1923 1973 induplati konoplan Leto XXII. SEPTEMBER 1973 Cena 0,20 din & jmm ml w 1 ■ «1 Zasedanje DS Na zadnjem zasedanju DS, ki je bilo dne 24. 8. 1973 na Mali planini, so bile na dnevnem redu naslednje glavne točke: 1. Program proslave 50-letnice podjetja in sklepanje o stroških. 2. Spremembe v pravilniku o OD in organizaciji podjetja. 3. Spremembe v načrtu fiksnih stroškov. 4. Odpis osnovnih sredstev. Proslava 50-letnice podjetja Program proslave 50-letnice podjetja v imenu pripravljalnega odbora obrazložil tov. Sešek Ivo. Po predračunu naj bi skupni stroški za organizacijo proslave znašali 142.000,00 dinarjev. V teh stroških so zajete naslednje postavke: — postavitev in podiranje koridorja — asfaltiranje dvorišča pod koridorjem — kulturni program na proslavi — glasba za ples in ozvočenje — godba na pihala — prehrana in postrežba — razno (vabila, čestitke, prevozi) — izposojevalnina in prevoz stolov — pogostitev športnikov. Na proslavo bodo vabljeni predvsem predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Kot gost bo vabljen tudi tov. Jerman, ki bo istočasno razvil prapor ZB. Na proslavo bodo vabljeni tudi novinarji. Tov. Kuret Arzenij je opozoril na probleme, ki bodo nastali s postrežbo. Obenem je tudi odprl problem, ki bo nastal v zvezi z izposojanjem krožnikov in pribora, zlasti zato, ker nas bo vsak le malce okrušen krožnik ali izgubljen pribor drago stal. Obenem je omenil, da v predvidenih stroških ni zajeta tudi pijača. Tov. direktor je predlagal, da se ob 50-letnici podjetja izplačajo vsem zaposlenim članom kolektiva in upokojencem podjetja nagrade. Nagrade naj bi znašale: — za vsakega zaposlenega člana kolektiva ob pogoju, da je dosegel že nad pol leta delovne dobe pri podjetju, din 500,00 in din 50,00 za vsako leto zaposlitve, ki ga je dosegel oz. bo letos dopolnil v podjetju, — za vsakega upokojenca podjetja din 500,00. Predsednik IO sindikata tov. Jože Knep je predlagal, da se izplačajo nagrade tudi vajencem podjetja. Naposled je DS sprejel sklep, da se za 50-letnico podjetja izplačajo delavcem in upokojencem podjetja pred- lagane nagrade, prav tako pa tudi vsem vajencem podjetja in sicer slednjim enako kot upokojencem v enkratni višini din 500,00. Za izplačilo navedenih nagrad bo potrebno cca 1.479.000,00 din. V tem znesku so predvideni tudi prispevki in krajevni samoprispevki, tako da bodo nagrajenci dobili izplačane čiste zneske nagrad brez kakršnihkoli odbitkov. Delavski svet je v celoti potrdil tudi predloženi program proslave in stroške za njeno organizacijo v zgoraj navedeni višini. V nadaljevanju je DS obravnaval tudi vprašanje objavljanja mesečnega izračuna OD. Na predlog tov. direktorja naj bi se izračun OD objavljal v posebnem biltenu, ki naj bi izhajal tedensko in bi bil lahko objavljen na oglasnih deskah podjetja, tako da bi bil v najkrajšem času dostopen vsem članom kolektiva. Spremembe v pravilniku o OD in organizaciji podjetja V javni obravnavi so bile spremembe v pravilniku o OD, po katerih naj bi se povečal dodatek na nočno delo s sedanjih 30 % na 50 % 'n P° katerih naj bi se spremenil sistem stimulacije na naslednjih delovnih mestih: v tkalnici — priprava listov in vdevanje, strojno in ročno vezanje, v konfekciji — delavec v cerad-nem oddelku, pomočnik na VF, šivanje cerad, varjenje cerad na VF. Navedena delovna mesta se vežejo na norme, ki so bile zanje izdelane in zaradi tega na njih odpade vezava na R-D. Po obrazložitvi tov. direktorja je nastala potreba po organizaciji pravne službe kot posebne štabne funkcije, organizacijsko neposredno podrejene poslovodnim organom na eni strani in samoupravnim organom ter družbenopolitičnim organizacijam v podjetju na drugi strani. Obenem je treba pravno službo tudi okrepiti in kadrovsko izpopolniti. O novi organizaciji pravne službe je bil izdelan tudi pismen predlog, o njej pa je bilo že govora na prejšnjih zasedanjih DS. V zvezi z organizacijo pravne službe je potrebno nanovo sistematizirati naslednja delovna mesta z naslednjo oceno in stimulacijo: vodja pravne službe — 1.300 točk + R-D tajnik organov upravljanja 900 točk + R-D korespondent v pravni službi 660 točk + R-D. Dosedanje delovno mesto pravnega referenta ostane z obstoječo oceno in stimulacijo. Na podlagi temeljite obravnave je DS zgoraj navedene predloge v celoti potrdil. Spremembe v načrtu fiksnih stroškov Sef računovodstva tov. Francka Marinšek je predlagala spremembo plana fiksnih stroškov za leto 1973, po kateri naj bi se znižali stroški za udeležbo na sejmih za znesek din 50.000,00 in ta znesek prenesel na stroške reprezentance kot namenska sredstva za kritje stroškov organizacije dneva kupcev. Tov. direktor je v tej zvezi poudaril, da ob zaključnem računu zaradi pomanjkanja sredstev nismo planirali stroškov za organizacijo proslave 50-letnice podjetja. Z ozirom na to, da bomo imeli proslavo, je obenem nujno, da organiziramo tudi dan kupcev, na katerega bomo povabili naše poslovne partnerje ter jim prikazali našo novo kolekcijo izdelkov. Lani tega srečanja s kupci nismo organizirali, obljubili pa smo, da bo to srečanje letos v okviru proslave 50-letnice podjetja. Tako naši poslovni partnerji letos pričakujejo, da bomo to srečanje realizirali in da bodo pri tem dobili tudi določena priznanja. V predlaganem znesku pa so zajeti le stroški pogostitve, o priznanjih kupcem naj bi odločali kasneje, ko bo za to izdelan ustrezen predlog. Delavski svet je na osnovi krajše razprave potrdil navedeni predlog spremembe plana fiksnih stroškov. Odpis osnovnih sredstev Na predlog predsednika komisije za cenitev in odpis osnovnih sredstev tov. Podpeskar Jožeta je delavski svet sklepal o odpisu in prodaji posameznih osnovnih sredstev iz ople-menitilnice, tkalnice in uprave. Pri tem je sklenil, da se odpišejo naslednja osnovna sredstva-. v oplemenitilnici: — 1 kom. Jigger Benninger — 1 kom. Jigger Tekstilstroj — 1 kom. Jigger Tekstilstroj — l kom. mali impregnirni stroj — l kom. vesna sušilnica — l kom. mali kalander — l kom. vlažilni stroj — 1 kom. munga — l kom. vodni kalander Navedena osnovna sredstva se bodo odprodajala najboljšemu ponudniku družbenega sektorja, elektromotorji teh strojev pa gredo v rezervo. Na predlog tov. Raspet Jožeta se začasno še ni odpisal veliki impregnirni stroj, ker so se pojavile določene pomanjkljivosti na novem impregnirnem stroju. Kot neuporabni in delno uničeni naj se uničita 2 leseni rolo omari. Kot staro železo naj se prodajo naslednja sredstva, ki so že dotrajana, neuporabna in brez knjižne vrednosti: v tkalnici: 1 kom. klima naprava Apatin 1 kom. klima naprava Zittau 1 kom. vlažilec Klima, Zagreb 1 kom. vlažilec Klima, Zagreb Na javni licitaciji naj se proda: 1 kom. kombibus 1600 IMV 1 kom. šivalni stroj Singer 1 kom. elektromotor za šiv. stroj Singer 1 kom. šiv. stroj Czepel 1 kom. elektromotor za šiv. stroj Czepel Poleg tega naj se proda na interni licitaciji ali pa uniči še posamezen droben inventar. V nadaljevanju zasedanja je delavski svet na predlog tov. Franca Kurenta sprejel sklep, da naj se z Viatorjem skuša doseči določena sprememba voznega reda avtobusa oz. sprememba postajališča, tako da bi avtobus ustavil pred podjetjem ter pripeljal pravočasno, tako da delavcem zaradi njega ne bi bilo treba zamujati ob prihodu na delo. V zvezi z zadnjimi ukrepi za zboljšanje discipline pri prihodu in odhodu z dela, so člani DS ugotovili, da se je ta disciplina zboljšala. Nasprotno pa še vedno ni pričakovane discipline kar zadeva prihajanje od malice. V tej zve- zi poudari tov. direktor, da je nujno, da se čimprej razdelijo vsem delavcem obleke. S tem v zvezi je DS sprejel sklep, da je nošenje delovnih oblek obvezno, da pa nihče teh oblek ne more uporabljati izven podjetja. Naposled je DS obravnaval še pritožbe nekaterih delavcev, ki so bili napačno informirani v pisarni sektorja izvenindustrijskih obratov glede možnosti, da bi izrabili svoj oddih v domu na Mali planini. V tej zvezi je šef sektorja izvenindustrijskih obratov obljubil, da bo to zadevo preveril in ustrezno ukrepal. Ingo Paš ODGOVARJA PRAVNIK Z današnjo številko odpiramo v Konoplanu novo rubriko. V njem vam bo pravnik odgovarjal na vaša vprašanja, ki nam jih boste poslali v uredništvo. Če imamo torej kakršenkoli pravni problem, če vas zanima karkoli s področja naše zakonodaje — pišite nam. Odgovor vas bo pričakal v naslednji številki Konoplana, če nam boste svoje vprašanje poslali vsaj do 20. v mesecu — in seveda, vprašanj ne bo preveč. Na vsa vprašanja bomo odgovarjali po vrstnem redu, kot bodo prispela v naše uredništvo — odgovor pa bo — brezplačno seveda — dobil vsak. In še to — v rubriki bomo objavljali le začetnici imena tistega, ki nam bo poslal vprašanje, ali pa njegov psevdonim, če bo tako želel, prosimo pa, da se vsak, ki nam bo poslal vprašanje, podpiše s svojim polnim imenom. Sicer pa je ta rubrika namenjena vsem članom našega kolektiva in vsem našim upokojencem prav tako pa tudi vajencem, ki opravljajo svojo prakso v naši delovni organizaciji. Danes na začetku te rubrike spregovorimo nekaj ob novem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ta zakon, ki je izšel v Ur. 1. SFRJ, št. 22/73, je skladno z zadnjimi ustavnimi dopolnili v prvi vrsti nanovo uredil način urejanja in uresničevanja in obveznosti pri delu in iz dela. In v čem je bistvena novost, ko jo prinaša zakon na tem področju? Doslej so se pravice in obveznosti iz t. i. »medsebojnih delovnih razmerij« urejale z ustreznimi pravilniki, zlasti s pravilnikom o delovnih razmerjih, ki ga je sprejemal delavski svet. Nova ustavna dopolnila pa so postavila načelo — ki ga cit. novi zakon povzema v svojem 1. členu — da te pravice in obveznosti urejajo in uresničujejo delavci neposredno in enakopravno v TOZD. Pri tem pa imajo delavci v delovni organizaciji. ki nima v svoji sestavi TOZD, glede urejanja in uresničevanja teh pravic in obveznosti enak položaj kot delavci v TOZD. Skladno z navedenim ustavnim načelom je novi zakon dosledno določil, da se pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu urejajo z enim ali več samoupravnimi sporazumi. S tem je zakon prinesel na področje samoupravnega spora zumevanja novo kvaliteto: doslej smo namreč poznali samo samoupravno sporazumevanje med več delovnimi organizacijami oz. TOZD, tako zlasti na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov ter združevanja TOZD v delovno organizacijo. Pri samoupravnem urejanju medsebojnih razmerij v združenem delu, kot ga določa cit. novi zakon, pa gre za sklepanje takšnega sporazuma znotraj ene samo TOZD oz. delovne organizacije. Takšen sporazum sklenejo neposredno vsi delavci te TOZD oz. delovne organizacije med seboj. Takoj se seveda zastavi vprašanje, na kakšen način naj se opravi takšno sklepanje sporazuma med vsemi delavci ene TOZD oz. delovne organizacije. Zakon vsebuje v tem oziru nekaj splošno obveznih določb. Predlog takšnega samoupravnega sporazuma pripravi delavski svet. V postopku pripravljanja predloga tega samoupravnega sporazuma pa mora biti zagotovljena udeležba delavcev v vseh delih TOZD oz. delovne organizacije in sindikalne organizacije. Ko je predlog tega samoupravnega sporazuma po zgoraj določenem postopku pripravljen, ga določijo delavci z večino glasov vseh delavcev v TOZD oz. delovni organizaciji (t. j. s t. i. »absolutno večino*). To pomeni, da bo moral osnutek takšnega samoupravnega sporazuma biti najprej v javni razpravi na zborih delovnih ljudi oz. samoupravnih centrih v vseh organizacijskih enotah TOZD oz. delovne organizacije ter IO sindikalne organizacije. Na podlag: zbranih pripomb in predlogov bo nato v osnutku razpravljal delavski svet kot osrednji koordinacijski organ in ga sprejel kot predlog. Tako pripravljen predlog pa bodo morali nato v enakem besedilu potrditi vsi delavci v TOZD oz. delovni organizaciji z absolutno večino glasov. Šele ko bo predlog samoupravnega sporazuma na takšen način dokončno potrjen, bo mogoče preiti naslednji in zadnji fazi: sklepanju samoupravnega sporazuma. Po izrecni zakonski določbi je samoupravni spo razum o medsebojnih razmerjih v združenem delu sklenjen, kadar 2/3 vseh delavcev v TOZD (oz. delovni organizaciji) pismeno izjavita, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma (pripravljenega in potrjenega na zgoraj opisani način). To pomeni, da bo treba po dokončni določitvi predloga samoupravnega sporazuma zbrati ustrezne pismene izjave vseh delavcev v TOZD oz. delovni organizaciji o tem, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, določenimi v tem sporazumu. Z dnem, ko bo podana takšna izjava 2/3 vseh delavcev v TOZD (oz. delovni organizaciji, bo takšen sporazum sklenjen in bo od tega dne dalje tudi pričel teči rok za njegovo uveljavitev. Tako sklenili samoupravni sporazum pa bo nato veljal tudi za tistega delavca, ki ni dal pismene izjave, da se strinja s pravicami in ob veznostmi, ki so v njem določene. Takšen delavec pa bo imel možnost — če hoče izključiti zase veljavnost sklenjenega samoupravnega sporazuma — da v roku, ki ga mora določiti samoupravni sporazum, pismeno izjavi, da želi, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu, t. j. da preneha delati v tej TOZD (oz. delovni organizaciji). Ingo Paš Sl lat 11II i l .li Varilni stroj je omogočil razširitev asortimana naših izdelkov Mokra predilnica Razvoj tekstilne industrije v svetu in vse večja uporaba sintetičnih vlaken, hkrati s tem pa upadanje deleža naravnih vlaken v skupni svetovni porabi, sta nam pokazala, da je naše preusmerjanje proizvodnje v izdelavo tkanin in izdelkov iz sintetike na pravi poti. Novi izdelki seveda zahtevajo marsikdaj tudi nove stroje in nove proizvodne postopke. V skladu s prej omenjeno preusmeritvijo asortimana in novimi zahtevami glede strojne opreme za ta asortiman smo 1. 1970 izdelali perspektivni načrt razvoja podjetja in investicijskimi vlaganji v ta namen za obdobje od 1970 do 1980 I. Vsa vlaganja od tega časa dalje v strojno opremo so že prirejena zahtevam dolgoročnega načrta, razen kjer gre za manjše investicije, za zamenjavo dotrajalnih strojev in naprav. V tem letu je bila nabavljena strojna oprema manjših vrednosti za razne obrate, v teku pa so že bile študije in konkretni razgovori za večje investicije v naslednjem obdobju. Kot nerabne oziroma naši proizvodnji neustrezne smo odprodali več strojev iz predilnice in pripravljalnice. Z 31. XII. 1970 je prenehala z obratovanjem naša filmska tiskarna. Proizvodnja naših tiskanih tkanin na trgu ni več našla ustreznega plasma-na, rekonstrukcija tiskarne pa bi zahtevala preveč vlaganj, tako da smo se odločili da bomo za naše potrebe iskali uslugo tiskanja pri drugih. Leta 1971 smo napravili prvi večji korak pri planirani modernizaciji naše strojne opreme. Za pripravljalnico smo nabavili nov stroj za navijanje votka, novo saško snovalo, za tkalnico pa 32 avtomatskih statev in strižni stroj. V oplemenitilnici je bil montiran novi merilno zlagalni stroj. Poleg tega je bilo nabavljenih več drugih strojev in naprav, med njimi nova stružnica, novo dvigalo v tkalnici, razni računski in pisalni stroji. Odprodanih oziroma odpisanih je bilo več strojev in naprav, med njimi vodna turbina in generator in porušen je bil stari tovarniški dimnik. Vsa ta rušenja in odprodaja stare strojne opreme in naprav so bila pripravljalna dela za prihodnje gradnje in priprava prostora za novo strojno opremo. V decembru 1971 smo začeli uporabljati novi elektronski računalnik IBM/3, starega pa smo odstopili tovarnam, s katerimi smo ga do tega časa skupno uporabljali. Investicije v 1. 1972 so bile trikrat večje kot v 1. 1971 .V skladu z razvojnim programom podjetja, je bila v tem letu nabavljena in montirana nova predilnica za predenje sintetike z ustreznimi sukalnimi stroji, dvojil-nim strojem in parilnikom. V tem letu smo tudi preselili sukalne stroje, ki so dotedaj obratovali v bivši mokri predilnici, v pripravljalnico in dokupili sukaini stroj za efektne sukance. S to nabavo smo se rešili stalnih težav pri nabavi takih sukancev. Poleg renoviranja prostorov in izboljšanja razsvetljave v predilnici, je bila montirana nova centralna klima naprava za vse prostore predilnice. Vse to je začelo obratovati ob koncu leta, oziroma v začetku 1. 1973. Kapacitete v tkalnici so bile 1. 1972 povečane za novih 6 avtomatskih statev z listovko in montirani so bili prvi Unifil aparati na statve. Vsled dotrajanosti strojev in upadanja rentabilnosti proizvodnje, smo v začetku leta opustili proizvodnjo gasilskih cevi in stroje odprodali, prostore pa smo prenoviti za potrebe predilnice. Pri oplemenitilnici smo v tem letu končali dela z poglobitvijo Mlinščice in nabavili nov mešalec barv. Konfekcija je dobila manjši prevozni VF varilni stroj in nekaj manjših strojev. Tudi za vzdrževanje in transport smo v tem letu dokupili precej strojev in naprav. Uredili smo nov prostor za oddelek kovinskih konstrukcij, ki se je moral preseliti vsled potreb predilnice. In že jubilejno leto 1973. Odpravili smo nočno delo žena kar je vsekakor lepo darilo našim delavkam, ki se jim ne bo treba več bati nočne izmene. Gradi se nova stavba opleme-nitilnice, kamor bodo ob koncu leta že montirani nekateri novi stroji. V tkalnici so se že zavrteli novi Unifil aparati in tako je del tkalnice že kompletno opremljen. V sestavkih objavljenih v tej in prejšnjih številkah Konoplana, so bile kolikor toliko podrobno zajete spremembe pri strojni opremi v proizvodnih obratih. Ostalo naj navedem v nekaj vrsticah. Pri transportu smo konjsko vleko nadomestili s traktorjem in v tem času izmenjali več tovornih vozil, do Mikači pri svojem prašnem tragičnega konca zadnjega. Tudi osebna vozila so se po potrebah obnavljala, ravno tako tudi naši kombiji. Pri notranjem transportu so težaško delo dviganja in ročnega prevažanja tovorov prevzeli viličarji, obenem je bila uvedena tudi paletizacija tovorov. Delovni prostori so bili marsikje prenovljeni, izboljšana razsvetljava in podobno. Nabavljene je bilo precej nove opreme in strojev za pisarne. delu Prah in Urejena je bila nova sejna soba z razstavnimi prostori. Zunanjosti tovarne se stalno posveča primerna skrb in smo lahko na izgled tovarne in parkov pred in v tovarni ponosni. S tem bom zaključil oris razvoja podjetja. Marsikaj seveda ni bilo omenjenega, tudi posamezni opisi in omembe dogodkov mogoče niso izbrani po volji vsakega bralca. Vsega pa ni mogoče zapisati, veliko stvari je že zbledelo tekom časa, posebno še plja —stroji za tkanje jadrovine ob pospešenem ritmu dela in velikih spremembah v zadnjih letih. Investiranje, ki je pospešeno v zadnjih letih, je sicer v breme kolektivu, vendar se moramo vsi zavedati, da le sodobno opremljene proizvodnje zmogljivosti, ki jih poslužujejo sposobni in strokovni ljudje na vseh nivojih, garantira boljšo prihodnost in jutri še boljši kos kruha za vse zaposlene. Lado Zabukovec Liberalizacija uvoza strojne opreme za tekstilno industrijo Z objavo v Službenem listu SFRJ dne 16. 8. 1973 je bila izpeljana nadaljnja liberalizacija naše blagovne menjave s tujino. Tokrat gre za spremembe GDK režima pri uvozu strojne opreme in to pretežno na LB (prost uvoz), delno pa se je liberaliziral še uvoz nekaterih kemičnih surovin in repromaterialov ter filmov. Načelno lahko ocenjujemo sprejeto liberalizacijo z ukinjanjem plačilnobilančnih omejitev (GDK, ter pri strojih s tem v zvezi retencije in devizne amortizacije) kot pozitivno, saj gre predvsem za sprostitev uvoza strojev, kar naj omogoči naši industriji, da se uspešneje rekonstruira, modernizira in specializira. Dosedanji režim uvoza je to onemogočal, saj je bila strojna oprema skoraj v celoti (91 %) pod restriktivnim režimom uvoza — GDK (za uvoz opreme so morala podjetja z izvorom ustvariti lastna devizna sredstva — retencijo). V zvezi s tem pa so nastale dokajšnje spremembe tudi pri uvozu strojne opreme za tekstilno industrijo. Zvezni izvršni svet je tokrat deloma le upošteval predloge tekstilne industrije. Razširil je nomenklaturo carinske tarife na področju tekstilnih strojev, kajti dosedanja nomenklatura carinske tarife ni upoštevala razvoja modernejših strojev. S področja uvoza strojne opreme, interesantne za naše podjetje, so sprejete naslednje spremembe: A. Liberaliziran oziroma prosti uvoz je naslednji opremi: — stroji za pripravljanje in čiščenje sintetičnih vlaken (SV) — stroji za dvojitev in česanje trakov SV — mikalniki za SV — avtomatski stroji za dvojenje in vpredanje SV — žakardske statve brez čolnička — snovalni stroji — stroji za sušenje tkanin (brez sitastih bobnov) — elektronski stroji za beljenje in barvanje preje — stroji za beljenje in barvanje tkanin (razen žigrov) — stroji in naprave za apretira-nje in podobni stroji — industrijski živalni stroji — glave za industrijske šivalne stroje B. Uvoz opreme po režimu DK (devizni kontingent): — predilni in predpredilni stroji za SV — raztezalke — statve za tkanje navadnih bom- bažnih in dr. tkanin (razen svilenih) — žakardske statve s čolničkom (razen za svilo) — stroji za sušenje tkanin s sita-stimi bobni — navadni stroji (brez elektronike) za beljenje in barvanje preje — stroji za navijanje in dolžinsko številčenje C. Neizpremenjen pa je ostal režim uvoza GDK, za naslednje stroje: — stroji za previjanje in navijanje preje — pomožni stroji za statve (žakar-di, avtomatske zaustavke itd.) — stroji za škrobljenje in raztezanje Iz zgoraj navedenega spiska je razvidno, da je uvoz za nas interesantne opreme deloma prost, deloma pa je še vedno pod restriktivnim režimom uvoza (DK in GDK). Po programu liberalizacije naše blagovne menjave s tujino, pa je predvideno, da se GDK režim za uvoz opreme do leta 1975 v celoti ukine. S tem pa za uvoz opreme ne bodo več potrebna lastna devizna sredstva retencijske kvote in devizne amortizacije. Vida Kodela Novice ■ v • v v s trzisca surovin A. Domači trg Podražitve nabavnih cen se redno vrste in tako ne mine mesec, da ne bi bili s strani kakšnega dobavitelja obveščeni o dvigu cen. Samo v juliju in avgustu so se dvignile cene naslednjim materialom: Indeks Vrsta materiala podražitve Aluminij cevi 117 Aluminij rinke 115 Premog 105 Embalaža iz valovite lepenke 115 Embalaža iz valovite lepenke — tiskana 118 Nadkartoni Zdenka I. 113 Proizvodnja in kvaliteta v juliju Obratovanje v mesecu juliju je bilo v vseh proizvodnih obratih normalno. Delni zastoji so bili v tkalnici zaradi prestavitve 30 statev. Statve so bile prestavljene zaradi priprave montaže unifil aparatov. Problematika po posameznih obratih je naslednja: V predilnici je bil rezultat izpolnjevanja le delno boljši kakor v mesecu juniju. Vzrok je še vedno v pomanjkanju surovin in to v začetku meseca. Tako predilnica ni dosegla večjega izboljšanja rezultata, kar pa se pričakuje v mesecu avgustu. Za predilnico, in sicer predilni stroji za Nm 9/1 Malon, predvidevamo delo tudi ob prostih sobotah. Vzrok je v večji porabi navedene preje v zadnjem tromesečju v tkalnici. Nabavljena preja iz drugih predilnic pa je dražja in tudi kvaliteta preje je problematična. Tako želimo z dodatnim delom povečati proizvodnjo navedene preje in s tem zadostiti potrebam tkalnice. Sukančama je v juliju dosegla boljši rezultat. Vendar plan ni bil dosežen. Proizvodnja sukančarne je odvisna od potreb tkalnice in količine preje za izvoz. Problematičen postaja stroj za izdelavo efektnih sukancev, ker ni potrebe po tem sukancu, in sicer zaradi sprememb asortimana glede na letni plan v tkalnici. Tkalnica je mesečni plan sicer izpolnila, vendar pa je dosegla precej slabši rezultat. Delni vzrok je v prestavitvi strojev, kar sem že omenil. Ukinjena je bila delna tretja izmena, katera pa se mora v mesecu avgustu obnoviti. Omenil bi, da je operativni plan tkalnice za zadnje tromesečje postavljen tako, da dela 60 statev v tretji izmeni. Naša naloga je, da do oktobra pripravimo vse, da bomo lahko to nalogo izpolnili. V juliju mesecu je bila premajhna dobava Nm so/2 bombaža čes„ kar je povzročilo manjšo proizvodnjo a rt. za potrebe JLA, ni pa bila dobavljena Nm 16/1 meraklon in Nm 34/2 poliester surov. Zaradi tega je izpadel artikel 3163/130 in tehnične tkanine. Izredno slaba je bila kvaliteta Nm lo/l malon šantung efekt in je bila zaradi tega kvaliteta art. 3109 slabša. Slaba kvaliteta Nm 9 1 malon sur. iz Strumice pa je bil vzrok za nižjo proizvodnjo in slabšo kvaliteto art. 3036 v obeh širinah. Nadkartoni Zdenka II. 115 Nadkartoni Darja lil B. Uvoz: Meseca avgusta je Zvezni izvršni svet sprejel Odlok o povišanju carinskih stopenj za uvoz nekaterih proizvodov. Po tem odloku se s 1. septembrom nekaterim proizvodom dvignejo carinske stopnje za 30 %, 40 in 50 %. Za 50 % se je dvignila carina naslednjim proizvodom, ki jih uvažamo za potrebe našega podjetja: Vrsta materiala Stara carin. stop. Nova carin. stop. Pigmenti v razredčilih 10% 15% Sintetična lepila 10% 15% Preja iz sint. vlaken 12% 18% Sintetična vlakna 12% 18% Zaradi zvišanja carinskih stopenj se bodo temu sorazmerno dvignite tudi nabavne cene. Vida Kodela Oplemenitilnica je dosegla boljši rezultat in to predvsem na račun tiskanih tkanin iz MTT Maribor. S tem smo dosegli tudi zmanjšanje nedovršene proizvodnje surovih tkanin. Konfekcija je dosegla svojo proizvodnjo, merjeno v Nh, slabše, ker je imela še kolektivni dopust, kateri pa z letnim planom ni bil predviden. V primerjavi z julijem 1972 pa je bil rezultat za 20% boljši. Bolniški izostanki so bili v vseh obratih normalni, ali celo pod normalo, le v tkalnici in konfekciji so bili izredno visoki, 8,89 % in 7,49 %. Kako so posamezni obrati izpolnili julijski plan, kumulativno za 7 mesec in primerjalno za 1. 1972, pa nam prikazuje spodaj navedeni tabelarni pregled: julij 73-% indeks julij 72-% kumul. 73-% indeks kumul. 72-% predilnica — kg 92,0 285,9 80,2 185,4 sukančarna — kg 89,1 104,2 87,2 72,2 tkalnica — mtr. 100 96,8 100,5 81,7 - m2 100,6 99,1 100,3 84 — ooo votk. 109,1 88,0 114,9 80,7 oplemenitil. — mrt. 103,3 91 103,2 85,9 konfekcija — Nm 105,8 120,4 116,5 110,8 Iz tabele je razvidno, da vsi obrati izpolnjujejo planirane naloge, razen predilnice in sukančarne iz že znanih razlogov. Primerjalni rezultat kumulative z 1. 1972 je v vseh obratih boljši kakor v mesecu juniju. Kvaliteta izdelkov je bila v juliju boljša kakor v juniju. Vendar pa sem že navedel oba objektivna vzroka, tj. slaba kvaliteta Nm 9/1 malon, Strumica, in 10/1 malon šantung efekt iz predilnice Litija, katera sta povzročila slabšo kvaliteto. Zaradi slabe kvalitete preje je bilo izločenih v klaso 4.806 t. m tkanin, kar predstavlja 1,5 % vseh izdelanih tkanin. Obstajajo pa tudi objektivni razlogi, da ni dosežena boljša kvaliteta. Za primer bi navedel artikel 3167. Ta artikel je toliko bolj problematičen v kvaliteti, ker postaja vedno bolj masoven in se tudi v redu prodaja. Za ocenjevanje naj navedem nekaj artiklov, pri katerih je bila dosežena slaba in zopet druge artikle, pri katerih je bila kvaliteta še prilično dobra. Navedeni odstotek predstavlja količino I. kvalitete: 3109/140 — 66 % 3167/120 — 66 % 3167/140 — 67,6 % 3198/120 — 75,7 % 3167/150 — 76 % 3036/160 — 77,5 % 5000/140 — 80 % 3099/140 — 80,7 % 2114/ 96 — 82 % 3036/140 — 82,3 % 2124/152 — 85,0% 3161/120 — 91,2 % 3109/120 — 90,2 % 2021/ 96 — 95,8 % OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi: 1. Barlič Marija, del. v konfekciji, vstopila 1. 8. 1973 2. Dolinar Franc, del. v obratu Peče, vstopil 1. 8. 1973 Po posameznih grupah izdelkov je bila v mesecu juliju dosežena naslednja kvaliteta: 1. kval. II. kval. III. kval. nereg. tkan. bomb. tkanine 90,27 % 7.13 % 2,35 % 0,25 0/0 sintet. tkanine 81,53 % 7,76 % 3,90 »/o 6,81 % bomb. lan. tkanine 88,06 % 4,23 »/g 1,38 "/g 6,33 O/o Skupna kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin pa je bila naslednja: surove adjustir. tk. tk. I. kvaliteta 89,26 % 87,57 % II. kvaliteta 5,22 0/0 6,07 »/g III. kvaliteta 1.79 % 2,26 % Neregularne tkanine 3,72 »/g 4,10% 3. Prebil Marija, del. v konfekciji, vstopila 1. 8. 1973 4. Galun Kristina, čist. cevk, vstopila 1. 8. 1973, 5. Uršič Henrik, strojni tehnik, vstopil 13. 8. 1973, 6. Jesenšek Albina, del. v konfekciji, vstopila 17. 8. 1973 7. Kos Milena, del. v konfekc. za obrat Peče, vstopila 17. 8. 1973, 8. Peterka Marija, del. v konfekc., obratu Peče, vstopila 17. 8. 1973, 9. Gergar Ljubica, del. v konfekc., vstopila 21. 8. 1973, 10. Smešnjavec Marta, del. v kon., vstopila 22. 8. 1973. Izstopi: 1. Malaj Zenun, tkalec, samov. zapustil delo, dne 13. 8. 1973, 2. Mičetič Branko, del. v obr. kov. konstr. v JLA, dne 24. 8. 1973, Iz navedenih rezultatov lahko razberemo, da je kvaliteta izdelkov občutno slabša v bombažnih thaninah, in sicer za celih 5,5 %. Delno slabša je v grupi sintetičnih tkanin, boljša je v grupi bombažno-lanenih tkanin. Količinski odnos med posameznimi grupami pa je naslednji glede na izdelane količine v mesecu juliju: bombažne tkanine 14,06 % sintetične tkanine 83,90 % bom. lanene tkanine 1,83 % 3. Porenta Ciril, del. v obr. kov. konstr., odšel v JLA, dne 27. 8. 1973. POROČILI SO SE: 1. Bakan Majda, poročena SOKLIČ. 2. Klančar Štefka, poročena BELIČ. bomb. sintet. tkanine 0,21 % Skupaj: 100 % Iz navedenih procentnih odnosov lahko ugotovimo, da je grupa sintetičnih tkanin vedno močneje zastopana, tj., da je proizvodnja teh tkanin vedno večja, in sicer na račun ostalih grup, predvsem pa na račun bombažno-lanenih tkanin. F. J. Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik Tulij Budau. Ureja uredniški odbor: Slavi Gerbec, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrždenovič, dipl. ing. Branko Novak, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl, iur. Ingo Paš, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Boža Pogačnik, Ivo Sešek, Majda Škrinjar, ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani. Takole se je začela prva faza gradnje nove oplemenitilnice Obiskali smo bolnico »Franjo« Prekinili smo z običajno tradicijo »tovariških večerov« članov ZB — IN-DUPLATI ter se odločili, da obiščemo znamenito slovensko vojaško partizansko bolnico FRANJO. V udobnem Viatorjevem avtobusu smo se v soboto, 11. avgusta 1973 ob 6.00 uri odpeljali preko Poljanske doline v Cerkno, od tam pa v sotesko Pasice, kjer so nas že čakali predsednik sindikalne organizacije podjetja, tovariš Jože Knep in naši »intendant-je« Micka, Nace in Viktor. Medtem ko so oni pripravljali kosilo v naravi, smo se ostali napotili po soteski do objektov bolnice, ki napravi na vsakega človeka globok, občudujoč vtis. Bolnica FRANJA je bila zgrajena v decembru leta 1943 za potrebe IX. korpusa, ki je vključeval 7 brigad, v katerih je bilo vključeno okrog 10.000 borcev, medtem ko so imele sovražne sile na tem področju 75.000 vojakov. Dne 23. decembra 1943 je bolnica sprejela prve ranjence-partizane. Ime je dobila po zdravnici, ki je bolnico vodila — dr. Franji Bojc-Bi-dovec. Bolnica je obsegala 12 barak. Zgrajeno je imela lastno elektrarno, rentgen in številne bunkerje za obrambo ranjencev v soteski. Naenkrat se je lahko zdravilo 108 ranjencev, medtem ko se je v času vojne v njej zdravilo preko 500 težkih ranjencev. Bolnica je imela organizirane tudi zdravniške ekipe za terenske akcije tam, kjer so pričakovali hujše borbe. Moram poudariti, da nismo bili edini obiskovalci bolnice. V vznožju soteske so bili parkirani osebni avtomobili in avtobusi z registracijami Maribora, Holandije, Avstrije in nekaterih drugih dežela. V razgovoru s starejšim gospodom iz Holandije, ki je grupo očitno vo- dil, je bilo razbrati, da v njihovi domovini ljudje vedo za velike parti- zanske podvige v Srbiji in Bosni. Očitno presenečeni pa so bili, da je bila tako temeljita organizacija v srcu Evrope. Posebno naklonjenost so izražali za okoliške kmete, ki so vztrajno podpirali učinkovito partizansko gibanje. Pod vtisi odlične partizanske organizacije in spominov na čas NOB, smo člani ZB-INDUPLATI, zbrani ob tabornem ognju, izvolili petčlanski odbor in za svojega predsednika tovariša Slavka Osolina z namenom, da bi organizacija v podjetju aktivno delovala, saj so tudi delovni uspehi odvisni od tega in pogojeni z ustvarjenim razpoloženjem v kolekitvu. Aktivno naj bi sodeloval pri praznovanju 50-letnice podjetja, ki ima bogate tradicije, saj so takoj ob okupaciji izšli iz te tovarne najvidnejši aktivisti in partizani, ki so se vključili v ustanovljeno Radomeljsko četo. Aktivnost ni prenehala vsa štiri leta vojne, zato borci tudi sedaj s svojim delom in prizadevnostjo ne smejo ostati nezapaženi. Avgust Orehek Osebni dohodki za mesec julij 1973 V zvezi s sklepom 32. redne seje DS podjetja je bila v juliju izplačana vrednost točke 0,0168. Poleg višje vrednosti točke je bil tudi R-D izplačan v višini 11,5%. Seveda so se temu primerno zvišali tudi osebni dohodki. Dodatna merila za mesec julij so bila izplačana po oddelkih: oddelek dodatno merilo julij 1973 vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D-Z s.o % vsa delovna mesta o podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D 11,5% predilnica K 6,0 % tkalnica in pripravljalnica K 4,0 % oplemenitilnica K 6,6 % delavke o skladišču gotovih izdelkov Ri 5,5% Poprečno izplačani osebni dohodek za celotno podjetje v juliju je znašal 1,940,38 din. Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih najnižji — najvišji, je naslednji predi/. tkal. oplem. konfek. vzdrž. uprava najnižji 1.412,32 1.386,84 1.425,06 1.233,96 1.022,84 1.432,34 najvišji 4.045,86 3.798,34 3.818,36 3.467,10 4.477,20 6.093,36 Iz razpredelnice je razvidno, da so bili izplačani OD izpod 1.300.— din le v oddelku konfekcije in vzdrževanja, to pa zaradi novincev, ki imajo 80% postavko na delovno mesto. Vera Mnogim med nami se osemurni »šilit« vleče kot le kaj. To pot smo za Naš razgovor izbrali Matildo Rode (ki jo najbrž vsi bolj poznate kot Ančko), ki se ji šiht vleče 14 ur — sicer vsak drugi dan, vendar 14 ur skoraj izključno na nogah .. . Dela v naši restavraciji in težko bi jo videli slabe volje, saj jo skrije za poklicni nasmeh, ki pa vendar učinkuje pristno. Takole je tekel pogovor: — Kako dolgo ste že v podjetju? — Štiri leta. — Kakšen je vaš delovni čas? — Vsak drugi dan štirinajst ur, od sedmih dopoldne do devetih zvečer. Tako tudi delam vsako drugo nedeljo. — Katere so dobre in katere slabe strani vašega poklica? — Vse je pravzaprav odvisno od gostov, seveda ob predpogoju, da se sodelavci dobro ujemamo. Glede tega pa se v naši restavraciji res ne morem pritoževati. Delo je živahno, prijetno. Všeč mi je, da pridem v stik z mnogimi in najrazličnejšimi ljudmi, tako da svoje delo pravzaprav občutim kot razvedrilo. Navadila sem se tudi, da slabo voljo skrijem, kar je včasih dokaj težko, če se na primer Pojavi peščica sitnih gostov. Pa kaj hočem, vsi smo ljudje. — Kaj vas moti pri delavcih, ki Prihajajo na malico oziroma kosilo? — Vsak bi bil rad hitro postrežen. Pa saj tudi dejansko postrežemo celi rundi_ v desetih minutah, hitreje ne gre, čeprav bi rada. Če pa bi nas bilo za šankom več, bi bilo, samo prerivanje. Lažje bi seveda šlo, če bi bili delavci malo bolj disciplinirani. — Mi morda lahko iz svojega štiriletnega dela poveste najbolj vesel in najbolj žalosten dogodek? — Takih skrajnosti pravzaprav ni bilo. Nobene krize se ne spomnim. Ce je pač kdo izmed nas slabe volje. Potrt in žalosten, ga vsi drugi tolažijo, pa je takoj vse bolj rožnato. — Kako boste zmogli 1000 kosil v dveh urah, kot predvideva program proslave petdesetletnice podjetja? — S postrežbo je izvedljivo, saj obljubljajo ojačanje, vendar pomislite: vsakih sedem sekund juha, glavna jed, solata, sladice, da o pijači ne govorimo. Ta tempo bo posebno težko zdržala kuhinja. Morali se bomo presneto hitro zavrteti. Sicer pa tudi ne bo tako strašno, če se bo serviranje kosila razvleklo na tri ure. — Kako ste zadovoljni s plačo v primerjavi z drugimi gostinskimi obrati? — Mislim, da smo pri nas nekje v sredini. Morda me malo moti to, da imamo tisti, ki smo priučeni, nižje plače od kvalificiranih, čeprav opravljamo isto ali pa še težje delo. Vsi pa vemo, da formalna izobrazba ni vedno odraz resničnih sposobnosti, kar je_ verjetno še posebej značilno za naš poklic. Vendar sem pravzaprav zadovoljna in zaenkrat nimam razloga, da bi podjetje zapustila. — Kaj si želite v bodoče? — Rada bi, da bi uredili balinišče ter s tem v zvezi in na splošno čim-več prometa, saj je od tega neposredno odvisna višina točke, torej plače. Želim si tudi, da bi med sodelavci še naprej vladali taki tovariški odnosi kot so sedaj, saj v takem vzdušju dosti laže delaš in prenašaš težave, ki jih prinaša delovni vsakdan. Tulij Budau TRIM STEZA Prav v zadnjem času smo se v Sloveniji, še posebej pa v svetu, v tehnično bolj razvitih državah začeli zavedati, da industrializacija in urbanizacija prinašata tudi kvarne, skoraj uničujoče posledice. Uničujeta naravo, del narave pa je tudi človek, torej tudi človeka. »Uničevanje« človeka izgleda takole: bolezni civiliziranih ljudstev (ki jih ljudstva brez ali na skromni stopnji civilizacije ne poznajo) so: bolezni krvožilnega sistema, sladkorna bolezen, nervoze in tempo življenja, onesnažen zrak in podobno). V deželah vzhodne in zahodne Evrope že obstajajo prva združenja, ki se borijo za kaj!? Ene od oblik boja SO: TRIM STEZE (Vita ali PARCOURS steze v Švici, TRIM-PARCOURS — Benelux in Skandinavija). TRIM STEZE — 2—3 km dolga gozdna steza, ob kateri je do 20 postaj z različnimi gibalnimi nalogami — to je pravzaprav telovadnica v naravi. Namen TRIM steze je, da omogoči ljudem vsake starosti in obeh spolov redno vadbo za ohranjevanje zdravja. Predvsem pa gre za odrasle, za tiste, ki so glede zdravja v kritičnih letih, to je od 30 let naprej. Vseeno pa so TRIM steze namenjene vsem: šolski mladini, oddelkom pred-vojaške vzgoje, oficirjem in podoficirjem, pa tudi vrhunskim športnikom, (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) se pravi vsem tistim, ki se bližajo 70 letu. TRIM steza omogoča predvsem hojo v naravi in lahkoten tek. Švica (od koder je vzet v nadaljnjem vzorec TRIM steze) je imela v letu 1971 že 138 stez. Ugotovili so, da eno stezo obišče na dan povprečno 400 ljudi vseh starostnih stopenj — torej odlično povprečje. TRIM steza je nujna, če hočemo z njo pomagati pri reševanju navedenih nalog: pospeševanju gibanja človeka, kajti vsak odrasel človek bi moral petkrat tedensko živahno prehoditi 5 km ali preteči 2 km. Pri teh nalogah in željah mu moramo pomagati. ZAKAJ TRIM STEZE 1. Uporablja jo lahko vsakdo, ob vsakem času in brezplačno. 2. Frekvenca obiska je zelo velika. 3. Ni potrebno članstvo v društvih — kdor trenira tu, lahko brez nadzora drugih krepi svoje zdravje. 4. Tak trening ni enostransko usmerjen. Zajema celo telo. Zaradi dobro premišljenega programa posreduje maksimalen uspeh pri vsakem udeležencu, ki upošteva navodila. Popolnoma se prilagoditi tudi individualnim sposobnostim. 5. In najpomembnejše: gibanje na svežem zraku (po K. COOPERJU ZDA: Aerobic v optimalni atmosferi). PROGRAM VADBE S tem, ko predlagamo ta program, nikakor ni rečeno, da je nujno na vsaki TRIM stezi imeti navedene postaje in orodje. Morda je navedena razporeditev nalog na nekem terenu primerna, drugod pa ne. Toda sleherna steza mora upoštevati osnovne principe: 1. Prvo je ogrevanje — Ni napak, če start TRIM steze uredite tako, da je od parkirnega prostora (ali garderob) nekaj minut hoje. Ogrevanje je nujno, utripanje srca je treba pospeševati, postopno pripraviti organizem na intenzivnejše delo. To določilo o ogrevanju upoštevajo tudi začetne postaje TRIM steze. 2. Uvodne gimnastične vaje — Taike vaje delamo nekako prvih sedem postaj. Namenjene so ogrevanju, pa tudi pripravi gibalnega aparata za temu sledeče aktivnosti. S temi vajami razgibljemo telo, predvsem pa ramenski, kolčni skočni sklep in hrbtenico. 3. Polna obremenitev — sem sodijo vaje za moč, okretnost pa tudi vzdržljivost. Nujni elementi so: zgiba, skleca, jačanje hrbtnih in trebušnih mišic, večanje skočne moči. Pri teh vajah večinoma uporabljamo razna orodja, kar naj napravi vadbo zanimivejšo. 4. Postopen zaključek vadbe — Z obremenitvijo organizma ne smemo prenehati hitro, ampak posto- poma. Za ohlajevanje in umirjanje organizma služita zadnji dve postaji. Temu prilagojena sta tudi hoja oziroma tek med zadnjimi postajami in nazaj do garderob odnosno parkirišča. Sploh je priporočljivo pri zadnji vaji še nekaj minut sprehoda. Ogrevanje, obremenitev in ohlajevanje skozi vso vadbo na TRIM stezi uravnava še hoja in tek. Med posameznimi postajami so morebitni vzponi terena, kjer napravimo morda večje število stopnic za vzpon ali sestopanje. Kje je tek in kje je hoja je označeno na vsaki postaji in sicer z manjšo tablico pod glavno tablo. Na glavnih tablah, kjer so naloge prikazane z risbo, pa tudi opisane, je povsod navedeno število ponovitev. Število je večinoma drugačno za trenirane športnike in drugačno za družinske člane, za tiste, ki šele začenjajo s tovrstno vadbo. Vsa vadba na TRIM stezi naj bi trajala 45 minut. Tisti, ki bodo TRIM stezo vedno uporabljali, bodo po nekaj tednih vadbe lahko skrajšali ta čas, po nekaj mesecih pa prišli morda na večje število ponavljanj posameznih vaj. (Vendar ne več ponavljanj, kot je določeno za trenirane športnike). Nogometaši pričeli s tekmami V prejšnji številki našega glasila smo vas seznanili z delom Nogomet nega kluba Induplati ter vas istočasno tudi obvestili v kateri skupini bo klub v letošnjem letu tekmoval. Toda podatki, ki smo jih tamkaj navedli niso več točni, ker so nogometni forumi spremenili prvotno določeno skupino tako, da so iz že obstoječih in na novo ustanovljenih nogometnih klubov sestavili dva razreda in to prvi ter drugi razred. Nogometno moštvo Induplati Jarše je uvrščeno v kvalitetnejši prvi razred. V tem razredu nastopajo še nogometni klubi: Mengeš, Hrastnik, Kočevje, Cerknica, Medvo- I. kolo, 2. 9. 1973 II. kolo, 9. 9. 1973 III. kolo, 16. 9. 1973 IV. kolo, 23. 9. 1973 V. kolo, 30. 9. 1973 VI. kolo, 7. 10. 1973 VII. kolo, 14. 10. 1973 VIII. kolo, 21. 10. 1973 IX. kolo, 28. 10. 1973 V tistih dneh, kjer je nogometni klub Induplati naveden kot prvi, se bo igralo na nogometnem igrišču v Jaršah predvidoma ob 10.30 uri. Točen čas tekem bo javljen na plakatih. de, Grosuplje, Borovnica, Apnar, Partizan Podpeč, pridružila pa se jim bo še Ribnica. S takim sistemom se je zahtevnost tekmovanja nedvomno občutno povečala, naši gledalci pa bodo pri gledanju tekem nedvomno prišli na svoj račun. Borba za prvo ali drugo mesto, ki si jo je nogometni klub Induplati zastavil v začetku letošnje sezone pa bo glede na opisane razmere še ostrejša kot je bilo prvotno predvideno. Da bodo naši gledalci in člani delovne skupnosti seznanjeni s potekom tekem dajemo njihov razpored, ki je naslednji: Tudi pionirsko moštvo je začelo s svojim tekmovanjem v pionirski Domžalsko-Kamniški nogometni ligi. Razpored teh tekem je naslednji: Borovnica : Induplati Induplati : Apnar Partizan Podpeč : Induplati Kočevje : Induplati Induplati : Grosuplje Cerknica : Induplati Induplati : Mengeš Hrastnik : Induplati Induplati : Medvode I. kolo, 1. 9. 1973 II. kolo, 8. 9. 1973 III. kolo, 15. 9. 1973 IV. kolo, 22. 9. 1973 V. kolo, 29. 9. 1971 VI. kolo, 6. 10. 1973 VII. kolo, 13. 10. 1973 Ihan : Induplati Medvode II : Induplati Induplati : Medvode I Kamnik : Induplati Induplati : Črnuče Dob : Induplati Induplati : Domžale Iz razporeda se vidi, da bodo vse tekme pionirskega moštva odigrane ob sobotah, predvideno pa je, da so začetki tekem ob 17. uri. Prijatelje nogometne igre in Nogometnega kluba Induplati vabimo, da se tekem udeležijo v čimvečjem številu. POHOD NA GRINTAVEC Že čez nekaj ur, kmalu po kosilu, se je večina odločila zavzeti najvišji vrh v Kamniških planinah, 2558 m visoki Grintavec. Res da posameznikom vzpon ni povsem uspel — morda je bil napor za en dan le prevelik — večina te skupine pa je vrh dosegla. Proti večeru so se nam v koči pridružili še nekateri zamudniki, tako da nas je bilo vseh skupaj 25 udeležencev pohoda. Z vsemi drugimi planinci, ki smo kočo povsem napolnili, smo preživeli prijeten planinski večer. Naslednjega jutra je na vrh odrinila še druga skupina planincev, ki jo je vodil znani gorski reševalec Mihol, v spremstvu zvestega lavinskega psa Sama. Po vrnitvi v kočo je vodja pohoda tov. Majdič organiziral priložnostno kosilo, zaželel še več takih srečanj, zatem pa smo se vrnili v dolino. Mira Kavčič To pa je druga skupina na vrhu Prva skupina na poti na Grintavec V soboto, 18. avgusta 1973 se nas je v Kamniški Bistrici, v lepem sončnem jutru, do 8. ure zbralo 17 ljubiteljev gora — članov našega kolek, tiva. Pohod na Grintavec je organiziral Odbor za šport in rekreacijo. Tekmovalci za športni znak TRIM so imeli tokrat lepo priložnost, da si pridobijo potrebne točke, sicer pa je bila tudi drugim hoja v naravi dobrodošla. Veselo razpoloženi, potem ko smo se podprli s čajem in sendviči, smo si oprtali nahrbtnike in odšli na pot proti tri ure in pol oddaljenemu Ko-krškemu sedlu. Ker večina ni imela posebne telesne kondicije, je bil naš korak uravnan na počasni tempo. Vendar pa smo se že po enourni hoji razdelili v posamezne »jakostne« skupinice. Hoja po gozdni poti je bila dokaj prijetna, bolj pa nas je skrbela pot po strmem, kamnitem melišču, kjer je sonce že močno žgalo. Bil je namreč povsem jasen in zelo vroč poletni dan. Približno ob 11. uri, nekateri prej, nekateri malo pozneje, smo prišli do Gojzove koče na Kokrškem sedlu (1791 m). Tu nas je upravnik Jože prijazno pozdravil in nam postregel z vročim čajem, katerega smo si vsi najbolj želeli. Pogled na Grintavec zgodaj zjutraj Nagradni razpis Za pravilno rešeno križanko razpisujemo tri nagrade, in sicer: I. nagrada: 300 NDin II. nagrada: 200 NDin III. nagrada: 100 NDin Rešitve oddajte do srede, 26. septembra v zaprti kuverti v pisarno kadrovskega sektorja. r^lag^cadna ktizanka Rešitev križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: TOPLA GREDA, ALERGIČEN, ZAKA, M, KT, AVALA, KAR, A, ARS, SAMO, REFERENT, NK, OTEP, AR, MINDANAO, KARO, DOZA, Gl, R, JE, ROM, ITA, ER, VALENTINO, KIMONO, VAZ, RN, R, AKER, STREHE, HALE, LARIX, MI- NERAL, EE, I, ASTA, Z, KOROTAN. Rešitev rebusov: MATEMATIČNA NALOGA, SOBOSLIKARSTVO.