Knjiga je ena redkih novejših sintetičnih predstavitev nekaterih socialno- geografskih problemov za območje cele republike. Določen pomen pa ima tudi ovrednotenje posameznih dejavnikov za potrebe regionalnega planiranja. M. Pak G eography of W orld A gricu ltu re , Akademiai Kiado, Budimpešta. Madžarska akademija znanosti se je lotila obsežne naloge, da v posebni se­ riji enotno opremljenih publikacij predstavi kar najbolj aktualno podobo sta­ nja in problemov kmetijstva v posameznih deželah sveta. Pod mednarodnim uredniškim odborom, ki ga vodi G. Enyedi, je izšlo že pet publikacij: Poljsko kmetijstvo (avtorja J. Kostrowicki in R. Szcz^sny), Geografija kmetijstva Jugo­ vzhodnega dela ZDA (J. R. Anderson), Kmetijske površine in specializacija v kmetijstvu (N. Csaki), Kmetijska tipologija Kalifornije (H. F. Gregor) in Kmetijska geografija Danske (Aa. H. Kampp). Posebna vrednost takega načina predstavitve kmetijstva v posameznih de­ želah sveta se nam pokaže ob primerjavi z dokaj številnimi monografijami o svetovnem kmetijstvu; le-te so se morale zadovoljiti s kar največjo generali­ zacija prikaza sicer znotraj sebe tako različnega pojava, kot je kmetijstvo po svetu. Koncept, ki ga je osvojil uredniški odbor, ima tako že v začetku zago­ tovljen določen uspeh. Druga pozitivna stran serije je v tem, da je uredni­ škemu odboru uspelo pritegniti najboljše strokovnjake za agrarno geografijo, katerim ni bilo težko na osnovi številnih lastnih raziskav podati zgoščene pri­ kaze o kmetijstvu v določenih deželah. Prilagajanje obstoječim možnostim, pred­ vsem kadrovskim, je zagotovilo seriji določeno kvalitetno raven, hkrati pa tudi določeno privlačnost glede na svojo pestrost. Kljub nujnim slabostim vsake take serije lahko trdimo, da je zbirka Geography of World Agriculture v sedanji fazi dosegla zelo solidno strokovno raven. Na kratko predstavljam tretjo, četrto in peto knjigo zbirke. N o rb e rt C saki, Land S upply and In te rn a tio n a l Specialization in A gricu l­ tu re , Budimpešta 1974, str. 102. Drobna knjiga z ambicioznim naslovom je raz­ deljena na tri osnovna poglavja: pomen obsega kmetijskih površin za speciali­ zacijo v kmetijstvu, obseg kmetijskih površin in mednarodna specializacija v kmetijstvu in učinki sprememb v kvaliteti zemlje na mednarodno specializacijo v kmetijstvu. V dodatku je podan metodološki prikaz analize uporabljenega gradiva. Avtorjevo zanimanje je osredotočeno predvsem na odnos: prirodne raz­ mere — specializacija v kmetijstvu oziroma na končni učinek tega razmerja, ki se kaže v količini (deležu) pri izvozu kmetijskih proizvodov. Problem pre­ hrane oziroma proizvodnje hrane je v svetovnem gospodarstvu eden največjih problemov, na katerega ima vpliv dolga vrsta dejavnikov, od prirodnih razmer, splošnih socialnoekonomskih procesov do političnega odnosa in do vprašanja proizvodnje hrane. Zato imajo, po mnenju podpisanega, taka splošna dela tudi temu primerne »splošne« ugotovitve oziroma so le informativnega pomena. Po­ samezna trditev pogosto najde ustrezno podkrepitev v »pomanjkanju statistič­ nih podatkov« za posamezne dežele. V zaključnem poglavju nam avtor predstavi lasten model komplementar­ nosti mednarodne specializacije v kmetijstvu, s katerim pojasnjuje možnosti optimalne in maksimalne specializacije v kmetijstvu dežel socialističnega in ka­ pitalističnega sistema. H ow ard F. G regor, An A g ricu ltu ra l T ypology of C aliforn ia, Budimpešta 1974, str. 106. Kmetijsko tipologijo Kalifornije prikazuje avtor v štirih poglav­ jih, in sicer od obravnave splošnih tipoloških potez, živinoreje, poljedelstva do regionalne proizvodnje in njenih trendov. Avtor podrobno analizira osem pre­ vladujočih tipov kmetovanja v Kaliforniji, opisuje njihove geografske poteze in način proizvodnje, prav tako pa tudi njeno socialnoekonomsko organizacijo. V zaključnem poglavju avtor pregledno podaja regionalno struk tu ro km etijstva ter njegove spremembe. Delo je napisano v klenem in zgoščenem jeziku s tipično opisno metodo in s precejšnjim prizadevanjem za vizuelno predstav itv ijo posam eznih elementov, čeprav n a zelo preprost način. S svojim načinom predstav itve je avtor dosegel, da tud i nestrokovnjak za­ gotovo dobi jasno sliko o prostorskih značilnostih km etijstva v K aliforniji. K nji­ ga lahko služi kot prim er pregledne predstav itve km etijsk ih tipov podobnih območij. Aa. H. Kainpp. An Agricultural Geography of Denmark, B udim pešta 1975, str. 88. P roblem atiko km etijstva je avtor razdelil n a sedem osnovnih poglavij, v katerih obravnava zgodovinski pregled, zadružniško gibanje, m oderno km e­ tijsko proizvodnjo, km etijske regije, gospodarske naložbe v km etijstvo in n ji­ hove učinke, p rihodnost danskega km etijstva te r km etijstvo na G rönlandu in otočju Föroyar. V knjig i je podana ag ra rn a geografija D anske zelo sistem atično in jedrnato , p ri čemer je poudarek na organizacijsko-tehnološki p la ti, skoraj povsem p a je izpadel socialni fak tor. P rav tako pogrešam o obravnavo danskega km etijstva v širših m ednarodnih okvirih, zlasti ker vemo, da je doseglo izredno visoko stop­ njo tržnosti in s tem padlo v veliko odvisnost od gospodarskih dogajanj v svetu. Posebno vrednost daje knjig i zelo bogato slikovno gradivo v obliki d iag ra­ mov, kartogram ov in fotografij. M arijan Klemenčič D. L. Armand, Nauka o landšafte. O snovy teo rii i logiko-m atem atičeskie metody. Moskva 1975, 286 stran i, 67 risb. Znani sovjetski »landšaftoved« je napisal zanim ivo in nadvse ak tualno knjigo, ki sicer ni učbenik landšaftovedenija in tud i ne zaokrožena teorija o tem, pač p a je logično izpeljan izbor teoretične, m etodološke in tud i metodične tem atike tega področja. K njiga je plod skoraj 40-letnega proučevanja av to rja na področju teorije, m etodologije in p rak tičnega regionalnega fizičnogeografskega proučevanja. Vzrok, da je avtor ta vp rašan ja strn il v knjigi, je predvsem v tem, ker je p ri svojem delu — kakor sam p rav i — pogosto naletel na m etodološka in druga vprašan ja , k i zav irajo razvoj geografske znanosti, ker niso dovolj razčiščena, povzročajo p a tud i nepotrebne diskusije med geografi. K p isan ju knjige p a so av to rja vzpodbudile tud i pom anjkljivosti, k i so se začele po jav lja ti v novejši geografski literatu ri, izvirajo p a povečini iz pom anjkljivega poznavanja osnov­ nih pojm ov m atem atike, fizike in logike m ed geografi, še zlasti, ker se v geo­ grafskih delih čedalje bolj uporab ljajo . A vtor opozarja, da uporaba novih k van ­ tita tivn ih metod nem alokrat spom inja n a znanstveni snobizem, ko gre za upo­ rabo m atem atičnih m etod tud i tam , k je r niso nu jne in po nepotrebnem obremenjujejo^ geografske razprave tako, da m arsikdaj niso več razum ljive. A r­ m and je kritičen tud i do p retiranega izum ljan ja novih term inov, ki največk ra t ničesar novega ne povedo in stvari po nepotrebnem zapletajo, nam esto da bi jih razjasnevali, k a r tud i nazorno ilustrira . A vtor je močno kritičen tud i do dog­ m atikov in avtoritet, k i zavirajo razvoj geografske znanosti. O pozarja tud i na škodljiva strem ljen ja nekaterih sovjetskih geografov, ki skušajo ugotav lja ti čim več »geografskih zakonov«, ker vidijo v tem dom ala edino pot do znan­ stvene avtoritete geografije, češ, kakšna znanost na j bi sicer geografija b ila brez lastn ih zakonov. M arsikatero avtorjevo stališče sicer poznam o že iz njegovih dosedanjih razprav , v te j kn jig i p a jih je v m arsičem dopolnil in poglobil, dokopal pa se je tud i do novih spoznanj. A rm anda smo sicer poznali kot p ristaša stroge raz­ m ejitve geografske znanosti, kak ršn a je v sovjetski geografiji v navadi. V tej knjig i p a spoznamo, da je av to rja v zadnjem času p repriča l naraščajoči pomen