Štev. 72. V Ljnbllanf. v sredo, dne 29. marca um. Leto XXXIX. s Velja po pošti: s= Za oolo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24*— za pol leta „ . „ 12— za četrt leta „ . „ 6'— za en mesec „ . „ 2'— V upravi prejeman meseCno K 1*30 i Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. ifcsr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tsai Avstr. poštne bran. racnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 8 strani. Deželni glavar v Beli Krajini. Shod belokranjske »Kmečke zveze«, ki se je vršil 25. t. m. v Črnomlju, je uspel nepričakovano sijajno. Vkljub slabemu vremenu se .jti zbralo do 400 belokranjskega ljudstva od blizu in daleč. Navzoči so bili tudi g. stavbni liadsvctnik Klinar, g. okrajni glavar Domicelj in g. deželni poslanec Matja-šič. Častno so manifestirali vrli Belo-kranjci svojemu rojaku velezaslužne-mu g. deželnemu glavarju Franu pl. Šukljetu. Zadnje korenince belokranjskega liberalizma popolnoma izginevajo. Ljudje čimdalje bolj sprevidevajo, I da nimajo od mračnjaškega in nazad- I1 njaškega liberalizma, ki jih je vodil toliko časa za nos, nobene koristi, vsled česar so sc krepko oklenili naše ■ S. L. S. Gospod Mihelčič, predsednik K. Z., je otvoril zborovanje s pozdravom v napolnjenih prostorih g. župana Sku-bica. Za zapisnikarja imenuje g. iur. j, Majerle, za reditelja gg. Bolite in Malc-I rič. Nato podeli besedo preblagorodne-' mu g. Franu pl. Šukljetu. Gospod dež. glavar, burno pozdravljen, jc v svojem poldrugournem govoru sledeče poročal: Volilci in rojaki! Kad sem prišel k vam. Prišel bi rad večkrat, toda ni mi mogoče, ker sem kot deželni glavar preobložen z delom. Tem rajši sem pri-1,4el vsled tolikih nesramnih laži, ki jih : je trosil pred tremi leti listič »Belo-kranjec«, kateremu pa ni bila usoda mila, ker ga jc kmalu slana pobrala. »Kaj boste volili polomljenega stai'ca,« se je pisalo. Glejte, čc bi jaz iskal pri kakem gospodarju službe za hlapca, bi mi da i gotovo boljše spričevalo; rekel bi: »Pri letih je že, pa je vendar še nekaj fanta v hlačah.« Nič ni gršega kot je ovaduštvo. Za celo izvolitev sc ni-j sem nič brigal, čeprav sem vedel, da | postanem deželni glavar, čc bom izvoljen. Šel sem tisti čas na otoke Brione, i kamor so me tclegrafično obvestili o i izvolitvi. »Slovenski Narod« je lagat: »Z belokranjsko železnico ne bo nič, Šuklje jo je zapravil.« V resnici delam zanjo že četrt stoletja, toda pustimo to, kar je. Danes tudi tisti, ki so najbolj dvomili, vedo, da bo šlo. Z gotovostjo vam povem, da se bo še to leto zidala. Re-! klo se je, da sem bil nasprotnik črnomaljske proge. Ko sem dobil od tedanjega okrajnega glavarja projekt brez R. L.: Vte Študcntovska zgodba iz naših dni. (Dalje.) Prišla sta do znamenja ob cesti, kjer se cepi od nje pot skozi Novovas v Šempas. »Jaz grem tod okoli, ker moram k tistemu Repiču, ki zna tako lepe tič-nice delati. Imam doma, par kanarčkov, pa so jim hišice pretesne, zato moram druge naročiti. Potem pa. pojdem k gospodu župniku, imam mal opravek tam. Morda stopite tudi vi k njemu?« jc vprašal učitelj na razpotju. »Težko.« »No, pa z Bogom!« Poslovila sta se in šla vsak svojo pot. Potokar jo gledal skoraj sovražno za učiteljem. Kaj jc bilo treba, da ga je srečal in govoril ž njim? Čemu jc prišel in posegel z brezobzirno roko v njegovo srce in se dotaknil z okornimi prsti najnežnejše strune, da jc zaječa vedno dosti voclc. Drugi vodovod je oni v Starem trgu pri Po-ljanah-Prcdgrad. Brez dobre vode se tudi živinoreja ne more tako razvijati. Kaka muka je za ljudi in zlasti za bolnike, če ni vode. Semiško-črnomaljski vodovod l>o torej ojačen in poljanski se bo prav kmalu izvršil. Pred kratkim šc ni bilo tako rekoč nobene ceste. Črnomelj-Vinica je na redu. Za črnomaljski most, čez Dobli-čanko sc bodo v kratkem dela, razpisala. Upam, da bo že letos dograjen in na pomlad 1912 izročen prometu. Tudi ceste v Poljanski dolini so v delu iu bodo kmalu dograjene. Cesta čez Tan-čo goro v Stari trg je v projektu že izdelana. Klanec čez Tančo goro sc bo v kratkem preložil. Pri cesti Črnomelj-Vinica, bo treba preložitve tako kakor zahteva ozir na ta važni kraj čez Vinico do mosta. Treba bo denarja. Bil sem pri ministrstvih, ki so mi obljubila., da bo država dovolila od časa do časa za take ceste prispevke. Dobili ga bomo tudi za preložitev ceste Vinica-Žile-Preloka-Adlcšiči. Ta 18 km dolga cesta je bila do sedaj občinska in silno nevarna za vsakega vsled prevelikega padca. To vse pa šc ni dovolj. Vi sami boste morali drugače gospodariti. Upam, da se posreči iz Belokrajino napraviti to, kar bi lahko bila. Dosedaj je bila povsod zadnja. Rečem, da nima Kranjska lepšega kraja kot je Rolokrajina; toliko zmožnosti ima. Treba bo povzdigniti sadjarstvo. Ni skoraj krajev, ki bi bili tako lepo ustvarjeni kakor Belo-krajina. Koliko dobijo Tirolci in Štajerci za saclje. Seveda bo treba drugače postopati s sadjem. Sadjarskemu nadzorniku g. IIumoku sem naročil, naj Ignacij Potokar, še Neličini materi bi jo ne bil razodel — zdaj pa so prišli žc drugi in ogledujejo in presojajo pravljični grad njegove mladosti, ki si ga je bil postavil v svojih mislih in v skritem, mogočnem hrepenenju po sreči... Vse je bilo še tako daleč, zavito šo v skrivnostni mrak bodočnosti, komaj upa srce s plaho nado, da vso to doseže, pa pride človek in reče: »Vidiš, prijatelj, take in take so tvoje misli in tvoji nameni . . .« S temnim pogledom jo spremljal Ignacij učitelja, dokler ni izginil med vaškimi hišami. Mrtvo, ledeno mu jo srce, ne more več razumeti mladosti in njenih bleščečih sanj. Iz skrite, mlade ljubezni narodi očitno, vsakdanjo zaroko in poroko — mesto svetle, daljne zvezde vidi kresnico, ki se utrga iz noči, pade v travo in tam obnemore. ln mogoče jo taka kakor on tudi Neličina mati, mogoče vsi ljudje ... A kaj to — da lo Nolica ostane v čudovito čistem sijaju, s katerim so jo ovenčale njegove sanje, nedotaknjena, neomadeževana od puste vsakdanjosti! . . . Tako jo premišljeval Potokar in zažvižgal lepo pesmico, da bi pregnal vso nevoljo in grenkost iz srca. Tam so jo žo videl Ran kov vrt. visoke solnčnico to zrle čez ograjo in sc klanjale šluclen- gre učiti ljudi. Priredil jc žo dve predavanji. Perutnino bo treba zboljšati. Da vam jo bo lažje ceniti, vam povem, da trgovina z jajci in kuretnino več zaleže v Avstriji, kot pa eksport govedo. Nc govorite: Za to so ženske ustvarjene. Mi se umikamo temu, zanemarjati žensko gospodarstvo. Pregovor pravi: Mož podpira en vogel hiše, žena pa tri. Imamo žo po nekaterih krajih gospodinjske šolo, v katerih sc dekleta tekom osmih tednov uče kuhati, šivati, živinoreje, mlekarstva, sadjereje, računati in zdravstvenih zadev. Dobil sem prošnjo iz Belokrajino, da naj bi vam ustanovili ali gospodinjsko šolo ali pa. gospodinjski tečaj. Dali vam borno oboje. Tega nc bomo dali samo v Črnomlju, ampak po vseli občinah, kakor so oglase. Tudi živinorejo in pre-šičerejo bo treba zboljšati. Iz tega dobi kmet najlažje denar. Dežela daje veliko prispevke za vzorno svinjake iu hleve. Ko sem so peljal sem, sem videl pri mnogih dvoriščih, cla gre na jboljše iz gnojišča po cesti. Dežela kranjska daje. mnogo denarja tudi za pogozdovanje Krasa, a tukaj sc nam pokazuje drugi kras proti Vinici, Sinjem vrhu. Imate premalo drv in stclje. Kraji, ki bi bili lahko najboljši za njive, so poraščeni s steljo. Pašnike gnojite in sadilo listnato drevje, da boste imeli dosti drv. Na ta način bo, ako se kvišku spravi prebivalstvo do skupnega delovanja z deželnim odborom, mogoče dvignili zanemarjeno gospodarstvo, zlasti v črnomaljskem okraju. Sami morate pokazali krepko voljo, delav-nost in naravno darovitosl. Kmet je steber države, jedro armade. Sam sem bil vojak, stal precl sovražnikom in čutil žvižganje sovražnih k rogelj. Kaj takega ne prenese kdo drugi lažje kot kmečki fant. Ko bi propadel kmet, bi prišla na površje socialna demokracija. Dandanes nobena dežela ne more več shajati zgolj s poljskimi pridelki. Tudi Kranjska ima premalo živeža za svoje ljudi, treba je kupovati kolonijal-nega blaga, kave itd. Do leta 1857. so bili Kranjci »furmani«, da so si (o pridobili, kar niso mogli s kmetijo. Danes živijo ocl izseljencev .S tem izgubimo najboljše ljudi, ki sc nam vračajo pohabljeni, ponesrečeni. To mora nehati. Skrbeti bo (roba za podjetja, da bodo ljudje doma toliko prislužili kolikor potrebujejo za se in za svojo družine. Za tovarne imamo mi ugodne pogoje. Imate premog, železno rudo in vodno silo, kar se do seclaj ni vpoštevalo. Kar so lega tiče sto. Kranjska in Predarlska naši biseri. Pri nas je vodnih sil šo 120 tu v pozdrav, ob njih so stalo rože po gredicah in poslušalo sentimentalno romanco, ki jo je igrala. Nolica tisti čas, pričakujoč, da. pride kmalu njen podgorski fant, zamišljen in zaljubljen, kakor ni šc srečala nobenega v svojem življenju . . . Kakor ljub pozdrav so je dotaknila njena melodija študen lovskega srca — a vendar kapljica grenkosti jc ostala se vedno v njem in bogve, čc kdaj izgine. III. Pozdravljen, Vitovski vrh! Včasih se to spomnim, kadar se vračajo moje misli nazaj v otroško dni, v katerih srce šo ni vedelo za bridkosti življenja, vidim lo, kadar si zaželim nazaj (istega pokoja in blaženosti, ki me je spremljala v tistih dneh. Vidim te visoko nad cloiino, naslonjenega ob pogorje, ves oblit od solnca, kakor cla sto,; i J v zlatom svitu otroške sreče, tako daleč od mračnih krajev in skrbi-polnih ur, kakor je daleč tisti čas, ko sem prvič z dedom prišel v tvojo cerkev k Materi božji . . . Komaj sc more: srce domisliti listin časov in vendar tvoja podoba jc v duši jasna in čista, kakor cla sem te včeraj obiskal. Tako te vidim tudi sedaj, ko sprem'jan Ignacija Potokurja po nje-govih mladostnih poteh . . . tisoč konjskih moči nezrabljenih. Nad Vinico se bo dalo napraviti tako napravo za ceneno elektriko, ki jo bodo lahko porabilo eventualno tovarne, kakor na Gorenjskem ob Savi. Toda ljudje morajo doma ostati. To vse dola, oziroma namerava storiti deželni odbor. Toda vi vsi morate zastaviti svoje moči! V deželnem zboru in odboru imamo večino. Delamo sklepe, jih izvršujemo ter prevzemamo odgovornost. Očita se nam: Zapravili boste narodno imetje in deželo v konkurs spravili kot se je zgodilo z »Glavno posojilnico«. Vse te govorice so izmišljene, grde laži. Reve se opirajo zlasti na proračun, in res, proračun izkaže v letu 1911 primanjkljaj okroglo 1,300.000 K. Ali kako je to nastalo? Pri sestavi računa som skrajno previden. Namenoma, da imam kako rezervo, pustim proraču-nati dohodke prav nizko, stroške prav visoko. Vsled tega. jc računski zaključek zmerom izdatno ugodnejši od proračuna, in sicer: V letu 1908: proraču-njeni dohodki 3,406.372 K, proračunje-ni stroški 4,441.072 K, proračunjeni primanjkljaj 1,034.700 K, faktični presežek 9344 K; v letu 1909: proračunjeni dohodki 3,568.861 K, proračunjeni stroški 4,429.595 K, proračunjeni primanjkljaj 860.734 K, faktični primanjkljaj 24.479 kron; v lotu 1910: proračunjeni dohodki 3,843.576 K, proračunjeni stroški 4,890.386 K, proračunjeni primanjkljaj l,0i6.810 K,.taktični primanjkljaj okroglo 400.000 K. To je naravnost grdo, zlobno. Ti možje skušajo škodovati deželi. To so neumni in bedasti obrekovalci, ki pravijo, da smo deželo Kranjsko pripravili do poloma. Sklenili smo 10 milijonov posojila vzeti na Dunaju, pa smo ga dobili pod ugodnejšimi pogoji kot bogata Moravska. Bogati torej znajo ceniti delo S. L. S. Dosti imate davkov. Nihče ga rad ne plačuje. Pri tem so deželne doklade na Kranjskem že nad 20 let ostale nc-izpremen jene. Izvzcmši Nižje Avstrijsko, ker ji Dunaj odločuje s svojim ko-losalnim davkom, ni nobene druge deželo s tako nizkimi dokladami, kakor Kranjska. Koliko jo storila, liberalna doba za kmeta in koliko potrosi sedaj dežela v prid kmetijskemu stanu kažejo sledeči podatki: a) Za kmetijski pouk in izobrazbo: leta 1907 — 6282 K, leta 1910 63.633 K, b) Podpore, prispevki: leta 1907 — 50.850 K, lota 1910 ----- 210.667 K. Velika Devica Marija je. Nad Čavnom se blešči jutranje solnce, žareče in čisto, kakor da sc jc okopalo v rosi daljnih planin in v meglah črnih gozdov, čoz katere je šlo to noč. Radostno, praznično se ozira po dolini m prod njegovim pogledom sc izkušajo skriti pod brdi in bolmi sence, ki so vso noč ležale nad polji in vasmi, in kmalu so bo smejala vsa prostrana dolina v jasnem jutru. Celo čez sivi, resni Kras gre nekaj kakor nasmeh, morda bi se rad nasmehnil kol, botežen starec blestečemu morju na drugi strani, morda belim meglam na tej strani, ki beže plaho v dolgi procesiji pred novim dnevom. In tudi sem na Vil ovije zre solncc z blagim, radostnim očesom, kakor da pozdravlja, belo cerkev in staro, kot kremen trdno obzidje krog nje, siv spomin na davne turško čase. Čez polu-razpali stolp v taborskem obzidju sije na pestro množico, ki se ravnokar usipa iz cerkve od velike maše. Krog štantov, kjer so razstavili kramarji vso svoje bogastvo, se prerivajo ljudje v gosti gneči in kupujejo kolače, srčka, orglice, piska joče konjičke in kar je še takih lepot in dobrot. (Dalje.) c) Razni stroški za deželne kulturne namene: v letu 1907 — 21.110 K, leta 1910 — 97.486 K; torej vsega skupaj: v letu 1907 — 78.242 K. v letu 1910 pa — 371.786 K, torej okroglo za 300.000 K več. Če pogledamo na melioracijske in cestne zgradbo, vidimo to-le: a) Za kmetijske melioracije so potrošili v letu 1907 — 659 K, v letu 1910 — 591.082 K. b) Za vodne preskrbe: v lotu 1907 - 266.214 K. v letu 1910 pa — 615.518 K. c) Za cestne zgradbe: v letu 1907 — 06.605 k. v letu 1910 pa 602.410K, torej v letu 1907 vsega skupaj le 333.478 K, v letu 1910 pa 1,809.010 K. torej približno za 1,500.000 K več. Naravno je, da pri taki forsirani podpori kulturnih interesov ne zadostujejo več davčne doklade na direktni davek. Nekoliko jih bomo morali zvišati, ali ljudstvo bo lahko nosilo to breme, ker so bo vsled občekoristnih javnih naprav ojačila davčna sila. Liberalci bi doklade zvišali ravno tako kakor mi, pa ljudstvo bi nc imelo nič od tega. Pod vlado S. L. S. pa se veliko več stori za davkoplačevalca, nogo bo znašal majhni znesek njegovih davščin. 'Sedaj pa splošna politika. L. 1907 sem vam bil zelo hvaležen za sijajno izvolitev. Ko sem pa postal zraven tega še deželni glavar, nisem več mogel »bojega tako izvrševati, kakor bi rad. Zato som odložil državnozborski mandat. Dobili ste dobrega naslednika gospoda profesorja Evg. Jarca. Vkljub temu z vnemo zasledujem državni zbor. Lahko rečem z gotovostjo, da bo državni zbor razpuščen in meseca junija boste imeli zopet volitve. Volite kandidata, ki ga vam bo priporočala S. L. S., (Ogromno odobravanje.) Nato se oglasi k besedi gospod poslanec Matjašič: Gospod deželni glavar je vse istinito podal. Kot vaš rojak se posebno zanima za vaše koristi. Hvaležni mu moramo biti za njegovo vnemo. On se ne ustraši dela. Bog ga živi! Ravno tako imamo tudi delavnega okrajnega glavarja g. Donticelja, ki se trudi za napredek Belokrajine. Na predlog g. Rohtcta se izreče popolno zaupanje poslancem S. L. S. Ko se je še oglasil k besedi g. Ma-lerič in jo gospod župan Skubie prebral brzojavni pozdrav gosp. poslanca Jarca, jc g. Mihelčič s trikratnim živio na cesarja shod zaključil. Po shodu si je ogledal gospod deželni glavar za gospodinjsko šolo namenjeno poslopje, o katerem se je zadovoljno izrazil. To je pač jasen dokaz. da bo kmalu ta šola ustanovljena. Nato se mu je poklonil mestni za-stop z gospodom županom M. J. Sku-bicem na čelu. Izjave vodilnih politikov o odoo-denju zbornice. Načelnik »Vseslov. Ljudske Stranke« poslanec dr. Ivan Šusteršič izjavlja o vprašanju razpusta zbornice v »N Fr. Presse«: »Razpust zbornice jo naravna posledica brezupnega položaja v zbornici. Kot opozicionalec trdim, da bi Bienerth z razpustom zbornice napravil državi in narodom veliko večjo uslugo, kakor če bi odstopil, ker bi odstop v tem tro-notku ne imel nobenega pametnega smisla. Kaj bi se pridobilo s poizkusom, sedanjo zbornico še rešiti? V najboljšem slučaju lo, kar čuti obešenoc, predno ga obesijo, zbornica bi morebiti životarila šo nekaj tednov ali mescev, ne da bi kaj uspešnega napravila, po kratkem času bi se morala itak razpustiti, no cla bi izvedla le eno najbližnjih važnih nalog: brumbeno in finančno reformo. Hladen opazovalec, ki gleda na. celoto, mora zato pred razpustom reči: Čim preje, tim bolje! Govori naj ljudstvo, ki naj izvoli novo zbornico in odloči nasprotstvo mod vlado in opozicijo, kar odgovarja ustavnim načelom. Vse drugo bi bilo mazaštvo, ki bi lo poslabšalo položaj, ker bi pozneje bilo tudi premalo časa. Kratko: sedanja zbornica. bi nič ne napravila, če tudi bi se vlada desetkrat izpremenila. Sedanja zbornica je že umrla, naj se kmalu pokoplje.« Poslanec dr. Korošec izjavlja v »Zeit« glede na položaj: »Zbornica je storila svojo dolžnost, zato lahko gre. Nepravična in neutemeljena so očitanja prvi ljudski zbornici, češ da ni nič storila. Ustvarila je avstro - ogrsko pogodbo, nalogo, ki jo privilegirani parlament ni mogel zmagati v desetih letih. Ob aneksijski krizi, ko smo že menili, da čujemo gromc-njc topov ob Drini, sc je držala pravilno in dokazala, cla je Avstrija še v svoji notranjosti krepka in zdrava. S po-slovnikovo izpremembo je napravila prosto pot novemu poslovniku, ki lahko v vseh slučajih omogoči delomož-nost zbornice. Uradništvo se je zadnji čas približalo ljudstvu in ljudstvo se je pridno udeleževalo ustavnega življenja in upravne kontrole, kar dokazujejo številni iniciativni predlogi in interpelacije. l)a pa doživi svoj višek clelo-sposobnoiti, mora prestati jekleno ko-pelj, nove volitve. Prva ljudska zbornica se je vrlo držala in ni kompromitirala prijateljev splošne in enake volivne pravice.« »Slavisches Tagblatt« pa objavlja sledečo dr. Koroščevo izjavo.« »Prva ljudska zbornica je razpadla v svoji notranjosti in je zrela za konec. Vse injekcije bi ji pomagale tedne ali mesce, nič bi pa. ne koristile ljudstvu in državi. Tudi izprememba vlade bi no ozdravila notranjega, razpada. Pretrhla in preslaba je že sedanja, zbornica, da izvede velike naloge, ik čakajo rešitve a- bližnji bodočnosti. Politične, narodne in socialne fluktuacije in oszilacije povzročene po splošni in enaki volivni pravici so po volivnih okrajih veliko izpremenile, kar jo pri mnogih poslancih povzročilo negotovost. Ljudska zbornica se mora za to obnoviti. Naj-odločnejše pa moramo zavrniti tiste poslance, ki z neutemeljeno škodoželjnostjo zaradi hitrega, izžitja prvo ljudske zbornice izvajajo sklepe in vetorne argumente proti bistvu ljudske zbornice, proti splošni in enaki volivni pravici. Prva zbornica splošne in enake volivne pravice so jo začetkoma naravnost imenitno obnesla, in jo postavila v senco in osramotila privilegirani parlament. Deset let jo privilegirani parla- ment zastonj delal na perfekcioniranje pogodbe z Ogrsko, ljudska zbornica je to delo izvedla z dvetretinsko večino. Vsi poizkusi glede na izpremembo poslovnika so bili prej zaman, ljudski zbornici se je pa posrečilo, da. je napravila prosto pot clefinitivni reformi. Vsako loto je spravila, če tudi s težavo, pod streho proračun, niti enega odloka po § 14 ni bilo v času ljudske zbornice. Ob aneksijski krizi se je držala zbornica izborno. Ni bil slučaj, da so so aktivno udeleževali vseh teh velikih del slovanski narodi. Kljub temu se je napravila velika politična napaka, da so od takozvanih vladnih poslov izključili slovanske stranke, ki so se našle v »Slovanski Uniji«. Nemške stranke so se trdovratno branile vsake koalicije s strankami »Slovanske Unije« iu s tem podpisale smrtno obsodbo sedanjemu parlamentu. Sami niso bili sposobni, da rešijo reforme, ki čakajo rešitve, izpremembo zistema so odklonile in tako je prva zbornica, izvoljena po načelih splošne in enake volivne pravice, zbolela na bolezni marasmus senilis, katera bolezen je neozdravljiva, in se mora zato apelirati na volivce, da se sploh reši parlamentarizem. Poslanec Udržal, načelnik češke agrarne stranko, izjavlja v »Venkovu« o položaju med drugim: »Kakor hitro je bilo mogoče spraviti parlament do kakega dela le po grožnjah ministrskega, predsednika, je bila trajna, uspešna delozmožnost zbornice izključena. Ker so se Biener-tliove grožnje prevečkrat ponavljale, so izgubile ostrino tudi pri vladnih strankah. Ko je pri zadnji seji klubovih načelnikov odkrito grozil z razpustom zbornice, je moral znati, cla. to smatra opozicija za napoved vojske. Kratko, baron Bienerth je vrgel »Slovanski Uniji« bojno rokavico in »Slovanska Unija« jo je pobrala. Ocl tega časa naprej je storila »Slovanska Unija« zgolj svojo dolžnost, ker je bila dolžna svojemu ponosu, da sc ne ustraši Biener-thovih groženj. Za realiziranje novih davkov in nepopularnih vojaških bremen je imel Bienerth vedno dovolj poguma in jih je znal z grožnjami izsiliti od večine. Za ljudske potrebe, n. pr. socialno zavarovanje, ni imel nikdar časa in tudi smisla ne. Vsi nenemški narodi v Avstriji, osobito Slovani, znajo natančno ceniti vrednost, parlamenta. Upreti smo se morali zato proti po-močvirjenju parlamentarizma s hegemonijo manjšine. Bienerthov vladni zistem je vtelesil avtokracijo, v kateri je obvladovala manjšina proti vsem načelom parlamentarizma dejansko večino. Dosedanji zistem se mora s korenino iztrebiti, cla se izboljšajo razmere. Želeti bi bilo, da bi se v Avstriji, deželi neverjetnosti, oziralo na nravne razmere. V tem slučaju bi seveda ne mogli več izhajati z vlado Bienerth III.« Pred razpustom zbornice. Ministrski svet sklenil razpust zbornice. O položaju so došla sledeča poročila: Včeraj dopoldne ob 11. uri se je vr- šil ministrski svet, ki jo sklepal o uso-di I. ljudske zbornice. Posvetovanja so trajala do 2 popoldne. Ministrski svet se je načelno izjavil za to, da se zbornica razpusti. Ministrski svet je tudi sklepal o tem, koliko časa naj bi veljal s § 14 uveljavljeni začasni proračun. Bienerth bo najbrže v petek cesarju poročal o sklepu ministrskega sveta, v soboto so pričakuje, da izide dekret, s katerim se razpusti državni zbor. Če no bo kakih posebnih zadržkov, je usoda zbornice zapečatena. Kdaj bodo nove volitve? To še ni določeno. Krščanski socialci se zavzemajo za to, da bi bile volitve kmalu, drugi pa žele, naj bi bilo jeseni. Bienerth se bo posvetoval o času volitev z deželnimi šefi. Z grofom Thunom je že konferiral. Poslanec dr. šusteršič je bil včeraj pri Bienerthu, s katerim sta konferirala o zadevali kranjske de, žele in o času novih volitev. Za nove volitve str se stranke že pričele pripravljati, Nemške stranke bi rade ustanovile nemški blok proti socialnim demokratom. Na Češkem upajo iztrgati socialnim demokratom 12 mandatov. Tudi češke stranke se pogajajo za kompromis ob bodočih clržavnozborskih volitvah. Razpust češkega deželnega zbora, Iz Prage se poroča, cla se zavzema grof Thun za razpust češkega deželnega zbora, ki v sedanjih razmerah ne more delovati. POZDRAV NAŠE MORNARICE NEM. ŠKEMU CESARJU. Dne 25. marca se je na povelje admirala prestolonaslednika Franc Ferdinanda zbrala v Fasanskem pristanišču avstrijska mornarica v dveh divizijah, cla pozdravi nemškega cesarja. Zbranih jo bilo -47 vojnih ladij, 7 torpedovk. 26 torpednih čolnov, 2 podmorska čolna in 6 manjših ladij. Ob 6. zjutraj je ukazal prestolonaslednik razobesiti poveljniško zastavo. Ob 7. zjutraj so zapustile ladje pristanišče. Ob i na 10. uro jo bilo naznanjeno, da so približuje jahta nemškega cesarja »Hohenzollcrn« z ladjama »Sleipner« in »Konigsberg«. Ko so se ladje nemškega cesarja približale na 2000 m, je vsaka avstrijska ladja ustrelila 21krat nemškemu cesarju na čast. Nemški cesar se je peljal hitro med obema avstrijskima divizijama. Godbe na av-' strijskih ladjah so igralo nemško himno. Nemški cesar je stal sam na zgornjem poveljniškem mostu, njegov štab pa na poveljniškem mostu. Ladja »Konigsberg« je s streli odzclravljala avstrijski mornarici. Nato so avstrijske ladje manevrirale tako, cla so nekaj časa spremljale nemškega cesarja. Nemški cesar se je sjgnali zahvalil za izkazano mu čast in pohvalil manevre a v s t ri j s k o m orna ric e. PODODSEK ZA SOC. ZAVAROVANJE je v svoji petkovi seji dokončal posvetovanja o soc. zavarovanju. Se jje imel poclodsek 50. Vzornemu možu -in c. Kr. konservaloriu ]. ViirniKu — v spomin. Amicus Tuus ot meus artifex ma-simus gentis nostrae mortuus — Tvoj in moj prijatelj, največji umetnik našega rodu ,jo mrtev. — Ta lakonična vest prijateljeva me jo kakor strela z jasnega zadela in v dno srca pretresla. Škoda. moža, ki ga .jo veliko prezgodaj pokrila zemlja, moža, ki je stal na. višku svojega umetniškega razvoja, ki bi bil s svojo globoko intuicijo, s svojo trezno, umerjeno estetsko sodbo, s svojo neprimerno pridnostjo in vestnostjo v izdelovanju umetnih in umetno-obrt-nih izdelkov šo silno lahko obogatil našo cerkveno umetnost. Zal mi je prijatelj, ki si mi sporočil bridko vest — da ne morem ustreči Tvoji želji in pisali nekrologa, popisati njegovih del, kakor zasluži, ker mi ni na razpolago drugega nogo slab, po-zabljiv in poleg tega še na vse strani obložen spomin. Zato to vrste ne bodo dovršena slika vrlega moža, ampak lo slaba, senčna podoba, da naša javnost vsaj ob smrti izve zanj, ki jo v življenju kot tiha vijolica skrito lo malokomu znan dehtel in deloval. V 62. letu starosti jc njegovo telo vzel vase tihi grob. duša njegova je pa pohitela po plačilo pred prestol Vsemogočnega, kateremu na časi ie bilo po- svečeno celo življenje in vse delovanje rajnikovo. Janez Vuruik je bil mož stare korenino, čvrste, visoke postave, redkih, dobro pretehtanih in natančno premišljenih besedi, da so lahko reče, cla ni prišla nepotrebna beseda, iz njegovih ust: malo govoril, veliko mislil, zato je pa tudi vselej natančno, določno, jasno preciziral s par stavki stališče in ga podprl z izbornimi argumenti. Poleg toga je bil izredno blagega srca: raje jc sam na tihem trpel, nego da bi komurkoli čeprav le na videz kako težavo na-pravljal. Prav zato so ga kljub odločnemu katoliškemu mišljenju in zvestobi do S. L. S. tucli vsi nasprotniki visoko spoštovali. Bil je res katoličan, kakršni niso tako pogosto sejani, ne katoličan vsled tega, ker je njegovo delovanje segalo v katoliške cerkve, ne zato kakor da bi mu lo dobička donašalo — saj je živel in umrl v silno skromnih razmerah — ampak katoličan vsled globokega prepričanja, da jc katoliška vera edino sredstvo, da človek uteši hrepenenje svoje duše, edina pot, po kateri pride posameznik pa tudi cel narod do prave časne in večne sreče. Prav vsled to odločne katoliške zavesti. in splošnega zaupanja in spoštovanja, ga je katoliško društvo za radovljiški okraj dolgo vrsto let volilo za' svojega predsednika in znano je, da se je pod njegovim vodstvom delovanje katoliškega političnega društva, za ta okrn j /olo ugodno, vzorno razvijalo, tako, cla je radovljiški okraj eden tistih, ki so s katoliško organizacijo najbolj prepleteni in prepojeni. Če še omenim lepo družinsko življenje, tisto tiho pa tembolj gorečo ljubezen, ki^je vezala moža z ženo, očeta z otroci, ^sti čudovito uežni dih otroške udanosti in spoštovanja do blagega očeta, ko je vse takorekoč po prstih hodilo — ne iz strahu, ampak iz gorke, iznajdljive ljubezni — da ne zmoti umetnika v njegovih visokih mislih, sem tega vzor - človeka, vzor - moža, vzor - katoličana vsaj za največjo silo o črtal. Naloga moja. bi zdaj bila, ga opisati, kot umetnika, ki ga bo naš narod težko pogrešal, ki mu ne vem za enkrat nadomestila, zlasti glede na cerkveno umetnost. To je pa ložka naloga dandanes, ko so vsakdo čuti dovršenega umetnika, da zna le pomazati nekaj platna ali zagrešiti kako rezbarijo oziroma. malo povrhu obtesati kos kamna ali pa skrpucali ilustracijo ali »vinje-to«, ki bi v njih niti Demosten s svojo, znatlo lučjo, niti Sokrat z vso svojo bistroumnostjo ne našel niti najmanjšega sledu po kakih iverili, ki bi bile od debla umetnosti odletele. Vurnik se ni umetnika delal, ne kazal, sovražil jo vsakoršno reklamo, ni maral, da bi ga umetnika imenovali: toda umetnik — nc po diplomi, ampak po delili — umetnik je bil! Kakor v celem svojem Življenju: v stanovanju, obleki, hrani, besedi silno skromen, da si ga. po videzu lahko imel za enega izmed preprostih gorenjskih mož, tako je tudi njegovo umetniško delovanje cličila brezprimerna skromnost. Če si ga vprašal, zakaj ne poskrbi, cla bi se njegova dela na ta ali oni način javnosti sporočila in osvetlila, cla bi s tem cerkvena predstojništva nase opozoril in si s tem več in Ar materialnem oziru boljše delo pridobil, ki bi mu njegovo skromne življenjske razmere izboljšalo, je odgovarjal takole: »Ne, nc! Komur moje delo ugaja., me bo že našel; tega pa nečem, cla. bi bil kdo pozneje razočaran.« In če si mu kazal, da drugi tudi poskrbe, da se o njih imenu in delih v javnosti govori in piše in cla so si pri enakem delu zelo opomogli, je tako lepo odgovoril: »Če so moja dela kaj vredna, sc bo že v sto letih o njih pisalo; če pa takrat ne bo vredno o njih pisati, naj se pa tudi danes nič ne!« Tako njegove lastne besede! Tako je mož poleg svoje umetnosti na svoj obstanek pozabil, dasi jc vedno in pridno delal brez prestanka. Umetnost cerkvena, saj cerkvi jc bilo njegovo življenje posvečeno, mu jc komaj skromnega vsakdanjega kruha dajala; dočim si je ta ali oni, ki si je tudi s cerkvenim delom svoj kruli služil, svoje gnezdo prav udobno postlal — kar je pač vsakomur privoščiti — je on siromak ostal, zlasti zato, ker mu ni bila. poglavitna, reč zaslužek, ampak delo tako natančno dovršeno, da nihče no more reči, do ie le enkrat premalo z Dnevne novice, — Občni zbor Gospodarske zveze l)o jutri ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih »Gospodarske zveze«. + »La Fatria del Friuli« in beneš-ld Slovenci. V Vidmu izhajajočem listu »La Patria del Friuli« še vedno ne da miru posojilnica, katero je ustanovil pri Klodičih č. g. kaplan škur. Ona vidi v ti posojilnici veliko nevarnost u Italijo. Minoli petek jc priobčila dolg članek, v katerem nasvetuje italijanski vladi sredstva, s katerimi bi sc dali beneški Slovenci na uajizdat-nejši način poitalijančiti. Taka sredstva bi bila po mnenju omenjenega lista železnica, ceste in šole, ki bi povzdignila gmotno in duševno stanje beneških Slovencev. Za šole naj hi se iz-vežbale in pripravile Slovenke. Take učiteljice, ki bi se z otroci dobro razumele, bi bile najpripravnejše sredstvo za italijanizacijo beneških otrok. Učiteljico Italijanke bi takega posla no mogle prav vspešno opravljati. + Pri jubilejnem slavnostnem zborovanju bratovščine sv. Mihaela dne 26. marca na Dunaju, ki je ena najuglednejših in najstarejših katoliških organizacij v državi in šteje v svoji sredi od nadvojvod pa do preprostih meščanov najboljše može in žene katoliškega tabora v Avstriji, jc bil prvi slavnostni govornik dr. Krek. O njegovem govoru, ki je slikal pomen pa-peštva v naši dobi in se dotikal največjih problemov v boju modernih stremljenj, pravijo katoliški nemški listi, da jc na navzoče vplival s tisto sugestivno močjo, ki jo ima le ur. Krek v oblasti. Govor sam priobči, kakor čujomo, najbržeje »Čas«. Omenjamo samo, tla so bili pri tem jubilejnem slavnostnem zborovanju mecl drugimi navzo.či: nadškof dr. Nagi, pomožni škof dr. Zsehbkke, princesa A. Win-discligractz, princesa Fanny Liechten-stein, knez in kneginja Paar, knez Ernst Windischgraetz, knez Zdenko Lobkovic, kneginja Ilenrieta Liechten-stein, kneginja Windischgraetz-Rad-zivvill, grof Gunthcr-StoUbcrg, grof Kalnokv, dedni grof in grofica Trautt-mannsdorf, grof in grofica Harrach, grof Montjove, grof in grofica Mar-schall, grofice Szechen, Moncenigo, Czernin-Fries, Kielmannsegg-Paar, Zi-chy, Desevvffy, Silva-Tarouca, grof Walterskirchen, baron Spineite, poslanci dr. Drexel, Kunschak, Andcrlc, Walcher, Korošec, Benkovič, katoliški dijaki, duhovniki in redovniki, občinski svetniki itd. Da jc bil pri tako odlični prireditvi povabljen za slavnostnega govornika dr. Krek, priča tako o velikem ugledu, ki ga on sam uživa, kakor tudi o ugledu katoliških Slovencev, na kar smemo hiti pač ponosni, — Novakovi dediči in Novakova zapuščina. Nemški listi so prinesli vest, da je dedič že najden v Gradcu, ki je baje steklar Marko Novak. Kakor poročajo, je »storil že vse potrebne korake«, da dobi dedščino. To ni resnica, ker »potrebni koraki« in vsi podatki sc dobe v župnijskem arhivu v Ribnici in do sedaj se še ni nič izdalo. To v informacijo. — Dan na dan se oglašajo dediči ustmono in pismeno. Popolnoma brez potrebe. Ako kaj dedščino, ho sod-liija poiskala postavne dediče in sc ni treba oglaševati, sicer ho moral župni urad v Ribnici odpreti posebno pisarno le za dediče. Vsem odgovoriti je naravnost nemogoče. Kolikor je znano sta v sorodu lc dve rodovini, ki izhajate iz Ribnice št. 98, to je Suščova in Miklo-va. Ostali si delajo le nepotrebna pota dletom usekal ali pri brušenju z gla-divnikom le enkrat premalo potegnil. Prav zato jc pogosto raje v svojo škodo iu izgubo delal, nego da bi delo le površno dopolnjeno oddal. Ta natančnost je potekala iz njega globoke verske zavesti, iz prepričanja, da dela za. Boga, ki si je v cerkvi, v mali hišici na oltarju izbral svoj sedež, da mecl nami osebno prebiva. Bil je pač podoben onemu mojstru, ki jc stavil streho °nega izmed slovitih gotskih stolpov v Nemčiji (morda onega v Strassburgu). Prašali so ga: čemu vendar tako natančno in vestno vsak kamen izdeluješ, ko noben človek ne, bo mogel s tal videti ali je slabo ali dobro izdelan! Da se le izdaleka vidi. kakor da je dobro narejen, je pa prav. Škoda toliko nepotrebnega delal Bogoljubni mož je pa odvrnil: Ko bi delal samo za ljudi in samo za oči, bi bilo gotovo prav, kar nii pravite; ljudje res ne bodo videli, ali je delo površno ali natančno; toda ftog, sa čegar čast in slavo delam, ta bo pa natančno videl, kako sem svoje delo izvršil, naj je še taka višava. (Konce.) in stroške. — Tudi šc ni dognano, koliko je resnice na tej cledščini. Sedaj jc vzel vso zadevo v roke ugleden mož, ki ho poizvedoval, če je sploh kje kaj denarja in če ni že stvar zastarela. — Posebno še enkrat naglašamo, da ni vsak dedič, ki se piše Novak, ampak le oni, kojih rod izhaja iz Ribnice št. 98 od lota 1792. dalje. Vsi Novaki so razburjeni in sc obračajo za pojasnila o dedščini do poslanccv, župnili in županskih uradov. Vsak Novak hoče hiti dedič. Pričela so se pa tudi sleparstva. Marsikdo se obrne do različnih agentov in »Gencalogov«, ki obljubujejo zastonj vse potrebne podatke. Ko pa dotični piše, zve, da se zahteva takoj 100 K za potrebne informacije. Dunajski časopisi so prinesli naslov nekega Herman Iler-manna, genealoga na Dunaju, Gersthof Bastiongasse 24, ki v*5 zastonj posreduje. Baje je pri njem nasedlo žo več Novakov posebno okoli Sevnice, Rimskih Toplic in Celja. Naj si nikdo po nepotrebnem nc dela stroškov. Če je na vsem kaj resnice — bo treba še počakati. Vse ho natančno pojasnil »Slovenec«. — Umrl je včeraj v Vipavi načelnik požarne hrambe Ivan Mesesnel, posestnik, kotlarski mojster in večletni občinski svetovalec. V svojem rokodelstvu je bil izvrsten strokovnjak in vipavski okraj bode težko dobil tako veščega moža. Naj v miru počiva! — Nemški cesar na Jadrauskem morju. V torek zjutraj je odplula iz Pulja pod poveljstvom poveljnika vojne luko, viceadmirala pl. Ripperja, cela reservna eskadra, obstoječa iz vojnih ladij: »Nadvojvoda Karol«, »Nadvojvoda Friderik«, »Babcnberg«, »Cesar Karol VI.«, »Szigetr&r« in okolu trideset torpedovk. Eskadra je odplula iz luke proti Rovinju in ondi pozdravila nemškega cesarja in cesarico na nemški jahti »Holienzollern« ko je ista priplula v naše vode. Pozdrava se je udeležil tudi naš prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Hohenherg, katera sta bila ukrcana na vojni ladji »Cesar Karol VI.« Popoldne ob tričetrt na eno je priplula eskadra zopet v vojno luko. Ko je priplula vojna ladja »Kari VI.« s prestolonaslednikom in njegovo soprogo na krovu, pozdravile so cesarskega princa vse v službi stoječe vojne ladje s streli iz topov. Na gradu je plapolal nadvojvodov prapor. Ko se je eskadra usidrala v vojni luki se je prestolonaslednik s svojo soprogo preukrcal na vojno ladjo »Szigetrar« katera je odplula s cesarsko družino zopet pred Brionski otok, kjer se je nadvojvoda s svojimi izkrcal. — F. S. Finžgar v Zagrebu. Iz Zagreba nam poročajo: 22. pr. mes. je predaval v prostorih katoliškega akadem. društva »Domagoj« pisatelj F. S. Finžgar. Bilo je prvi pot, ko je predaval pesnik v »Domagoju« in bilo jc gotovo tudi vsled tega vse polno nove hrvaške generacije, bogoslovcev, učiteljic in njihovih koleginj z učiteljišča, srednješolcev in veliko število drugih prijateljev »Doanagoja«. Čuli smo ga in sprejemali iskre od ognja, ki nam jih je dal. Predavatelj sc je spominjal prvega sestanka hrvatskih in slovenskih abiturijentov pred dvajsetimi leti. Bili so vsi navdušeni, vsi so hoteli delali, a nikdo ni pokazal poti, po kateri naj hi šli. Edini rezultat onega sestanka jo bil, da jc zašla hrvaška tamburica tudi v slovenske pokrajine. Predavatelj jc čestital mladini, ki so zbira v »Domagoju«, ker ve, kaj hoče in kje je njen cilj. V ostrih besedah je nato grajal liberalizem in njegovo »svobodo«. Liberalizem jo boj vsega in proti vsemu, nebrzdana konkurenca, in takrat:, ko je imel liberalizem največ moči, je zmagoval »lump in denar«. Poštenje jo postalo brez vrednosti. Industrija hrvaška in slovenska je v tujih rokah, :i Hrvat in Slovenec sta. postala »raja in hlapec«. Zlu, ki ga jo zadal liberalizem našemu narodu, se more od pomoči samo z za-drugarstvom in organizacijo. A v krščanskih organizacijah je edini lok proti liberalizmu in indifcrentiziuu. Vsak intoligent, vsak študent, jo dolžan, da organizuje ljudstvo. To je dolžan svojemu narodu, ker so ima njegovemu znoju in žuljem zahvaliti za svojo inteligenco! Ni cilj izobrazbe samo v tem, da dvigne posameznike, lomvo* da ljudstvu koristi. Vso organizacije morajo temeljiti na krščanski podlagi. Samo dve stranki sto na s ve hi — Bog in satan — aut! aul! Treba jo, da so borimo proti*..satanu iu njegovim apostolom do poslednjo kapljo krvi, da rešimo narod in vero njegovo. Ker lopov jo oni, ki tržo temu narodu i/, srca verske resnice, a zanjo mu ničesar ne dajo. Lopov jc oni. kdov mu vzame srečo in mir, a ne da nadomestila. To dobi jo pot preko Kalvarijo, in edino plačilo, a največje plačilo za (o jc ljubezen naroda, ki pozna onega, kdor mu dola dobro in mu vrača z ljubeznijo. Težko delo jc, polagati kamen vrh kamna, a zato je večje plačilo mirne zavesti izvršene dolžnosti. -- To je na kratko obris predavanja F. S. Finžgarja. Padlo so gotovo njegove besede na plodna tla in rodile bodo stoleren sad. Zato mu v imenu »Domagoja« in vseli n.jc-govili gostov kličemo na tem mestu — iskrena hvala! — Metliške novice. Na milariji obolelo in umrlo je v naši fari več žensk. Kaj povzroči to bolezen, zdravniki sove no more najti. — Preložitev okrajne ceste pod Veselico pri Metliki je dovršena. Delavci so prešli na progo Drašeči—Vidošiči. — Neki delavec sc je pri streljanju kamenja pri Gra-brijanovi hiši ponesrečil. Strel mu je koleno na levi nogi razbil. Upati jc, da okreva. - • Nekateri ljudje, ki so jim z lahko zasluženim denarjem našega ljudstva dobro godi, so si naročili na Jožofovo mostno godbo, da. tako proslavo god svojcev. Tudi nekaj za bogove. — Prva dolenjska posojilnica v Metliki je izključila tri naše može, ki so liberalcem tako na poti, kot trn v poti. To dejanje nam vsiljuje misel, da se boje teh mož pri občnem zboru in da jc posojilnica v denarnih stiskah, ker dolgove iztrjujo. Gospoda G usti n a pa moramo vendar vprašati, če jo pozabil na oni čas, ko jo okoli županov in naših poslancev moledoval za pošto v Metliki. Ali so spominjate, kako ste Matjaši-ču delali poklonc kot kakšnemu princu. Lo naprej, — lo igrajte se z ognjem. Povemo vam le to, da bi so poti f Gan-glom kaj takega nikdar ho hi zgodilo, dasiravno jo bil naš politični nasprotnik, kajti on ni bil slamnati mož. Čo vam bodo Masarykovci svetovali, bo dete šc obžalovali. Imenovanja pri državni železnici. Adjunkt in načelnik žel. postajo Bohinjska Bela Viljem Kelec je imenovan za poslajenačelnika v Grosupljah, adjunkt in komorciclni zastopnik v Divači Ivan Soklič pa za poslajenačelnika v Bistrici-Bohinjsko jezero. —- K oporoki gospe Hočevarjeve, V nadaljnjih točkah svojo oporoke določa gospa Hočevar 25.000 K kot. kapital za svete maše v kapelici krške bolnice. Duhovnika, ki naj daruje vsak dan sv. mašo, naj določi do svojo smrti gospod Renier, lahko pa je to tudi sam. 62.000 kron jo zapustila za dijaško ustanovo, ki naj ima ime »Martina, in Josipine Hočevarjeve dijaška ustanova«. Dijaških ustanov ho pol po 450 K. Nadalje določa oporoka: 48.000 K za osem ustanov za osem gojencev, ki obiskujejo krško meščansko šolo, 24.000 K za dve ustanovi gojencem obrtno šolo v Ljubljani, ki so absolvirali meščansko šolo v Krškem, društvu gospoj krščanske ljubezni sv. Vincenca Pavlanskega kapital 16.000 K, da se iz to vsoto daje v »Josefinumu« lirano ubogim, delane-zmožnim služkinjam, Lichtenthurno-vomu zavodu 20.000 K, da sc iz te vsote skrbi za primerno število ubogih deklic iz Krškega in Radovljice, 6000 K za dve ustanovi, ki naj omogočita vsako loto dvema ubogima otrokoma se zdraviti v kopališču Grado, Rlizabctni otroški bolnici 6000 K, otroškemu zavetišču v Florijanski ulici 6000 K, Ljudski kuhinji 3000 K, Filharmonični družbi 6000 K, sirotišču v Kočevju 6000 kron, bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 10.000 K, za podpore sitarjem v Stražišču pri Kranju kapital 2000 K, od katerih obresti naj občina vsako loto razdeli na obletnico njeno smrti, požarni hrambi v Krškem 1000 K, meščanski gardi v Krškem, požarni hrambi v Vidmu 800 kron, revežem v Krškem 2000 K, za župno cerkev v Krškem in za podružnico 10.000 K, župniku .T. Rcnicrju 10.000 K, da iz tega kapitala da, čo uvidi potrebo novih orgolj v krški župni cerkvi v ta namen 6000 K, za poprave v podružnični cerkvi 4000 K, revežem v Vidmu 600 K, za svete maše v krški župni cerkvi 1000 kron, trem graškim dobrodelnim društvom pa 6000 K, za svete maše v župni. cerkvi v šmartnem pri Kranju 1000 kron, hišnemu zdravniku dr. Galla-scliu 4000 K, za kirurgično instrumente v krški bolnici 6000 K, za zgradbo kapelico na krškem pokopališču 15.000 kron, društvu za otroško varstvo v krškem okraju 15.000 K, ljubljanskemu nemškemu šolskemu kuratoriju za nemške šole na Kranjskem 50.000 K, društvu za bolno na pljučih na Kranjskem 20.000 K. vseučiliiščnikom J. Prazniku. Milanu Kalanu, Francu Lanipctu po 1000 K, društvu za podporo nemških visokošoloov na Kranjskem 12.000 K, za ustanovitev otroškega in dekliškega zavetišča v Radoljici 200.000 K. Izpeljava in varstvo zavoda jo naročena dekanu radovljiškemu. Vpokojencmu polkovniku Bosehiju 5000 K, 8000 K za dva oltarja v krški župni cerkvi, svoji prijateljici Mariji Zcrjak 2000 K, župniku ltcnieru 30.000 K, preostanek, ki osta- ne po teh izplačilih' še v graški es-koniptni banki, dobi župnik Renier, da ga porabi v dobrodelne namene tekom svojega življenja pa o tem kapitalu župnik Renier ni nobenemu dolžan dajati računa. Goriški velodrora prodan. Znani velodrom, kjer so so vršile pred leti tudi slovenske prireditve in ki je bil last Gor i upa, jc kupil goriški magistrat. Pravijo, tla bo služil ta prostor za zgradbo nove vojašnice. Novo generalno mosio v Puli. Nareclbeni list javlja: Cesar je odredil, da so infa" zapovedništvu vojne luke v Puli dodeliti en general. Delokrog dodeljenega generala določi zapovednik vojne luke, ki mu izroči tozadevne posle Podružnica avstrijskega mornariškega društva so je ustanovila včeraj v Gorici. Ameriške vesti. V I nilv Station, Pa., sta bila poročena g. Ivan Kirn in gospodična Ljudmila Šobcr. — V Orc-gon C.itv, Ore., so jc poročil g. Matevž Škof z gospodično Marijo Ivurnik. — Slovenci v Broughtouu, Pa., in v Wil-locku. Pa., si hočejo kupiti svoje pokopališče-. Izvolil so jo odbor iz vseh slovenskih društev, ki hode vodil vse predpripravo v to. V istem kraju bodo zidali tudi novo župnišče. Cerkev je bila zgrajena prod štirimi loti. — V Salemu, Ore.. je umrl Ivan Zakolj, star 28 lot. Mučil so jo blizu dve loti, ker jo imel kostno jot i ko. Prod onim letom so niu odrezali levo nogo pod kolenom. — V Donveru, Colo., jo umrl Josip Krašo-voc iz Matuljc na Blokah. Pokojnik je bil star 48 lot in zapušča doma žalujočo vdovo s štirimi nedoraslimi otro-čiči. Ranjki jo bil žo v drugič v Ameriki; zadnjič jo prišel pred dvema letoma z namenom, da si. še kaj prisluži, toda mesto toga ga jo dohitela neizprosna smrt. t'mrl jo v Clevelandu rojak John Boldin. Star je bil 52 let. Bolehal je za vodenico nad tri mesece. Pokojnik ji- doma jz Žužemberka iz vasi Trobce. V istem mestu je umrl \ mestni bolnišnici rojak Marko Zabu-kovec, in sicer za voth nico. Star jc bil 39 lot. Pokojnik jo bil doma iz dobre-poljske farc, kjer zapušča mater in eno sestro. svw« l j šentpetersko prosvetno društvo vabi k prireditvi, ki jo ponovi na splošno željo v nedeljo dno 2. aprila t. 1. v Rokodelskem domu, Koinenskega ulica št. 12. Spored: 1. Petje društvenega mešanega zbora: a) A. Vilar: V mraku, b) Aljaž: Domovina. 2. Govor. 3. Do-men, Narodna igra s petjem v petih dejanjih. - Po Jos. Jurčiču spisal Ivo Česnik. Začetek točno ob 'j7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 30 v, II. vrste 1 K, III. vrsto 70 v; stojišča 40 I vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Predavanje S. K. S. Z. Sinoči jo ( predaval v »Ljudskem domu:; g. ing. Janko Rataj o »mleku in modernih na-redbah za preskrbo most z mlekom«. V uvodu jo podal nekako kratko analizo mleka, naštel njegovo sestavino in pojasnil njihov pomen in važnost v človeškem življenju. Vsled svojih zelo re-dilniii snovi je mleko najboljši suro-gat, nadomestilo za opojno pijače Abstinenca hi so vso drugače lahko širila, ko bi imeli pri nas lopo urejene mle-karne-pivnicc, kot so n. pr. na Dunaju. Naštel jo in opisal tor s statističnimi podatki pokazal škodljive bakterije, ki so v mleku rede in nniože, ki postanejo človeškemu zdravju zelo škodljive. Sklepno je prešel na preskrbo most z mlekom. Kot strokovnjaku, ki je videl najmodernejše in največjo mlekarne Avstrije, Nemčijo, obiskal tudi vse znamenite sirarno v Švici, mu je bilo kaj lahko opisati in nam jasno predočiti velike dunajske mlekarne, ki z dobrim, zdravim in vžitnim mlekom preskrbuje tisočo in tisočo vsak dan. Končal ju zanimivo predavanje, ki je bilo prepleteno vseskozi s praktičnimi migljaij. lj Liberalna požrtvovalnost — hum> bug, Z velikanskim tam-tam in bum-bum je napovedal to dni na nekem liberalnem shodiču starin dr. Triller, cla ho stavil kot upravni svetnik ljubljansko k redil no banke predlog, naj izplača vložnikom falirane »Glavne posojilnico« \so one vlogo, ki no presegajo 300 kron, ter da prevzame kreditna banka saria eventualno i ni bo na svoje ramo, tako da no bodo ubogi vložniki oškodovani. Povdarjal jc pri tem plemenitost tega predloga in praktično požrtvovalnost liberalnih denarnih zavodov. ki naj hi bile v zgled naši stranki. V isti sapi jc seveda napadel deželni zbor, ki je votiral v svrho vsestransko asanacije »Glavne« 50.000 K. Liberalni listi so trobili to veliko novico kot dokaz liberalne požrtvovalnosti z debelimi črkami v svet ter pozivali vložnike, naj se takoj oglasijo v kreditni banki, ki jim bo vse takoj z obrestmi vred brez odtegljaja izplačala. Naša dolžnost kot kronisti je seveda, da tudi' obvestimo naše pristaše o tem liberalnem sklepu, obenem pa moramo tudi naše somišljenike informirati, kak zajec da za tem grmom tiči. In kaj smo zasledili? Da ljubljanski kreditni banki primanjkuje denarja ter da jc vse to zopet le v o 1 i 1 n i manever — pravi pravcati liberalni humbug! Nek rno-žiček je namreč tako nesrečen, cla ima tudi nekaj hranilnih knjižic polomljene »Glavne posojilnice«, kojih posamezna ne presega vrednosti 300 K in kojih skupna vrednost je nekaj nad 5000 K. Okorajžen vsled poziva v liberalnimi listih se je oglasil včeraj v kreditni banki v veseli nadi, da mu bo ista dotično svoto izplačala. A glej! Najprej so mu rekli, naj se zglasi popoldne ter naj prinese pobotnico za cel znesek, pa bo čez kake štiri dni dobil denar. Mo-žiček jih uboga ter se popoldne zopet oglasi, a seda j mu pa povedo, d a Kreditna banka sploh ne izplačuje ničesar na v 1 ož n c knjižice »G 1 a v n e« ter da bode poslala p o p r a v e k v »S 1 o v. Narod«. In možiček je s potrtim srcem zopet odšel s svojimi knjižicami — pa brez denarja. Za take dušice pa naše liberalce še nismo smatrali. Ne-čuveno je namreč, da si upajo ti možakarji uboge žrtve njihove »Glavne« še na ta način za norca imeti. Iz tega sc pač najbolje vidi plemenitost srca naših liberalcev, in to, kar smo že davnaj povdarjali, da liberalcem ni resno na tem, da bi pomagali zapeljanim žrtvam njihove polomljene »Glavne«, marveč da je temi ljudem nesreča njih lastnih pristašev veselje. Drugače si pač tega postopanja ne moremo razlagati. Pripominjamo. cla je pri asanačni enketi, ki jo je sklical deželni odbor, predlagal zastopnik naše gospodarske organizacije, da je potrebno, da se najprej malim vložnikom izplačajo njih vloge ter se je sklenilo, da izpelje skupno to akcijo deželni odbor s pomočjo vseh denarnih zavodov brez razlike. Pribijemo, da jc torej dr. Triller le liotel kopirati ter da liberalci ne morejo imeti drugega namena pri tej zadevi kot to, da bi še to akcijo, ki naj bi žrtvam »Glavne« pomagala, izrabljajoč jo v svoje strankarske namene, pokvarili. lj Seja predsedstva »Zveze Orlov« se vrši jutri t. j. clne 30. t. m. točno ob doI 8. uri zvečer. lj Histerično glasilo M. Sladičeve, ki izhaja v »Učiteljski tiskarni«, naj Gasparijevo karikaturo, kako dr. Šusteršič nese 7. vzdihijejem: »Oh, kako me teži ta težki križ!« — velik križ, na katerem je zapisano »Ivrcgar in Štefe«, blagohotno spremeni v resnično podobo: slovenskega liberalnega po boljših plačah vzcliliujočega učitelja, kateremu so njegovi prvaki na ramena »Učiteljskega konvikta« in »Vdovskega društva« navalili velik križ »J litrov i h« dolgo v. Ta težki križ bo učiteljstvo resnično težil, kajti poplačano liberalnemu učiteljstvu ne bo drugega — kakor »Jutrove« surovosti in nesramnosti. Za to plačil o pa mi garantiramo! lj Nove vrste davkoplačevalec. Smejali so se danes po Ljubljani »odprtemu pismu«, ki ga je odlični Miha Plut kot Milan Plut priobčil na adreso samega deželnega predsednika barona Schvvarza v današnjem »Jutru«. Plut vprašuje barona Schwarza »ali ima on (Plut) kot avstrijski državljan kakih pravic v Avstriji ali ima samo prijetno dolžnost plačevati davke in trpeti ši-kane baronu Sch\varzu podrejenih organov?« Miha Plut ne plačuje niti iic-ka davkov, ne osebne dohodnine, nc pridobninskega davka, katerega plaču-je zanj naivna »Učiteljska tiskarna«. Avstrijska država bi zaradi svojega imenitnega »državljana« Miha Pluta lahko šla že davnaj rakom žvižgat, če bi se zanašala na »prijetno dolžnost«, ki jo čuti v sebi Miha Plut, kadar drugi zanj, oziroma za. njegovo »Jutro« fis-kusu odštevajo davke. Gospod baron Schwarz bi moral že davnej podati dc-misijo, čc bi slonela avstrijska država na Kranjskem na takih davkoplačevalcih kakor jc g-. Plut, ki je, kakor danes sam priznava, že v najzgodnejši mladosti delal ljudem le škodo. Edino, kar bi državljan Miha Plut utegnil na davčnem polju storiti, bo to, da bo v danem trenutku oslabil davčno moč »Učiteljske tiskarne«. Davčni vpliv g. Milia Pluta poznajo v Srbiji celo — ženske, pri katerih se je ta avstrijski patriot oglasil za predujeme. Imajo ga torej tucli srbski davkoplačevalci v dobrem spominu in je tako njihova jeza na take Avstrijce precej opravičena. Morda v »Narodnem domu« zato porabijo Miho Pluta kot davčno sjiecialiteto 1. aprila . . . lj Nove zgradbe. Del zidarjev in delavcev je še clošel pretekli teden s Furlanskega in Goriškega ter so jih že sprejela tukajšnja stavbena podjet ja na delo. S tem so se pričela zopet dela na napol zgrajenih stavbah, kakor tudi priprave za novo. Na vogalu Zarnikove ulice so začeli kopati temelj za vilo gospe Elzo Prelovšek. Na stavbišču starega vojaškega oskrbovališča je napredovala zgradba hiše Jožefa Mayerja že nad parterno višino. Na istem stavbišču že lansko jesen dozidano hišo Ku-belke so že skoro popolnoma ometali in osnažili. Parterni prostori na Erjavčevi cesti št. 2 bodo adaptirani za prodajalne loluke. Pri poslopju nemškega gledališča so zopet začeli z zidarskimi deli, istočasno so tudi začeli podirati hiše Kranjske hranilnice v Gradišču. Prostor, ki bo na ta način nastal, bodo deloma pozidali deloma porabili v olepševalne namene in je bil v ta namen že parceliran. Na ta način se bo tudi reguliralo Gradišče, kakor tudi del Erjavčeve ceste. V poslopju držav-ne obrtne šole na Mirju, kakor tudi v novi ljudski šoli na. Prulah se vrše potrebna profesionistična dela. V začetku aprila se bo začelo z ometavanjem in čiščenjem. Razen teli objektov bodo clo-gotovili že sezidana sledeča poslopja: clva. objekta za enoletno prostovoljce v Vojaški ulici, hišo dr. Iv. Trtnika v Dalmatinovi ulici, hišo dr. L Pogačnika na Ahacljevi cesti, vili Kranjske stav-binske družbe na Cesti na Rožnik, prizidek Privškove hiše v Vojaški, oziroma Prisojni ulici, skladišče tobačne tvornice, kakor tudi poslopje internata »Mladike« v Levstikovi ulici. Adaptacijska dela so v teku: v hiši Sigmuncla Wutscherja v Prešernovi ulici in v hiši Ljubljanske kreditne banke v Stritarjevi ulici. Park na Bleiweisovi cesti dobi nov vhod, park na Taboru pa se namerava letos izvršiti. Na knezoškofijskih parcelah pri Sv. Petru sta projektirani dve novi poslopji; za eno zraven hiše g. P. Mate-liča je že izkopan temelj. Objekte starega vojaškega oskrbovališča na vogalu Franc Jožefove in Dunajske ceste bodo podrli in še letos spomladi pričeli s stavbo projektiranega poslopja Kreditne banke. I j Umrli so v Ljubljani: Doroteja Avsec, delavka, 66 let. — Jerica Lcnas-si, vdova užitninskega prejemnika, 50 let, lj O napadu na deželnosodnega svetnika g. Milčinskega so sc včeraj popoldne raznesle govorice po mestu. Govorilo se je, da je nekdo streljal v njegovo sobo, a. gospoda svetnika ni bilo v uradu. Okna so bila prebita. Kakor se sedaj meni, je nekdo streljal s fračo in prebil s svincem steklo. Štajerske novice. s Krojaški pomočniki stavkajo v Mariboru že ocl ponedeljka. s Duh se Je omračii učiteljici Lapa j ne v Pongercih na Štajerskem. š Poizkušen roparsk napad v Mariboru. V nedeljo ob li- 8. uri zvečer je na vrata stanovanja 80 let starega zasebnika Hermana Aubela nekdo potrkal. Aubel je mislil, da mu prinašajo večerjo ter je odprl. V tem trenotku jc skočil proti njemu nek neznan človek ter ga pričel daviti. Aubel je kričal na pomoč. Napadalec jc uvidol, da se mu napad no posreči, zato je izpustil starčka in zbežal, a pri begu ni imel sreče. Prijel ga je policijski stražnik. Napadalec je 27 let stari Viktor Schibal iz Maribora, ki je vedel, da jo Aubel premožen in da ima mnogo denarja spravljenega v miznici. Rožne slvari. Čehov so našteli na Dunaju ob ljudskem štetju 98.000, 4000 manj kakor pred desetimi loti. Visokošolci poletni natakarji. Najemnik restavracije v Kestelyju ob Blatnem jezeru jc najel 15 vsoučilišč-nikov za natakarje ob poletni seziji, in sicer 7 medicincev, 3 tehnike in 5 juri-stov. Služili bodo od 25. junija do 1. septembra proti popolni preskrbi in mesečni plači 200 kron. Zglasilo sc jo za natakarska mesta 500 visokošolcev. Pogrešan parnik. V Brisbamu pogrešajo parnik »Zongala«, ki bi moral ]>ripluti pred petimi dnevi v Makay. Parnik je imel 70 mornarjev in 68 potnikov. § Pri vojaški paradi ustreljen. Iz Carigrada se poroča, da je streljal na podpolkovnika v. Schliclitlinga, ki jc pred nekaj meseci vstopil v turško službo, ob vojaški paradi ob navzočnosti Ilasan Izred paše neki Albanec in ga nevarno ranil. Schlichtling- je sin prejšnjega poveljnika generala v Karls-ruhe. Koliko potrebujejo evropske armade. V časopisu »Lettura« je nekdo izra-čunil, koliko povžije na dan šest evropskih armad, ki štejejo v mirnem času okoli tri milijone vojakov. Vojaki potrebujejo na dan 45.000 q kruha, 30.000 q mesa, 15.000 konserv, 6 q riža, 1800 ti slanine, 1260 c[ soli, 1860 q sladkorja, 1440 q kave in 7500 hI vina. Všteto ni sočivje in pa krompir, ki ga vojaki brezdvomno tucli veliko povžijejo. Lesokopi v Južni Aziji. Do zdaj vemo, cla sc kopljejo le rude, premog in podobne stvari. Ali ste pa že slišali, cla so koplje tudi les? Francija ima v Južni Aziji svoje kolonije, kjer se koplje les iz zemlje. Les je neke vrste smreka, kteri pravijo namhou. Les je v zemlji včasih po des"et in več metrov globoko. Kako je prišel ta les pocl zemljo, se ne ve. Sodi se, da je to provzročil kak velik potres ali kaka. druga naravna sila. Les, kterega. izkopljejo, ima to posebnost, cla nc segnije v mokrem in sploh v zemlji ne. Odkod ima. les svoje lastnosti, se ne ve. Ali je bil v naravi tak, ali je pa v teku stoletij dobil to lastnost. Ta les izvažajo v velikih množinah v Evropo, kjer delajo iz njega mrtvaške krste za premožne ljudi. Posamezna debla so za meter in več debela v premeru. Književnost. * Nove šmarnice. Ravnokar so izšle nove šmarnice J. Seigerschmied: »Marija naša najboljša mati«, v zelo priročni obliki. Cena lično vezani knjigi 1 K 10 vin., po pošti 1 K 20 vin. Dobe se v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (H. Ničman) v Ljubljani. MartyroIogium Romanum, 4", oblika 28 X 20% cm, na finem papirju z velikim tiskom, fino vezavo, z zlato obrezo, mesto 24 K samo 12 K. Telefonsko in brzojavno poročilo. ALI SE PARLAMENT RAZPUSTI ALI NE? Dunaj, 29. marca. Cesar je danes ob 10. dopldnc sprejel ministrskega predsednika barona Bienertha v enourni posebni avdijenci, v kateri jc baron Bienerth predložil cesarju sklepe včerajšnjega ministrskega sveta. Dunaj, 29. marca. V današnji seji Nemške Nacionalne Zveze je več poslancev izreklo svoj dvom, da li res pride do razpusta parlamenta. Zlasti sta knez Auersperg in prof. Redlich po-vdarjala, da je že večkrat nastopila taka kriza, iz katere dozdevno ni bilo drugega izhoda kakor razpust, pa je potem vendarle ostalo samo pri odgodenju in se je zbornica po oclgoditvi zopet sklicala. Dunaj, 29. marca. »Neues Wiener Abendblatt« poroča, da je ministrski predsednik baron Bienerth v svoji današnji avdijenci pri cesarju slednjemu o liolitičnem položaju poročal in mu predložil sklepe včerajšnjega ministrskega sveta. Zdaj se nc gre več za uporabo S 14, ker je o tem padla odločitev v istem trenotku, ko se je. zbornica od-godila in je samoposebi umevno, cla sc bo budgctni provizorij s tem paragrafom, ki ga, kakor znano, vlada smatra za popolnoma konstitucionalno sredstvo, uzakonil— ampak gre se zdaj le za razpust zbornice, oziroma za to, kakšna naj bo končno politična konse-kvenca od opozicije ustvarjenega položaju. V političnih krogih sc zagotavlja, da je. baron Bienerth mnenja, da je treba vprašanje razpusta na vse strani clo-bro premisliti. Iz tega sc jasno razvidi, da baron Bienerth ocl ccsarja še nima pooblastila za razpust, ampak da si jc to odločitev cesar še pridržal. Budimpešta, 29. marca. Tukaj se v nekaterih političnih krogih nad razpustom avstrijske zbornice dvomi. Baje jo honvedski minister IIazay izjavil, da boste obe vladi že maja meseca obema parlamentoma predložili brambnoreformno predlogo. Iz tega nekateri sklepajo, da bo avstrijsk zbornica le za kratek čas odgodena j da se bo kriza dotedaj rešila na dru način. SMRTNA KOSA. Št. Vid pri Ljubljani, 29. marca Danes je tu umrl vpokojeni župnik i g. Gašper Maje r. Pogreb bo petek dopoldne ob 9. uri. BOLEZEN PREDSEDNIKA HRVAŠ KEGA SABORA. Zagreb, 29. marca. Bolezen di Neumanna se je znatno poslabšala te se je bati katastrofe. AVIATIKA. Pariz, 29. marca. Tu se je ponesre čil pri nekem vzletu laški aviatik Ce in se tako pobil, da je v bolnici iz dihnil. Berolin, 29. marca. Tu sta poročnil Machenturn in nadporočnik Ehrler ol 12 1. popoludne z vojaškega vežbališfr s Farman - dvokrovnim aeroplanon vzletela v zrak in ob 6. zvečer dospel; na vežbališče v Hamburgu, kjer sta si gladko izkrcala. Vmes sta se enkra izkrcala in napravila 275 km v urah. RESEN POLOŽAJ V SEVERNI ALBANIJI. Solun, 29. marca. Vkljub uradnim dementijem je položaj v Severni Alba niji dan na dan slabši. Danes pričaku jejo v Solunu vojnega ministra, Resna poročila prihajajo iz Peči in Djakova, koder se ljudstvo vede sovražno zoper oblasti in vojaštvo. Četaši so zavzeli! več vojaških stražnic, več vojakov ustrelili, več pa ranili in razorožili, potem se pa polastili nekega kraja, kjei so dobili municijo in orožje in zaplenili tudi tri topove. Tudi iz skopeljskega vilajeta prihajajo vznemirljive vesti. Iz Carigrada odidejo v kratkem štirje bataljoni pocl poveljstvom Turgut-Šefket-paše. GROZNA SMRT TREH OTROK. Monakovo, 29. marca. 'Štirje otroci delavca Kroissa v Trostbergu so se igrali z ognjem. Pri tem so se jim vnele obleke in predno so prihiteli zraven ljudje, so trije dobili že tako hude opekline, da so v nekoliko trenutkih umrli. Četrtega otroka, ki je dobil tudi težke opekline, so odpeljali v bolnico. NAPAD NA MONARHISTIČNI KLUB NA PORTUGALSKEM. Pariz, 29. marca, Iz Lizbone poro-jf čajo: V mestu Alhandra, 20 milj od Lizbone, so udrli republikanci v prostore nekega monarhističnega kluba ter ranili več oseb s streli iz revolverjev. Povod napadu je bilo dejstvo, da so našli pri dveh članih kluba velike zaloge orožja, največ revolverjev in patron. Skraini čas ie j. da se obnovi na- A ^ ročnina za M \ II. četrt- $ letje. Jf \ vv # % v M DruSlva. Društva naj na svoja naznanila listom prilepijo pet narodnih kolkovl — Iz Kamnika. Dne 26. marca se j« v dvorani »Kamniškega doma«, ki je bila clo zadnjega kotička napolnjena, prvič uprizorila igra »Dekle z biseri«, katero je priredil po znani povesti gospod dr. Gvido Rant. Igra je nad vso lepo uspela. Ne bi mislili, da se bodo mogli igralci zamisliti v težavne vloge in v dobo, ki jo, po svojem življenju tako različna ocl sedanjega časa, zlasti še, ker se te vrste iger še nikdar ni uprizarjalo na našem odru. Svojo nalogo so igralci splošno izborno rešili, predvsem seveda: Mirijam, Kaleh, Mark, Benoni in sodnik Simeon. Najbolj nam pa je ugajala Nehušta, ki .i« s svojim izvrstnim nastopom žela splošno priznanje. Društvu »Kamnik«, ki se vedno lepše razvija, želimo obilo napredka na polju ljudske izobrazbo Briljanti po itfjffl£fie:ni. H 'SIITI Nf F.Rurar'Prva največja domača ......S ,„• T trn" P r'ir - Jmi e^rtnatvrdkaliSt — — r,K()-P • lojabljanaMesinitrg in srebr.njngjjbastna tovarnaur.v Švici. §L — Z Brezij. Dne 25. marca so nasa dekleta drugič nastopila samostojno na odru. Igrale so igrokaz »Sv. Julija, krščanska sužnja« v štirih dejanjih. Igra jc sama na sebi jako težka, vendar je sleherna izmed igralk pogodila svojo ulogo. Najglobokejši vtis na gledalce je naredil konec: Julija na križu. Živo nas je to spominjalo na one čase preganjanja kristjanov, ko so jih zavoljo svete vere obešali poleg drugih muk tudi na les križa. — Obisk je bil pri zelo neugodnem vremenu zoper pričakovanje povoljen. — Selo. V nedeljo je tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredilo težavno igro »Občinski tepček«. iZa uvod je zapel pevski zbor prav dobro nekaj pesmic pod vodstvom g. Zabavnika. Igralci so dobro pokazali, kako je v občini, kjer je slab župan in za nič občinski odbor. Občinske seje sc vrše in dokončavajo pod vplivom alkohola, kaj vrednega sklepa ali celo dela pa ni. Igra vpliva prav poboljševalno na vsakega, ki ima odprt razum in ne kamnite gasrca. Fantje, le pogumno naprej! — Prireditev »Turški križ« na Vi-cu-Glincali se je v nedeljo zvečer v vsakem oziru izborno obnesla. Ime pisatelja te narodne igre, ki bo zlasti med tobačnim delavstvom v nepozabnem spominu in pa sodelovanje pristnega Ribničana g. Oberstarja je privabilo toliko občinstva, da je bila prostorna dvorana razprodana. Igralci in igralke so točno in pohvalno rešili svoje vloge. Za neprisiljen smeh in razvedrilo je poskrbel seveda Ribničan-Štri-galiea, ki nas ni mogel lepše seznaniti s šegavostjo in narečjem ribniškim, kakor je storil g. Oberstar. Za svoj nastop je žel živahno zahvalo in ponovno: Živio Ribničan! Strokovnjaška sodba o Alpina pre-cizijskih urah. Dr. H. Jaschko, asistent zvezclarne na Dunaju, piše mod drugim: Rad potrjujem, da sem Alpina precizijsko uro št. 104.041, ki mi je bila vročena sredi maja, od dneva nje sprejema nosil in sem dospel do prepričanja, da me je ta ura do današnjega dne v mojem pričakovanju v najpopolnejši meri zadovoljila. Med sedemtedenskim potovanjem v Trst in Pulj, kjer sem imel priložnost uro vsaki dan primerjati z normalnimi urami na nihalo v tamošnjih zvezdarnah, pokazala se je mala dnevna razlika, ki pa ni nikoli presegla dveh sekund in je imela končni rezultat sedem sekund razlike. Velika izbira pristnih Alpina precizijskih ur po stalnih cenah od 20 K naprej se nahaja v Alpina glavni zalogi Fr. Čuden v Ljubljani, Prešernova ulica 1, ki razpošilja brezplačno ilustrirane cenike. Prvi zofočk! bodo hitro prodrli, brez vsakega krča ali med časom dobivanja zob lako pogosto nastopajočih težkoč v prebavi, ako se da otrokom Scott-ova emulzija. Ona prepreči noči brez spanja, zobčki rastejo močni, ravni in zdravi. 34 letni dober sloves je porok za to trditev. To je brez dvoma, da bo 3100 iudi Vaše dete Scott-ouo emulzijo ______znam- ribičem — kot jar.incijskim znakom SCOTT-ovega ravnanja. ne samo rado zavživalo, ampak ; tudi zelo lahko prebavilo, tudi tedaj, ako bi mu mleko povzročalo težave. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. • mm : Harečalfe »Slovenca.,: Mnenje gospoda dr. I. Votruba Prerov. Gospod J. Serravallo! Trst. Zahvaljevaje se Vam potrjujem, da sem dobil poslano izvrstno Serra-vallovo Kina vino z železom in naznanjam, da sem ga rabil z uspehom pri svoji hčerki, rekonvalescentni po težki influenci. Smem ga toplo priporočati svojim kolegom kot izvrsten izdelek v dopadajoči obliki vina. Prerov, 8. februarja 1910. Dr. Votruba. Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorita kar sem samo slišala! Pri „ pralnem ekstraktu »Ženska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „2enska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. Višina n. morjem 306'2m, sred. zračni tlak 736-0 mm D a> 3 Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Velrovi Nebo gja •2 S a > 3 ~ iK —« > 28 9. zveč. 736 6 120 sr. jzah. oblačno 7. zjutr 364 5"5 sr. svzh. del. obl. 00 2. pop 34-1 19 4 sr. jzah. jasno Srednja včerajšnja temp, 10 90 norm. 60". Proda sc: En veliki vrtni salon 19 metrov dolg in 7 metrov širok. En velik železni štedilnik in dva velika voza za mrvo. Vpraša naj se v pivovarni »Union« Spodnja šiška. 1022 KONJAK 891 star, pristen destilat dalmatinskega vina jc najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. - Dobi sc edino pri tvrdki: Br. Novakovič, Ljubljana. rJT H 35.1% Jb; O JE IN Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 28. marca. Pšenica za april 1911.....11'50 Pšenica za maj 1911......1132 Pšenica za oktober 1911 ... . 10 70 Rž za april 1911.......7 95 Rž za oktober 1911......816 Oves za april 1911......859 Koruza za maj 1911......5 63 trdneje. Največ časa in denarja prihranite z uporabo stroja 734 IloMI diktiral sfro za reševanje korespondence, izročitev naročil, kontrolo telefonskih pogovorov, koncipiranje govorov, dalje pripraven za pisatelje, žurna-listc itd. Prospekti in razkazovanje zastonj pri The Rex Co.. Ljubljana Šelenburgova ulica 7. - Telefon 38. Kupiti se želi vezan ali nevezan 1010 Ponudbe sprejema uprava „Slovenca". Dama ki hoCe pospeševati kožno nego, k' l>ofe izgubiti pege, ter doseCi nožno mehko Ko/o in belo polt, sc umiva le z Steckenpferd lllijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Te-Sin ob I.abt. Komad po 80 v se dobi v vsili lekarnah, drogerijnh in trgovinah s parfumom i. t d. fiOB 1004 za omet v akordu se takoj sprejmejo pri stavbeniku Sogl-nu, tobačna tovarna. Kuharica dobro izurjena v kuhi, gospodinjstvu in kmetijstvu, želi vstopiti v službo v kako župnišče. Naslov pove uprava. 1014 Dua lokala za prodajalno v najlepšem dolu mesta se oddasta takoj v najem. Vpraša sc naj: Šelenburgova ulica 6, II, nadstopje desno. 854 Tsaiist in oimt z dobrimi spričevali, izurjen v tem poklicu, išče službe. — Nastopi lahko l.maja. Naslov pove upravništvo. 927 Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Simon Praprotnik stavbni in pahišlveni mizar v l>iijani, Mm fe št. 7 priporoča p. 11. odjemalcem svojo veliko zalogo 1020 vsakovrstnih omar za led v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. — Cena najnižja, postrežba točna. Telegrami: Simon Praprotnik, Ljubljana. — Telefon št. 77. Najboljši mrsfi fer belega platna -gg sta Glanna zaloga: MPri Sorraifei", 6_t Pogačarjev trg šieu. 3. Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6 kronske obrt ter bodem prevzemal vsakovrstna pokrivanja streh, kakor tucli vsa popravila spadajoča v to stroko. — Ceno zolo nizke. — Za mnogobrojna naročila se priporočani velespoštovanjem Mihael Presteniak. 1005 SO SI spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to priznano najboljši izdelek ob nedosežno nizkih cenah! ALFRED FRANKEL, komanditna družba. Prodajališče: LJUBLJANA, Stritarjeva ulica štev. 9. u^r 130 Hllalk tukaj in v inozemstvu. Katalog gratis in franko. »Valerija ali zmagoslavni izliod Iz Katakob.« — Zgodovinska povest. — Ta povest, katero je spisal priznani poznavatelj rimske zgodovine monsig-nor Ant. de Wall, je zajeta iz one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere so izšle najlepše povesti svetovnega slovstva. Povest, katera se vrši za časa vladanja rimskih cesarjev Maksencija in Konstantina Velikega, nam prekrasno slika zmagoslavni boj procvitajočega krščanstva proti propa-lemu poganstvu in je gotovo ena najlepših povesti iz prve dobe krščanstva, katero smemo staviti v isto vrsto s »Ouo vadiš«, »Dekle z biseri« in drugimi povestmi, ki so si v pol leta osvojile cel svet. Pisatelj monsignor Ant. de Waal je znan sirom sveta kot eden najboljših poznavalcev stare rimske zgodovine in izpod njegovega peresa izvirajo najboljši spisi o Rimu in njegovih znamenitostih, kar jih imamo. — Knjiga se dobi v »Katoliški bukvami« in stane s poštnino vred 1 K 50 v. Vezana knjiga velja 2 Iv 10 v. * Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno; 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu uglasbil Frančišek Kimovec, odobril čast. kn.-škof. ordinariat v Ljubljani. — Cena partituri 2 kroni 40 vin., glasovi po 50 vin. — Katoliška Bukvama v Ljubljani je pravkar v zelo lepi obliki izdala hvalevredno zbirko, katera obsega 21 napevov, iu sicer: 3 mašnih, 11 raznih, 3 blagoslovile in i slovesno hvalnico (150. psalm; veličastna skladba za slovesne prilike). — Odkar je pobožnost presv. Srca Jezusovega splošno vpeljana, smo pogrešali .lake zbirke kakor je omenjena, je torej našim cerkvenim zborom prav dobrodošla. — Želimo, da bi isti v obilnem številu segli po njej in na čast božjemu Srcu gojili te lepe. v najpo-božnejšem duhu in lahkem slogu zložene napeve, kateri se dobijo in naročajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Strokovnjaško oceno prinese prihodnja številka »Cerkvenega Glasbenika«. Antikvarijat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani ima na razpolago ravnokar sledeče, popolnoma nove in nerabljene brevirje (iz nove zaloge): l Breviarium Romanum, i zvezki, 1907, oblika 12", 17V>X10 cm na jako finem papirju s krasnimi, zelo razločnimi črkami za slabovidne, tanka žepna oblika, močna upogljiva vezava, zlata obreza s privezanim 1 j u b l j a tisk i m p'r o p r i j e m, mesto 55 K 60 v. samo 29 K. Isti brevir se dobi tudi s propri-jem k r š k i m in pa brez p r o -P r i j a. 1 s I i brevir, vezan v najfinejšem šagrinu s proprijem ljubljanskim, mesto 01 K 60 vin, samo 32 K. 1 Breviarium Romanum, 4 zvezki, 1906, oblika 18°, 16X9V2 cm. Zunanja oblika je podobna zgoraj navedenemu brevirju, le v manjši obliki in z nekaj manjšim tiskom, s proprijem la-vantinskim, z zlato obrezo, mesto 44 K 10 vin. samo 22 K. Isti brevir se dobi tudi brez pro-prija. V s e te izdaje so preskrbljene tudi z najnovejšimi oficiji. 1 Breviarium Romanum, 4", 2 zvezka, 271/2X20 cm, s prav velikim tiskom za dom, črno usnje, rdeča obreza (pro-prij ljubljanski), mesto 62 K 80 vin. samo 48 Iv. Stanovanje v Ljubljani s 3 sobami se išče. Ponudbe na naslov: A. Sivic, Radovljica. 1008 Kdo hoče brezplačno mladega konja za lahko delo začasno v najem? Le za krmitev in snaženje mora skrbeti. Kdo da konja, pove upravništvo. oas 3 NIZOZEMSKA 028 Ž1VLJENSK A ZAVAROVALNICA NA DUNAJU L, ASPERNPLATZ I, (v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Glavno zastopstvo Za Štajersko in Kranjsko: Gradec I., Sc!imied]asse 40. Glavni zastopnik za Kranjsko: Ciril Globočnik, Ljubljana, Elizabetna Gesta 4. Razpis. 1003 Za zgradbo železobetonskega mostu in preložitev v zvezi stoječe deželne ceste v Črnomlju na 120.000 K odnosno 7900 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 22. aprila 1911 ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe železobetonskega mostu in preložitve dež. ceste v Črnomlju". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da sc jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 °/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) ob uradnih urah. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 24.,marca 1911. Št, 168/pr Razpis službe 1010 © Na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani je s pričetkom šolskega leta 1911/2 stalno popolniti nanovo sistemizovano učno mesto pravega licejskega učitelja z a iaščino in francoščino s slovenskim poučnim jezikom, srednješolsko kvalifikacijo in združeno z onimi službenimi prejemki in obveznostimi, ki so veljavne za učiteljstvo na državnih srednih šolah. Pogoji za oddajo tc službe so označeni v § 5 in 6 liccjskcga statuta. Pravilno opremljene prošnje je vlagati najkasneje do 25. aprila t. 1. pri prsdsedstvu mestnega magistrata. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 14. marca 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik; Lasdian 1. r. W Ingenieur H. UHLIR Ljublfana, Resljeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb 3362 G. 831/11 Dražbeni oblic. 1017 m jaoni dražbi se bode prodalo S. apriia S9M ob s. siri dop. a Ljubljani, Prisojna ulica 5, u nos, Udmatu 95, DflefeS&ossa ul. 4. StfSsrise Terezije cesJa 12 m o Spodnji SlSfei g? sobna, prodajalniška in pekarska oprava, špecerijsko blago, razna vina in likerji, 1 omara za led, 1 šivalni stroj, 1 srebrna žepna ura, 3 blagajne, 3 konji in različni vozovi. Reči se smejo ogledati dne 4. in 5. aprila 1911 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v navedenih krajih. C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, odd. V dne 8. marca 1911. 751 so nedosežne glede oblike, Ljubljana. Dvorni trg št. 3. izvršitve in cene. Telefon št. 291. St. 9754. V svrho dobave potrebne notranje šolske oprave za novo šolo na Prulah vršila sc bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih stavbnega urada dne 11. aprila 1.1. ob 9. dopoludne Javna pismena ponudbena razprava. Kolekovane ponudbe, katere jc opremiti s5%nim na podlagi pro-računjene skupne ponudbene svote določenim vadijem in v kateri morajo biti posamezne cene in skupni troški navedeni v številkah in besedah, vlagati je do določenega roka pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi načrti, proračun, stavbni pogoji in vsi drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah na vpogled razgrnjeni. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale pogojem razpisa, ali katere se bodo pogojno glasile, potem take, ki bi bile prekasno vložene, se nc bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 23. marca 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. 981 Ljubljana* Dunajska cesta štev. 73 Beton in železo - beton. Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne : mize, balustrade). ===== (122