sad našiga občenja z nejeverci in krivoverci je, de misijon tukaj nima nobenih ali pa le prav malo sovražnikov, in se torej njcnimu bivanju nikakoršni napotljeji ne stavijo. Drugi časožirec je pretežno hartiimsko obnebje. Po dopoldanski šoli, ki mi po tri ure vzame, sim sploh tako zdelan, de skorej nisim zmožin govoriti, temuč kakor omotičen na svojim divanu ležim. Ta mt rzličasti trud se pogosto tudi popoldne povrača. Sicer pa se z misijonam v Harlumu godi, kakor se pod izlamovint gospodarstvam goditi zauiore. V zunanjim oziru stoji misijon terdin in nedotikljiv; veljavnost je, ki se bolj spoštuje, kakor vsaka posvetna dostojnost. Poprejšni paša je hil misijonu prijatel, sedanji se obnaša z vso priljudnostjo; vsi vikši iz vojaštva in vrcdništva radi k nam prihajajo, in si prizadevajo nam ustreči. To je visoko zaslužcnje našiga prcčastitiga gosp. Provikarja, de so tukaj kakor gori med zamurci z modrostjo in previdnostjo za vse prihodnje čase pot pripravili. S pridobitvijo dveh velikih vertov, ki bota pozneje, dobro obdelovana, en del naše hrane, in z novo misijonsko hišo, enako terdnjavi, ki je zdaj žc skorej pol dodelane, se je misijon tukaj terdno vsta-novil in bo z Božjo milostjo in po Marijnim varstvu
Srednja terdnjava keršanstva med černim človeštvam. log vlada nad zgodovino sveta, in ako bo dobiček sedanje evropejske vojske misijonska svoboda med inohamedanci, bo Hartiun med pervimi izlam-skimi mesti, nad kterim se bo povzdignilo bandero sv. Križa. Gospodova milost in pa oživljcnje bo-goslovskih učenost med kopti bo v koptiškim du-hovstvu željo obudilo, se z Bimam skleniti; dosti je, de dosiiimal nismo še z nobenim koptam od nar vikši oblasti papeža govorili, kteri bi ne bil popolnama prepričan, de jc od Boga postavljen in od njega oblast ima. Se ve de, težka vojska bo z mozlemsko in razkolniško nravno popačenostjo. Pa sej je vojska z zmoto in z greham vedua reč ker-
šanstva. Mi pa za zdaj išemo tukaj zbeganih keršanskih duš. Otroci raznoverskih staršev, s kterimi se je misijonska šola začela, so iz dušne in telesne revšine oteti. in dosihmal. razun eniga samiga, le čast delajo svojim rednikam. Naj veči, Mihael, kakih 15 let star, se je krojaštva toliko zučil, de zamore sam za-sc delati. Njegovo življenje je brez graje, in dobro je zapopadel, de njegov telesni in dušni blagor jc le v tem zastavljen, ako s svojimi duhovnimi očeti ostane terdno sklenjen. Jože. Jaka in skander sc pripravljajo, de bodo šli skoraj v rimsko propagando, kakor je upanje. Vsi trije so izverstne glave in vsi trije so se mnogo zučili. Ilalii in škander cl-sorajir t manjši), brata, tudi zmed nar boljših učencov , sc učila zidarstva in kamnosekstva pod vodstvam našiga ver-liga Klorijana Mugge. Danici je to leto za božjastjo umeri. Ambroža smo mogli, de se Bogu usmili: zavoljo malopridniga zgleda odpraviti. Zamurčki pa vsak dan mol:jo, de hi ga Bog razsvetlil ter sc k njim povernil njih bratec Amhrozin. Nar mlajši zmed mladcnčkov iz llartuma. Atanazin. mi s svojo gorečnostjo v molitvi in s pridnim učenjem prav veselje dela in ho letaš šolsko darilo pr« jel. Tako so tedaj te mlade duše pogube otete. kteri hi bile brez misijona neogihljivo zapadle. Zares velik dobiček in vredin obilniga truda iu terpljenja, ki si ga misijonsk duhoven z njimi prizadene. Sv. Frančišek Ksavcrjan sc je silno veselil v misli, ako hi mogel ie eno samo dušo rešiti za nebesa . in mi hi se ne veselili, ako sc ozremo ua veselo setev, ktera se v sercili naših HO otročičev lepo kaze. in kteri bi bili zgubljeni brez misijona. brez darovanja njenih udov. brez blage ljubezni do bližnjiga dobrotnikov v Evropi. (K. si.)
Poštena t i e iiii en.
Star gospod v nekim mestu gre svojiga prijatla obiskat, in naleti na nekim oglu ubogo dekcl-ce s sklenico v roki, ki skerbno po tleh gleda in nekaj iše. Na vprašanje, kaj de iše. mu odgovori, de jc groš zgubila, ki so ga ji starši dali. naj gre olja za solato kupit: Jn to z malo kruhani hi imela vsa naša večerja bitiu, reče ostrašeni otrok. rTo je že žalostno, zakaj pa nisi pazila?" reče sivi starček. - „Bes je, de sim strahovanja vredna, in bi ga tudi rada prestala: ali meni je ležal za moje uboge starše, kterih vsak groš toliko težko stane, prejden ga zaslužijo"; tako deklica žalostno odgovori. — Gospod se z veseli nad dobroscrčnini otrokam in mu nadomesti zgubljeni denar. ter s hvalo in zahvalo obsut dalje gre. Ko je že prav blizo hiše svojiga prijatla, zasliši za seboj glas: „Go-spod, gospod!" se ozre in vidi uno deklico, ki vsa zasopljena za njim teče. „Kaj je deklica: — si pa že spet groš zgubila ?~ ji reče gospod. rO nc, ne!^ odgovori vesela Jerica: ko ste hili Vi odšli, sim zgubljeni groš najdla, torej sim tekla, ga Vam povernit; le vzemite ga: Bog Vam stokrat plačaj za dobroto!" — Gospod pa roko umakne ter reče: „Ti dobro dekelcc, kako ravno mora tvoje seree biti! Obderži si groš, in tii na še goldinar, kakor slabo darilce za tvojo poštenost. Bodi vedno tako poštena, in Bog te bo oblagodaril". — Jerica začudena gleda prijazniga starčika, se trese in noče denara vzeti, ter reče: „Xe smem vzeti; sej sim le to storila, kar je bilo prav". Dobrovoljni gospod pa reče: „llavno za to, ker si to storila, kar je bilo prav, zaslužiš plačilo, hc zmirej tako ravnaj
in gotov« so ti bo dobro godilo-. Jcrčika kušne dobrotljivimu starčku roko, se priserčno zahvali, reče, de bo vsak dan zjutrej in zvečer zanj molila, in teče silno razveseljena domu k ubogim staršem, ter je vsa zamaknjena v blage misli, kako močno jih bo z lepim daram dobroserčniga starčka razveselila. (liang.)
O g leti po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Tretji zvezek „Govornikaa se natiska. Pri ti priliki gospodam spisnim tovaršem Govornika željo razodenemo, de naj bi cerkvene govore, ktere v Govornik odrnenijo. popolnama izdelane in do-gotovljene blagovolili pošiljati, ker s pristavkam: „Ko bi se to in to, tako in tako predelalo, bi bil za ta in ta dan pripraven itil.u je velika pritežnost, in človek skorej I o že j in berže sain vnovič zdeluje, prejden se v ptujiin delu znajde.
s V Alojzjeviša je bilo preteklo leto 48 učeneov, zmed kterih je 33 izverstnn, 14 pa dobro napredovalo, in eden ni mogel družica pol leta zavoljo bolezni v šolo hoditi. Zmed 7 osmošoleov jih je pet v bogoslovsko semenišč sprejetih; eden, ki je plačeval, se je podal k pravoslovju; eden pa, ki je imel zakladnijo, k zdravo-losl.vju — Dohodkov je bilo letaš 4587 gld. 32 kr. 2 vin., stroškov pa 5472 gld. 7 kr. 2 \in.; torej so mi-liintivi gosp«d škof, kakor lani 1S46 gld. , tudi letaš S81 gld. 35 kr. v podporo dali. Založeno premoženje maliga semeniša se je pa letaš pomnožilo. Milostivi gospod škof ho mu namreč 14. mal. serpana hišo in vert na Poljanah štev. 73 za vedne čase v dar dali, in so tu<1i zanj založili 22 prihodskih prenesb kranjskih stanov, ki jiin je zapisana cena 4(1023 gld. 12- 4 kr. in ki IOOO gld. 32 kr. letnih obrest dajo; tuj zalogi so nekteri dobrotniki letaš 1920 gld. pridjali. Založeno premoženje Alojzjeviša je torej zdaj: zgorej imenovana hiša in vert, pa 54289 gld. 25 kr. 2 vin.
S" Pervi del katekez Avguština Gruberja. višiga škofa Solnograškiga, so pridni bogoslovci v Zagrebu v ilirski jezik prestavili. Ako bi si kdo želel izverstno delo omisliti, naj sc oglasi pri gospodu J. Volc-ii. duhovnim vodniku tukajšniga bogoslovskiga semeniša. ki imajo še nekaj iztisov po 30 kraj.
~ Pri Milic-u ne natiskajo: Cerkveni ogovori za zapovedane praznike skoz celo leto, zna-niga cerkveniga pisavca, gosp. F. J. Kaffola. Ti govori so dopolnitev k unim za nedelje od ravno tega slavnoznaniga gospoda pisavca, ki jih je društvo svetiga Ilermagora na svitlo dalo. Dovoljno priporočilo tega noviga dela so že nedeljske pridige gospoda pisavca: k tema še pristavimo, de so blagoserčni gospod pol zneska za njih trud s r e d n j o - a f r i ka n s k i m u misijonu darovali, za kar jim Bog obilno plačaj. Kadar bodo leti ogovori donatisnjeni, bomo častitim bravcam naznanili.
V kratkim pridejo na svitlo: Svete pesmi, zlasti od Marije, zbrane po g. J. Volčič-u. 3. zvezek (^kakor dopolnitev k unim od g. BI. Potočnik a). — Doneske so blagoserčni gonpod pisavec darovali našima zamurčku Jožetu kranjskima. Zares dobra in blaga misel!
HazgteU po keršanskim svetu.
rCivilta cattolicau piše. de je Olivieri na svojih poslednjih dveh popotvanjih llo zamorskih otrok odkupil. Vsih njegovih odkupljencov in odkupljenk je dosihinul 431. Med poslednjimi je (i mater in 116 otrok. Zmed teh jih je 8 iiu Rimsko oddanih, kjer jih je že
42, 7 v Strasburg; 12 v Monakov; 2 v Piguernl; 84 na Avstrijansko, namreč 6 v Celovec, 38 na Lom-barško in Benečansko in 40 na Tirolsko.
Iz Solnograda. V god sv. Luka evangelista sta Vilhelm Volk, svetovavec kralj, prajsovskiga vla-darstva, in njegova žena Karolina, rojena Hausbrandt, vSentilnski cerkvi pri Solnimgradu katoliško vero očitno spoznala, 19. kozoperska zakrament sv. Rešnjiga Telesa, in 20. kozop. zakrament sv. birme prejela. Spre-obernjenec je verstnik in prijatel c. kr. dvorniga sveto-vavca Dr. Philipps-a na Dunaji, njegova žena pa bči protestantovskiga pastorja.
Iz Bude in Peš te „Kath. Christ" to posebno in veselo novico piše, de je bilo pri slovesni sv. maši v god Nj. veličanstva Frančiška Jožefa veliko manj navadniga žlobodranja, šeptanja in pregrešniga smejanja, kakor Bicer pri tako velikih slovesnostih. Pristavi še, de naj se tako grešno obnašanje v Božji hiši ne le samo zmanjša, ampak popolnama opusti, ker je svetosti kraja in svetimu namenu naravnost nasproti. (Gl. rim. kat. str. 333 št. 14.)
Iz Rima. Kardinal Wiseman bo neki iz I.ondna poklican za vodja vatikanske bukvišnice namesto kardinala Mai-a , ki je pred dvema letama umeri. Na njegovo mesto v Londnu pride Msgr. Talbot.
V	S a ss ar j i na Sardinskim, se piše, so vender tudi mnihi, kterih posestvo ravno ropajo, za nekaj dobri, namreč za pomoč v koleri, ki je v tem mestu zmed 25.000 Ijadi skorej tretji del pomorila. Osem vozov ni zadostilo, de bi vse merliče na pokopališe spravili.
Na Španskim duhovstvo silno pomanjkanje terpi; ropanje cerkveniga premoženja ne stori dobriga. Več duhovnov v Leridi je svojimu škofu naznanilo, de morajo celo večno luč pred altarjem ugasniti, in so prosili, de naj bi smeli doma k svojim domačim se verniti. Po druzih krajih ni boljši.
V	Kairi jih je ob hudi koleri, ki je pa potihnila, mende po 300 na dan umerlo. Čudna previdnost Božja je, de zmed mnihov, duhovnov in nun. ki so imeli nar več z bolniki opraviti, ne eden ni umeri.
V	Jeruzalema se bo avstrijanska bolnišnica zidala; zemljiše za njo je bilo v pričo turških oblastnij 22. vel. serp. kakor avstrijanska last v očitne bukve zapisano. Kaj taeiga sc dosihmal v Turčii tli slišalo.
V	Azii na Kohinkinskim se je začelo novo kervavo preganjanje keršanstva.
V	Novim Jorka se je 2. vel. serp. protestan-tovsk pridigar Markoe v katoliško cerkev vernil, z ženo in otroci vred. Malo meseov je, kar je on že tretji spreobernjenec izmed protestantovskih pridigarjev v No-vojorški škofii.
Jftili darovi•
Za afrikan.ski mision.
Iz Košane 2 gld. — Iz Dolenskiga M. T. p. 1. f. 60 gld. v srebra za odkupljenje zamurčikov.
Premembe tiuhovšine.
V Ljubljanski škofii. liosp. Anionu Gole-u. Nen-čurskimu kaplanu, j«- privoljeno, za eno lelo v pokoj se podati; Šenčurska kaplanija pa je podeljena gosp. \ alentinu Sever-ju, Berniškiitiu duhovnimi! pastirju: in Preloška lokalija gosp. Jak. Indiliar-ju. Brezoviškiuiu kaplanu.
V Se k o v s k i škofii. Prestavljeni so kaplani: Gosp. Fr. Bohrbaelier v Poellau. sosp. Fr. Stelzer v Stainz. eosp. Jan. II m b m a nn v Slainz. eosp. And. Pollanetz v Polsterau, gosp. Fr. S r o I k sv. Petru pri Radgoni, sosp. Juri Sabo t k sv. Ani v Si. <;.. »osp. Fr. StiendI v llengsberg. gosp. Kr. kikel v Pisehelsdorf.