Šlev. 24 (Tek. račun s pešto. -. i. cen la Posta) V Trstu, pstek 11. junija 1926. Leto IV. :: Izhaja vsak petok dopoldne. :: Naslov: TRST-TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbriani 9/111. " Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA TEDNIK ZA NOVICE IN Col* .?°s ,Va\e Odg. urednik IVAN PREŠEL Mali koledar. Petek, 11. junija: Srce Jezusovo, Barnaba. — Sobota, 12.: Flora. — Nedelja, 13.; Anton Padovski, svetogorska kronan-ca. — Ponedeljek, 14.: Bazilij. — Torek, 15.: Vid, Modest in Krescencija. — Sreda, IG.: Jošt. — Četrtek, 17.: Adolf, Lavra. -- Petek 18.: Efrem. MALE NOVICE Mussolinijev obisk. Napram sanatorju Salati je izjavil Mussolini, da bode o priliki, ko pride v Trst, obiskal tudi Reko, Pulo in Zadar. Avstrija in Jugoslavija. Med obema je sklenjen konečni sporazum o plačilu vojne odškodnine in drugih svot, ki so s tem v zvezi. Avstrija mora plačati vsega vkup 700.000 z:atih kron. Na Hrvaškem. Katoličani na Hrvaškem zbirajo sklad za ustanovitev svojega dnevniki Dnevnik bo glasilo «Hrvatske P(ičiC3 stranko, katera ima enak program kakci' «Slovet!-ska ljudska stranka«. Tudi bi vani v Italiji bi potrebovali odločnega katoliškega dnevnika. Iz cerkvenega življenja. Prejeli smo : Na zadnji pastoralni konferenci so duhovniki dekanije Opčine določili sledeče dneve za slovesne evharistične tridnev-nice o priliki Svetega leta: Katinara: IG., 17. in 18. julija. - Bazovica, 30., 31 julija in 1. avgusta. - Sv. Križ pri Trstu: 6., 7., 8. avgusta. - Kontovel: 13., 14., 15. avgusta. - Prosek: 6., 7., 8. septembra. - Opčine: 17., 18., 19. septembra. - Trebče: 8., 9., 10 oktobra. - Te tridnevnice se prirejajo, da se vernikom da prilika opraviti pobož nost sv. leta. Kot uvod omenjenim slo-vesnostimi se priredi svetoletna procesija s Katinare k sv. Jožefu v Ricmanje v nedeljo 11. julija popoldne. Te procesije v Ricmanje se morajo vdieležiti tudi sosednje župnije in s to procesijo izpolniti enega bistvenih pogojev za odpustek sv. leta. Tridnevinice se bodo začenjale z malo uvodno pobožnostjo na predvečer prvega dneva in se končavale s slovesno evharistično procesijo v nedeljo (oziroma praznik) popoldne. Vse to se naznanja pravočasno da se morejo ravnati \ bližnjih dekanijah glede enakih prireditev v svojem okolišu. ZVONOVI. Vlivanje novih zvonov na račun vlade se bo nadaljevalo. Monsinjor Costantini, ki to delo vodi, je posredoval pri finančnem ministru Volpiju in ta je odgovoril s pismom 20. maja tega leta, da so denarne težave premagane in se bo pretrgano delo zopet nadaljevalo, da se z zvonovi oskrbe tiste cerkve, ki jih še niso dobile. Prednost imajo tiste cerkve, ki so na podlagi dogovora med Italijo in Avstrijo Pravočasno vložile prošnjo za odškodnino. Tiste cerkve, ki so to opustile, naj Pa sedaj nemudoma vlofe tozadevno Prošnjo ria pristojno finančno intendanco. (A. FURLAN. Iz Specije So poslali pozdrave slovenski vojaki 8. topn. polka: Fran Penko, Št. Peter na Kr.; Prašelj Josip, Dolina; Godina Iv., Skedenj; Rupnik Andrej, Idrija; Hočevar Anton, Prebeneg; Žerjal Rudolf, Opčine; Kabaj Ciril, Tinta Bruno, Rojan; Golob Anton, Idrija; Kovač Fr., Postojna; Gruden A., Idrija. Kit. Ta največja morska žival se le redkokdaj vidi v sredozemeljskem morju. Videli so ga letos maja meseca blizu Palerma ob Siciliji s parnika Karadžordže, ki je vozil jugoslovanske izletnike. Jager prilaga, kaj mi pomaga Slavnega lova smešen konec Na binkoštno nedeljo se je pripetil na Dolenjskem blizu Žužemberka zabaven dogodek, ki je vzbudil daleč naokrog o-bilo smeha. «Divji mrjasec» je prilomastil iz gozdov okoli Hinj naravnost v Stavčovas. Tam pa so ga napadli fantje in otroci s kamenjem in pognali doli na travnike. Od tam je pred preganjalci prhnil v Krko, jo preplaval ter jo mahnil proti Zafari. Pa tudi tu ga je čakala ista usoda. Pred točo kamenja se je umaknil nazaj v Krko, ker je bil sredi vode še najbolj varen. A kmalu prihiti lovec z Gomile in iz največje bližine strelja na zverino. Ta pa se za to nič ne zmeni. Poredni gledalci so rekli, da lovec nič ne zadene, bolj lahkoverni pa, da se zveri krogla ne prime, zato, ker je binkoštna nedelja. Lovec je bil že v skrbeh, kaj bo, če se zver ujezi, ko ?nu poide municija. A rešitev je že tu I Iz Zafare prihiti junak z bridko sekiro v roki. Naglo se sleče, skoči v vodo, neustrašeno plava do zveri ter ji z vso močjo zasadi sekiro do ročaja med rebra. Zver zacvili, rdeč curek se pokaže na vodi in po nji je bilo. Mnogobrojno občinstvo, ki se je nabralo na obeh bregovih Krke in je drhtelo v strahu za junakovo življenje, se je oddahnilo in mu živahno čestitalo. Mrtvo zverino spravijo na suho ter jo takoj po lovski šegi očistijo. Toda, o joj! Ko pridejo zraven starejši in izkušeni ljudje, spoznajo, da to ni nikak divji mrjasec, ampak prav navadna domača svinja hrvaške pasme. Neki posestnik iz hinjskega Vrha je bil prejšnji dan kupil štiri prašiče od nekega prekupca v Zagradcu ter jih gnal proti domu. Med potju mu pa je eden ušel v gozd, ker je bil pač vajen hrvaških šum. V nedeljo zjutraj je šel mož begunca iskat, sled ga je pripeljala v Stavčovas, kjer je naletel ravno na koline. Junak iz Zafare je pričakoval nagrado in njegovi domači so z vso resnostjo trdili, da mu ne odide. In res, zvečer je prišla. Lastnik je junaku predložil ra run za ubito žival, okoli 6000 kron, katere ima plačati v izogib tožbe. Tako se je lovska sreča spremenila v smolo. Hudomuš' neži trdijo, da zato, ker je šel junak na lov mesto k maši. Noetova bark n. Italijanski katoliški tsdnik «Viia Nuo-va» je povedal par gorkih gospodom s tržaškega magistrata. • dj':t.ivl\ih svetnikov, pravi, je 80; po svojem prvotnem strankarstvu se dele tako. 23 f-iSVŠtov, 18 demokratov, 17 nacionalistov, t> social-re-formistov, lo ko-jmn'srov. Po vsph teh strankah je razsejanih ducat Judov N,ad zborom plava še vudno dul: trami, sc n-stva, prav nič jih tu 2« ni ra tuintam pokazati staromodne- fraansomke kremplje, zlasti sovraštvo r roti katoliški veri. Vkljub temu pa si magistrat lasti vpliv na cerkvene zadeve. To je neko žalostno in smešno razmerje, da ima brezversko taborišče količkaj odločevati v z 8 dava h vere; če je pa treba doprinesti potrebne stroške za cerkve, pa pravijo, da vera ni treba, Tega nenaravnega rai-nerja sipo našem mnenju krivi iuii italijanski katoličani sami, ki so Sakor bc.zji volki z vsem zadovoljni. Angleški rudarji. Poročali smo, da so angleški premogo-kopi začeli štrajkati s 1. majem. Koj za njimi so za par dni vsi angleški delavci vzdignili generalni štrajk, potem pa šli spet na delo. Toda rudarji se niso udali. Vsa pogajanja med gospodarji in premo-garji so bila dozdaj brezuspešna. Mnogo fabrik je moralo delo ustaviti, ker manjka premoga za kurivo. Nemški rudarji so se Izrekli solidarni z angleškimi tovariši in so rekli, da ne bodo dovolili, da bi se nemški premog izvažal na Angleško. Tudi ruski delavci drže z angleškimi tovariši in jim pošiljajo obilno podporo. Baje so jim že poslali tri milijone in pol rubljev, pa še nabirajo. Balugdžič. Italijanskemu kralju je predložil svoje poverilne listine novi poslanik Jugoslavije Zivojin Balugdžič. Balugdžič je priznan diplomat in poseben zaupnik kralja Aleksandra v Belgradu. Sedaj je postal poslanik v Italiji namesto dosedanjega poslanika Antonijeviča. To Je letalo. Holandski inžener Fokker bo zgradil aeroplan, ki bo imel prostora za 40 popotnikov. Aeroplan bo zgrajen v dveh nadstropjih. mmme 11N JSAlCiSC Dokler bova živela Mihop' in ure bila’ Hlllluui imena svojega ne bova pozabila. Kdor se izvrže, Inl/nn . je podla duša; Jimuu ■ še zagovarjat^ naj se ne skuša. Daleč je šel naš glas ! Velikanski nemški dnevnik «Munchen-Augsburger Abendzeitung« je priobčil Besednjakov govor v rimskem parlamentu ter se ž njim izredno živo bavi. Žal, da ne moremo priobčiti vseh reči, ki jih je nemški list zapisal. »Goriška Straža« zopet tožena. Dne 7. t. m. se je vršila predi goriškim tribunalom razprava per direttissimma. to je, da se mora pričeti proces na ovadbo policijskih oblasti tekom 24 ur, proti odgovornemu uredniku «Goriške Straže« Poldetu Ivemperlu. Obtožen je radi članka «Ob pravem času in na pravem mestu«, v katerem oče več otrok hvali resen nastop poslanca Besednjaka za slovensko šolstvo. Urednik je obtožen, da članek ščuva na odpor proti šolskim zakonom. Na predlog zagovornikov se je razprava preložila na 14. junij, da more dobiti branitelj primerne dokaze in da med drugim preskrbi stenografski govor poslanca Besednjaka v Rimu. Zaslišan bo kot priča tudi poslanec Besednjak. Treska in hudega vrani em... V Čužnji vasi na Dolenjskem je bila neka gospodinja v vinogradi- Ko se je bližala nevihta, je prijela malega triletnega sinčka za roko in sa odpravila domov. Ko sta prišla do Mižnjj zidanice, je kar v suhem strah o r r,j zagrmelo in strela je ubila maf°.c in otroka. Nov način smrtne kazni. V Carson City v državi Nevada v A-meriki so pred kratkim prvič uporabili za izvršitev smrtne kazni strupeni plin in sicer plin modre kisline. Usmrčen je bil neki zamorec. Smrt je nastopila v petdesetih sekundah, nezavest pa že polovico prej. Povsod križ nazaj. Po ministrski naredbi bo morala biti zanaprej podoba križa v sodnih dvoranah. Tudii po dvoranah vseučilišča bo moral viseti križ, kakor je že vpeljano po nižjih šolah. Ali se bo s podobo križa vrnil tudi duh krščanske pravičnosti in ljubezni? Če je tako res. V Regensburgu na Nemškem se je 18-letnemu fantu sanjalo, 'da se je skušal o-besiti. V sanjah se je pa tudi zares obesil. Mati, 1u je spala v drugi sobi, je ponoči zaslišala, da se sin davi in grgra. Stekla je pogledat, ga še pravočasno o-drezala in z umetnim dihanjem pripravila spet k življenju. Rekel je, da ni vedel, kaj dela, ampak le sanjal, da se obesi. BELEŽKE. Še pljuje. Povedali smo bili, da je «Preporod» pljunil na poslanca Besednjaka‘in da to ni lepo. «Preporod» se je ujezil in je v naslednji številki prvotni pljunek še razmazal. Povspel se je do trditve, da je bil Besednjakov govor nacionalističen. Tako «Preporod» poleg resnih gospodarskih razprav tudi politične šemarije uganja. Ako že piše O' politiki, naj piše stvarno. Za klobuk ga bom pripela. Očitek zabitosti, ki smo ga vrgli «Edinosti», si je stara šema zataknila za klobuk in z njim paradira. Mi, smo ji očitali, da je storila napako, ker svetovnega mojstra telovadbe Petra Šumija ni spoznala za Slovenca. In kaj odgovarja «Edlinost«? Ona v bistvu trdi, da Šumi res ni Slovenec, ampak samo Jugoslovan, ker so slovenski sokoli vpisani v enotno državno sokolsko zvezo v Belgradu. lorej dr. VVilfan ni Slovenec, prav res ne, ker je član italijanskega parlamenta, član italijanske odvetniške zbornice itd. Drugi odgovor, ki ga daje fregata-, je pa ta: Slovenstvo je le rdeča kranjska marela. Če pa gre ljubljanski sokol na Francosko, tedaj zahteva spodobnost, da pusti marelo doma, to je da zataji in skrije svojo narodnost ter si namesto tega nadene liberalni državnopravni frak. »Edinost« gre še dalje v skromnosti : Ona res ne more umeti, v čem je velika politična napaka, da je utajila slovensko ime. Hotela bi, da ji to razložimo. Ali res ne umeš, stara modrijanka, tega, kar ume vsak preprosti kmet in delavec? Če je slovenska narodnost le stara kranjska marela, kaj naj potem «mili narod« napravi drugega, kakor da še to marelo vrže v kot in natakne prazni državni frak? To si .jela oznanjevati potem, ko si pedeset let širila slovensko narodno zavest! In si padla tako globoko, da ničesar več ne raztimeš in da te ničesar več ni. sram. Zares : liberalizem je kodifleirana podlost. Narodni dnevnik, ki je ljubljansko liberalno glasilo, je priobčil članek o Na-rodnepa svetu. Daje očetovske nauke obema strankama v Trstu in Gorici in končno nasvetuje tržaškim voditeljem, naj vendarle pristopijo k Narodnemu svetu, ! drugače bo za narod zlo. Kako je s politiko ITALIJA. Dne 28. maja spregovoril je Mussolini v rimskem senatu O' vnanji politiki: «Fa šistovska vnanja politika je morala naj prej dovesti k srečnemu zaključku nekatere zadeve iz prejšnjih časov. To ni šlo brez težav. Navzlic pisanim pogodbam in slovesnim obljubam, se je bilo treba boriti in prepirati mesece in leta, predno je dobila Italija skromno kolonijo Juba, katera meri 90 tisoč kvadr. kilom. Dobila je priznano oazo Jarabub, katero je že prej zasedla. Prišla je v končno vel javno mirno posest Dodekaneza (otočja v grškem morju). Dobila je mesto Reko. Za tem so sledila nova dejanja v zunanji politiki: dogovori z Jugoslavijo, s češko republiko. Posebno važen pa je bij, podpisi lokarnske pogodbe. Lokamska pogodba je preprosta: Francija in Nemčija se zavežeta, da se ne bosta napadli z vojsko, ampak živeli v miru. Za to obljubo garantirata Anglija in Italija. Zakaj je Italija podpisala? Pogodbo v Lokarnu je Italija morala podpisati zato, ker ni smela ostati ob strani, ko se je tako važna pogodba delala, zato ker ni smela ostati osamljena in pa zato, da ni zavrgla priložnosti, ko je mogla kot enakovredna država staviti svoj podpis obenem z Anglijo. JHeja v Tirolah. Pogodba v Lokarnu ni garantirala za mejo Italije na Brenmerju. To se nekaterim ni zdelo prav, a je lahko razložiti. Pogodba je bila narejena samo za Francijo in Nemčijo, za njuno mejo ob Renu. Brenner je pa drugod. Pa tudi se ni moglo od Nemčije zahtevati, naj garantira za Brenner, ker ona nima tamkaj svoje meje. Kajti na Brenner ju sta ši. sosedi Italija in Avstrija. Če bi zahtevali od Nemčije, da za to mejo garantira, bi s tem že priznali, da se ona sme združiti z Avstrijo. To pa moramo za vsako ceno preprečiti. Duh lokarnske pogodbe. O tem je dejal Mussolini, da so črke pogodbe dobre, o duhu pogodbo je pa težje govoriti. Zadnji čas je dobri duh miru in sprave nekoliko opešal. Kajti ni dvoma, da je pogodba, ki sta jo nedavno podpisali v Berlinu Nemčija in Rusija, zastrla z oblaki jasno nebo lokarnske miroljubnosti. Berlinska pogodba je kaj resna zadeva. Treba je o nji razmišljati in pazno slediti razvoj dogodkov. Za sedaj, pravi Mussolini, je gotovo to, da bo Nemčija vendarle pristopila v Društvo narodov. To reč Italija že zdavnaj zagovarja. Nevarno bi bilo in zelo neprimerno, če bi kdo hotel pristop Nemčije onemogočiti ali zategniti. V svojem govoru se je Mussolini dotaknil zadnjih pogodb o plačevanju dol- imajo izseljefttiu po svetu italijanske šole in bo skrbela, 9a btjdo imeli ne samo ljudske šole, ampak tudi srednje in višje. Nato je Mussolini razložil, kaj on razumeva pod besedo «imperializem». Razorožitev. Ker se veliko govori po svetu o potrebi, da države odilože orožje in da znižajo vojaške izdatke, se je Mussolini dotaknil tudi tega vprašanja. «Razorožitev mora biti popolna, drugače je le grda komedija: popolna pravim, na morju, na zemlji in v zraku. Naj se ne misli na nekako razorožitev samo na suhem, da bi se dopuščalo oboroževanje na morju; ali pa da bi se hotelo odpraviti oboroževanje na suhem in na morju, pri tem pa dovoljevati oboroževanje v zraku. Dokler se druge države ne razorožijo, se tudi Italija ne more. Ne sme se gledati le na to, koliko ima kaka država topov, ladij in zrakoplovov, ampak tudi koliko ima surovin in fabrik, s katerimi lahko v kratkem izdela topove, ladje in zrakoplove«. O Društvu narodov. skim časnikom, proti gospodarskim organizacijam. Prav je, da «Edinost» nastopi za obrambo. Toda za uspešno obrambo je treba nekaj resnobe. Te pa odi strasti zaslepljeno liberalče ne pozna. Tudi svoj nastop proti Petriču so združili z blatenjem «Pučkega Prijatelja«, «Malega lista« in pa slovanske duhovščine. Kakšen vtis naj taka obramba napravi na i-talijansko javnost ? Samo smejati se morajo. Med tem ko je resnim ljudem bridko pri srcu, pleše glavno slovensko glasi- lo («glavno» ga imenujemo zato, ker izhaja dnevno le ono) v svojih čelnih člankih nizkotni© val-cerje in gode priskutnega «Preljubega Avguština« kakor pijana babura. In zakaj vse to? ((Edinost« ima prozo-ren namen. Vsa slovanska javnost zahteva ustanovitev Narodnega sveta. Tudi v liberalnem taboru se večina zavzema za Narodini svet. Absolutistična dva gospodarja v političnem društvu ((Edinosti« v Trstu pa nočeta Narodnega sveta. Zato je bila dana parola njihovim listom: ((Napadajte, blatite, zmerjajte nasprotno strujo. V tem prepiru bo ljudstvo pozabilo na svojo temeljno zahtevo. Razvnele se bodo politične strasti i,n med tem O splošnem ravnanju v zunanji politi- j bo*pno našli primeren izhod iz zagate in ki je rekel Mussolini: ((Nobenemu se ne bomo Narodni svet pokopali«, bo dalo nič, naj bo kdorkoli, ako ne bo1 Če ta stranka ni škodljiva, potem ni poprej Italija dobila, kar ji gre. In to bo mogoče, kajti v Društvu narodov je za vsak sklep potrebna enoglasnost. Pri tem pravilu bo fašistovska vlada neomajno vztrajala. Mi nismo načelniki državnih zvez, nimamo odvisnih malih držav, ki bi 3 za nami, toda imamo svoj «veto» (t. možnost preprečiti vse neljube sklepe Društva narodov z enim glasom proti) in temu vetu se ne bomo odrekli« škodljiva nobena reč na svetu. Škodljiva_stFanka Primorski edinjaši čutijo vendarle, da je začelo ljudstvo spoznavati njihovo po litično vrednost. Pravilno slutijo, da bo prišel dan obračuna. Zato pa se razburjajo in počenjajo vsak dan večje' neumnosti. Njihove politične napake se drže ena druge kakor črešnje. Posebno ogabno pa je, da «Edinost« porabi vsako priložnost, kadar se prepira z narodnimi nasprotniki, da v isti sapi natolcuje večino slovenskega naroda, ki stoji za gori-1 ško organizacijo. Zadnjič je imela «Edinost» polemiko' s fašistovskim prvakom Host-Venturijem. Tisti je v svojem govoru postavil zahtevo, da se poitalijanči v Istri vsa služba božja. «Edinost» je proti njemu nastopila; A ni se mogla premagati, da ne bi hkrati vrgla blata na «Pučki Prijatelj«, na «Mali list« in na istrsko duhovščino. Le kako more ona spraviti te reči v zvezo ? Po pameti ne. Koj za Venturijem se je spravila «E-, gov, govoril je o izseljevanju in o držav- dinost« na Petriča. Petrič je tudi govoril ni skrbi za izseljence. Država skrbi, da 1 v Puli proti duhovnikom, proti slovan- le na m Ob priliki, kq je bilo v Trbovljah na Slovenskem veliko število rudarjev odslovljenih z dela, je Delavska zbornica ljubljanska poslala tri svoje ljudi v Francijo gledat, kako je tam, in če bi se delo dobilo. G. Arh, ki je bil član te komisije, poročal je na shodu v Trbovljah, kaj je videl in slišal: Prepotovali so vse večje rudnike po Alzaciji in do Kal e-ja. Obiskovali in se informirali o okoliščinah pri tamkajšnjih rudarjih Slovencih in njihovih organizacijah, na zborovanjih, ki so jih i-meli petnajst, podrobno povpraševali o delu v jamah, najsibo v premogokopih ali železorudnikih. Obiskali so tudi več jam, da so tudi o njih bili informirani. Narodnosti so menda zastopane v Franciji kot v nobeni drugi državi. V Alzaciji so našteli 32, v Kale pa celo okoli 38 vrst narodov; V prvi pokrajini so plače pre-mogarjev povprečno okoli 23 do 25 frankov, • a železorudnikih 28—30 frankov. V drugi pokrajini t. j. Kal 6 je pri vseh rudnikih enako kolektivna pogodba in sicer 26 frankov na dan. Radi padanja franka so dobili zadnje mesece doklade na plačo. Kruha ima rudar dovolj, vsak dan ima na zimi opoldne meso. ITrana za samca ne presega nikdar 10 frankov. Stanovanjska vprašanje je dobro rešeno. Oženjeni majo po tri sobe, z večjo družino tudi po pet sob s pritiklinami. Ker je bila severna Francija ob času vojne močno razdejana, so sezidali nove, či- sto moderne hiše in v teh ima rudar tudi kopalnico. Vtis je bil za delegacijo presenetljiv, ko so obiskovali in pregledovali stanovanja. Kino in športne prireditve po-sečajo zastonj. Zdravstvene razmere so ugodine. Jame so večinoma suho, jamska ventilacija dobra, v rudnikih se sveti z varnostnimi svetilkami, v železorudnikih s karhidosvetilkami. Industrija je zelo v razvoju in vidno rastejo iz tal nove kolonije in industrije.. Druge narodnosti, kakor Poljaki, Čehi itd. imajo povsod svoje cerkve on šole. Šolo dobe, ako se priglasi 32 otrok. Tudi naši imajo nekaj šol. Delo v jamah je tako kot pri nas, kar se tiče nevarnosti. Samo pri stoječih premogovnih slojih je nekoliko nevarnejše in teh se nekaj nahaja v Alzaciji. Sloji v Kale ju so do 5 m močni kakor v Po-rulirju na Nemškem. Delo pri železorudnikih je pač težavnejše, ker ga naš rudar ni navajen. Mora biti vsak kopač pri teh rudnikih tudi miner in odpočetka 0-pravlja nižja rudarska dela. Vidov dan Srbski narod je doživel 15. junija leta 1389. — dan svetega Vida- — svoj črni dan. V strahoviti bitki na Kosovskem polju medi Turki, ki jih je vodil sultan Murat, in med Srbi pod carjem Lazarjem, za zmagali Turki. 500 let narodnega suženjstva. Srbsko ljudstvo je po tej bitki zgubilo svojo državo in nad njim je začel Turek gospodovati. Nešteto narodnih pesmi nam opisuje srbske junake, ki so padli za srbsko svobodo, najlepše srbske pesmi pa nam. tudi opevajo žalostno dobo srbskega suženjstva. Poznavalci narodtnih pesmi vseh evropskih ljudstev trdijo, da ni naroda, ki bi imel tako lepe narodne pesmi kakor so srbske. Narodno trpljenje. Pod Turki je srbsko ljudstvo nepopisno trpelo, telesno in duševno : zgubilo je lastno državo, plačevati je moralo davke, kakršnih ne pomni dr ugodi nobena zgodovina, vojake je moralo Turkom dajati. Ljudstvo je plakalo, pa obenem tudi upalo in verovalo' v zopetno vstajenje. Narodno vstajenje. Stoletja je trajala sužnost in šele 489 let po kosovski bitki se je Srbija deloma osvobodila Turka, popolnoma in do kraja pa komaj leta 1912. Tega leta in sicer zopet na Kosovskem polju pri Ku-manovem je prišlo do strahovite bitke, v kateri je kralj Peter, oče Aleksandra, dio kosti pretepel Turke in tako temeljito maščeval prvo kosovsko bitko. Čudno: Car Lazar je na Kosovskem polju doživel črni Vidov dan, Peter Prvi pa je na istem Kosovskem polju učakal beli Vidov dani. Sedaj nam je razumljivo, ,zakaj Srbi, Vidov dan tako sijajno praznujejo in da je v Jugoslaviji Vidov dan državni im narodni praznik. PODLISTEK Iz domače zgodovine Boj za ostanke sv. Nazarija. Ljudsko izročilo pravi, da jo bil sv. Nazarij, ki je zavetnik koprske škofije, rojen v Boštu pri TruSkah. Truplo tega prvega istrskega škofa in svetnika so pokopali v veliki cerkvi v Kopru. Leta 1379. se je vnela vojska med Benečani in Genoveži.-Pred Pulo so Geno-veži popolnoma zmagali in Benečani so si komaj življenje rešili. Genoveži so začeli razdevati Istro. Požgali so Pulo, Poreč, Koper, Umag, Mile in druge kraje, vsepovsod so ukradli trupla ostanke svetnikov. Drugo leto so se v marcu dvignili Benečani; da bi Genovežem vrnili glavnico z obrestmi vred. Zmaga je. bila Benečanom mila. Vsa mesta so zgubili, le Koper so trdno držali. S svojo največjo ladjo so prijadrali do Čože (Chioggia), da bi se lotili tudi Benetk. Benečani so Ge-noveže zajeli in nato se je sklenil mir. Ko so bili Genoveži zavzeli Koper, so v stolni cerkvi ukradli ostanke sv. Nazarija, ter so jih odpeljali v Genovo, kjer so jih imeli vse do leta 1422., ko je koprski škof Jeremija Pola iztirjal ostanke sv. Nazarija, ki so jih imeli skoro 45 let Genoveži. Silovito veselje je vladalo v Kopru, ko so na posebnih ladjah prepeljali ostanke velikega svetnika. Škof sam je imel mašo v stolnici in je ob navdušenju Koprčanov zapel zahvalno pesem. Tinjanske starine. Leta 1847. je župnik Tone Hribar poslal škofiji tole poročilo: Ustanovitev te duhovnije je najstarejša od ■vseh župnij koprskega okraja. Stare listine te cerkve se nahajajo v Kopru in v Benetkah. Najstarejša številka v knjigah, ki so še v župnišču, je 1634. Na mestu sedanje cerkve je bil v časih pred Kristusovom paganski tempelj, kar pričajo tisti, ki so gradili to cerkev in so našli pod cerkvi-j jo močne zidove. Na kamnih cerkve in ! zvonov so letnice 1592. im 1634. Župnija šteje 470 duš v 85 hišah. Kojntovelske starine. Ozemlje kontovelsko in proseško je ze I lo znamenito. Že rimski pisatelj Plinius j-piše v svojih knjigah (Var. L. XII. ep. 1 22), da je cesarica Livija, žena rimskega | cesarja Avgusta, dosegla starost 82 let, ker je pila vino ‘((Pucinium«, ki je rastlo na teh bregovih. Sam škof Andrej Repič (Rapicius) je složil lepo latinsko pesem v čast kontov el sk emu in proseškemu vinu. V starih časih je imel Ivontovel kape-lane, ki so bili odvisni od openskih župnikov; šele leta 1847. so ustanovili samostojno duhovnijo. Sedanjo cerkev so posvetili leta 1634. Glavni oltar so prenesli iz frančiškansko cerkve v Grljanu. Samostan in cerkev v Grljanu so zgradili očetje frančiškani leta 1626., ko je bil tržaški škof Rinaldus Scarlichius (Škrlič). Cesar Jožef, ki je vladal od 1780. do 1790., je odpravil ta samostani. Zvonik konto-veljsko cerkve je bil včasi mnogo višji, pe je strela vanj udarila in potem so ga popravili v sedanjo obliko. Griču, kjer je pokopališče, pravijo Mon-kolan. Tam je stal v davnini grad v brambo Trsta. Benečani so ga leta 1380 do tal vničili. Kapelica je, kakor trdi zgodovinar Kandler v časopisu «L’ Istria« leta 1849., iz 14. ali 15. veka. Ljudstvo pravi «Pri novi cerkvi«. Duhovnijo leta 1693. Takrat je štela župnija Opčine 3000 duš, Tomaj 3011, Košana 4003, Trnovo 6000, Jelšano 2400, Senožeče 1427, Dolina 7293, Hrenovice 4787, Brezovica 388, Povir 3000, Slavina 3600, Vodice 95, Semič 45, Borut. 80, Buzet 820, Osp 670, Predloka 540 duš itd. Cela tržaška škofija je štela 66.556 duš. Poravnajte naročnino! ) Kaj nam z dežela pišejo BRDO pri Jelšanan. Pri nas imamo staro navado postaviti na dan- prvega maja direvo. Tudi letos so ga postavili in deli na vrh rdečo cunjo, ki je visela od 1. do 6. maja. Tedaj je vaški učitelj to reč opazil in ukazal županu, naj jo dol spravi. Župan je tako naredil. A v noči od 6. do 7. maja so deli na niaj dve zastavi, eno zeleno-belo-rdečo, drugo plavo-belo-rdečo. Ti dve sta stali do 18. maja. Takrat so prišli fašisti na Brdo, opazili obe zastavi in rekli, da je ena jugoslovanska. Vrgli so zastave dol in jih nesli v Trnovo. Isti dan popoldne so prišli nazaj, da -bi fante prijeli in gna- li v Trnovo. Fantje so pravočasno ušli. Par dni so jih lovili. Nazadnje so šli fantje sami v Trnovo, pa jim niso naredili nič. Iz KNEŽAKA. Knžna bolezen. Po celi vasi se je razpasla bolezen goveje živine: kuga na gobcih in parkljih. Poginilo je že 9 glav živine, enemu posestniku kar dva junca, ■vredna 5000 lir. Da se ne bi bolezen širila so razne varnostne odredbe, ki pa dosti ne pomagajo Škoda je velika. Tatvina. Iz Atmerike se je vrnil posestnika sin Ivan Lipec in seboj prinesel precej dolarjev - seve malo se je z njimi tudi pobahal. Bival je v svoji hiši sam. Na binkoštni ponedeljek je šel v Zagorje, kjer so imeli kar dva velika plesa — višek veselic. — Ko se je krog enajstih zvečer vrnil, je dobil vse razmetano. Odnesli so mu 613 dolarjev in 5000 lir. Za tatovi ni sledu. PLISKOVICA. Dne 20, junija priredi naše Prosvetno društvo javno veselico. Natančen spored javimo pravočasno. Prosimo sosednja društva, da to vpoštevajo. JABLANK;A pri Bistrici. Naš občinski urad nima svoje hiše, ker se niso domači magnatje nikoli brigali zanjo. Bili so vsi med sabo botri in so se sporazumeli tako : Namesto da bi delali občinsko hišo, bomo rajši dali občinski urad vsakemu en čas «na flt» in tisti denar, ki bi se drugače porabil za občinsko hišo, bo ostal v žlahti. Tako so naredili, da mora občinski urad plačevati drago stanovanje pod tujo streho. Edini, ki ni im,el obč. urada v svoji hiši, je bil Josip Novak iz Jablanice, ki je kot zadnji župan pripeljal občinski urad zopet na svoje mesto v Jablanico. Sedaj smo dobili še enega podtajnika in pa novega podesta ta, g. Nauta, ki je zelo vljuden in postrežljiv z vsemi Občinarji. Omeniti še moramo, da imamo v Jablanici moderno kavarno, v kateri so vežbajo elegantna jablanska dekleta in najbolj elegantni fantje kar čez noč. Dekleta so oblečene v ravšelne do kolen. Tudi naricane so ysak dan in parfumi-rano, tako da se ti niora dopasti, četudi je grda. In za hotel imamo prostor, če bi bil kdo tako vljuden, da bi ga na kredo odprl. — Prihodnjič še kaj več. Jablaničani. Z VRH KORENA. Prosim lepo malo prostorčka v «Malem listu«, ker vem da niste iz Vrh Korena dobili še nobenega dopisa, dasdravno je znan daleč širom sveta. Vrh Korena se nahaja od Št. Petra na Krasu 12 km daljave proti vzhodu nad vasmi Palčje in Juršiče 900 m nad morjem, po domače povedano v gozdu na Javorniku nad Cirkniškim jezerom v bližini državne meje, tako da smo od ene strani sosedje z Jugoslavijo. Kakor žo rečeno je daleč po svetu znan zato, ker je tukaj ena sama hiša. Tu imajo lovci svoje zbirališče, potem pridejo iz petih brigat tisti gospodje, ki imajo zelene klobuke in na klobuku rumen križec im za okrasek pa iz «kurjega repa» pero. Znan je Vrh Korena iz zlatih časov, dokler je bil v cvetju pokojni «kontrobant» — takrat je kokoš jajce znesla na. dan po dvakrat — žalibog samo prehitro je ne- hala. Vrh Korena je znan tudi mnogim voznikom, ki vozijo les iz gozdov: Wal-denburg - Schneeberg in Windischgraetz-ovih v št. Peter na žage veletrgovcev Mankuč-Domicelj. Vrh Korena se tudi lačni nasitujejo in žejni napajajo pa seveda samo za Urice in tudi dinarji niso izključeni. V času svetovne vojske je bilo tu vojakov iz vseh krajev širne Avstrije: bili so Slovenci, Nemci, ruski in srbski ujetnici; Rumuni, Čehi, Poljaki, Mažari, na zadnje so došli pa še Italijani. Tako vidite, gosp. urednik, da bi človek skoro lahko rekel, da je Vrh Korona «svetovno znan» čeravno je le neznaten kraj in še to v gozdu. Poleti .je tu nekaj krasnega in veličastnega, ali ,za to lepoto božjo se pa zima kaj kruto maščuje. Letos je prišlo sem precej oglarjev, ki delajo tu v bližini; prišle so tudi oglarice, vse mlade in zale Marice, Jelice in tudi Angi-ol&ne so vmes. Takole ob nedeljah, ko se zberejo skupaj in zapojo, se kar pozabi da živimo v gozdu. BARKOVLJE. Prejeli smo in priobčujemo : Cenjeno uredništvo! Blagovolite objaviti sledeče vrste, ki se tičejo razmer v naši vasi. Naša vas slovi kot najmočnejša postojanka. Da vam pokažem zn-ačaj-nost nekih kolovodij, vam povem, da dva velika Slovana načelu j eta znanemu rene-gatskemu športnemu klubu «Valu». — Da dokažem neinformiranost «Novic», ki se hvalijo, da je bila «Prosveta» prvo društvo po vojni, vam naznanjam, da to ne odgovarja resnici, ker je že začetkom leta 1919. delovalo M. d. «Malo» pod vodstvom; Fr. Bariča in S. Pogorelca. Bila sta še mlada, toda društvo- je izvrstno delovalo skozi 3 leta. Tržačanom je bilo malo znano o njem, a Barkovljanom je še zdaj v najboljšem spominu. Želeti bi bilo, da bi se obnovilo. G. Bariča bi prosil, naj javno opiše delovanje društva, da bo za vzgled naši idealni mladini. Občudujem molčečnost g. Bariča, ko medtem smatrajo razne kolovodje za bolj narod-nea kot njega, ki ima toliko zaslug pri naši mladini in ki je bil raje cele mesece idioma, nego da bi zatajil svoje prepričanje. Radi tega svojega ponosa je spoštovan tudi pri fašistih in čislan med našimi najstarejšimi. — G. urednika «Preporoda», ki je zadnjič napadel naše voditelje mladinskega gibanja radi slabih načrtov za bodočnost, bi prosil, naj se obrne do našega idealista Fr. Bariča, kateri mu bo gotovo rade volje ustregel. PLU2NJE pri Cerknem. Na binkoštni ponedeljek smo obhajali zadnjo procesijo za sveto leto. Udeležba je bila velika. Tudi dekleta so se udeležila teh odpustkov. A žalibog se je pobožnost hitro sprevrgla. Isti dan popoldne so'šle nekatere že iskat posvetne zabave v gostilno. Pa ker je bilo slabo vreme, se jim ni nič kaj prida sponeslo. Toliko za to pot. Opazovalec. L02E pri Vipavi. Po prazniku sv. Rešnj. Telesa od četrtka na petek dne 4. t. m. je bilo pri g. J-os. švaglju, trgovcu in gostilničarju v Ložah pri Vipavi, ukradenih več stvari. Razven denarja, tobaka, obleke itd. je bila vzeta tudi srebrna «Remontoir» ura z verižico. Verižica ima obesek s podobo papeža Piija X. na eni strani, na drugi strani pa Kristusa kot dobrega pastirja. Poleg tega je bilo vzeto večje število razglednic, ki imajo- napis «Pozdrav iz Lož». Dalje imajo nekatere napis «Lože pri Vipavi - gostilna Švagelj». Ukradena je bila praznična črna obleka v katere notranjem žepu se je nahajala rumena o-krog 20 cm dolga listnica. V njej so bile razne slike. Nekatere slike, glaseče na i-me Jos. Švagelj so bile podpisane od kr. karabinerjev. Razven slik so bili v listnici še drugi važni dokumenti. Prosi se, dia so naznani prvi orožniški postaji, če bi se kje našla kaka sumljiva stvar. Pismo iz Clevelanda Cleveland, Ohio, 16. maja. Cenjeni «Mali list« I Vsaki ponedeljek, kadar pridem z dela, vprašam, če je prišel «Mali list«. Včasih ga zastonj pričakujemo; tedaj si mislimo zagotovo, da je bil zaplenjen. Najbolj ■nas veseli čitati dlopise z dežele, ker po tistih spoznamo, kakšne so razmere. Pa tudi Mihec in Jakec dobro bijeta. — Tukaj v Ameriki se imamo še precej dobro, čeprav razmere niso najboljše in je plača bolj pičla; pa vseeno je dovolj in dosti bolje kot tam. Tukaj imamo prostost. Cleveland je največja slovenska naselbina v Ameriki. O tem pričajo razna društva, katerih je, mislim, čez pedeset. Imamo tudi več slovenskih društvenih domov, zs> katere nam ni treba trepetati. Pa še več bi lahko imeli in lahko bi tudi drugim Slovencem pomagali, če bi bilo med nami. več sloge, in pa če bi ne bilo alkohola. Jaz sem nabral za popravo farne cerkve v Hrušici 92 dolarjev. Iz tega jaz da rujem 1 dolar za «Mali list«, ker se tako neustrašeno bori proti liberalski golazni. (Saj tudi tukaj igrajo liberalčki glavno vlogo). Nabrani denar pošljem v kratkem. Darove so mi izročili sledeči: Ivan. ka Mavrič iz Hrušice 5 dol., Marija Ko-stelež r. Šajina iz Podbež št. 2 dva dol., Anton Jaksetič 1 dolar. — Videl sem, da s takimi nabiranjem ne bom veliko uspe. ha dosegel. Zato sem dal natisniti 50u srečk za zlato uro in sem srečke razposlal na razna društva, pa tudi prijateljem sem jih dal razprodajati. Skraja sem mislil, da ne bo uspelo, pozneje pa se je prodalo še precej. Iz nabranega sem plačal uro in vse stroške ter je ostalo čistega dobička 84 dolarjev. Še bi bil morda kaj več nabral, a mi nedostaja časa. V tovarni delam 12 ur, pot na delo in z dela mi vzame uro. Zraven tega sem se to zimo udeležil 6 iger ter se učil 6 vlog. Sedaj pa naj zadostuje. Se bom že še katerikrat spomnil s kakšnim darom, da bo Mali list prej dvotednik, pa tudi » kakšnim dopisom. Pozdtravljam g. župnika Al. Kraševca v Hrušici, g. nadučitelja Ant. Marčeljo, družino Baudaž v Podgradu, vse sorodnike in znance v starem kraju, ker mislim, da vsi čitajo «Mali list«. Jakob Gustinčič, p. d. Lovrinov iz Podbež 5. Kal pravi svetnik Slomšek je pisal leta 1849. takole: Kaj se Vam zdi, ali bi bilo boljše, da bi vsi ljudje govorili samo v enem jeziku ? Kratko, nikar I Žalostno bi bilo petje orgel, ako bi vse piščali pele enako. Žalosten in dolgočasen- bi bil tudi svet, ko bi vsi ljudje le v enem jeziku marnjali (govorili). Ravno tako laliko bi bilo Bogu dati vsem ljudem en jezik v govorjenju, ali božja previdnost in modrost tega ni storila; zato je sv. Duh posvetil vse jezike, da vsak svoj jezik, v katerem govori, po vrednosti zravna s svojim srcem in zanj Bogu spodobno daje čast in hvalo. To smo dolžni tudi mi storiti. Med vsemi jeziki mora biti Slovencem Rajljubši naš materinski jezik. 2e več tisoč let pošteni ljudje marnjajo (govorijo) slovensko. Kdor se tedaj tako starega jezika sramuje, je podoben trapu, ki s sebe strga lepo, pošteno oblačilo, ki mu ga je dal dober oče, se obleče po tuje in misli, da bo lepši. Bratje in sestre moje! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik 1» Darovi za „Mali List“. Da bi se «Mali list« čimbolj razširil, daruje Boljunčan 10 lir. Vaški fant s Pivke 5 lir. Jusarji iz Prebenega 10 lir. Jusarji iz Plešivice in Merč 20 lir. Anton Jagodnik i-n Anton Stupar iz Verona Pa, Amerika, vsak 6.2C lire, da bode «Mali list« živel slovenskemu narodu v korist in izobrazbo. Jakob Gustinčič iz Clevelanda 26.20 lire. Anton Bradelj, Dobropolje, 25 lir. Neimenovana 10 lir. MALI OGLASI P« čem je lira? D*e 10. junija si dal ali dobil: za 10$ dinaijev — 48.— L. za 100 (. kron — 80.— L. za 100 fr. frankov 80.— L. za 1#0 Šilingov — 3