Published «nd distributed unte permit No 19 authoriied by ■ 1 LJlLCjIS ** P0#t °lfiC€ 01 CkyeUnd- 0hto- <* the Act of October 6th 191 j, on the file at A. S. Burl—on, Poetmaeier Genenl ^ ra ANIRI8K A iMr BfiMOVINA ** 1 r HlwIlM IIWWSs t0wlWMPWBPI 'I giniimiiiiiiiiMiiiiiiimmiiipwtg * m mm mm mmi « ? ^^ ^^ - ** AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY " jUttWW $0»?" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NQ 9 ' » ' CLEVELAND. OHIO, JVKj§>AY JANUARY 24th 1921 _LETO XXIV - VOL XXIV. Wison svarizaveznic o Rusiji. f'.^l * r ■ Washington, 23. jan. Wilson je poslal na Paula Hy-mans, predsednika Lige narodov odprlo pismo, v katerem pravi, da se morajo velesile meoaeboj zavezati, da bodo spoštovale meje nekda-njega ruskega imperija, ter ne bodo z oboroženo silo posredovale z Rusijo niti proti Rusiji. Strašen položaj, v katerem se danes nahaja Armenija, ki je deloma zasedena od turških nacionalistov, deloma od ntskih bolj-ševikov, je žalosten slučaj takega vmešavanja. Predsednik -pravi, da se boljševizem nikdar ni dni zatreti z vojaško intervencijo zunaj, ,in žalostni dogodki na Poljski fronti ter na Krimu kažejo dovolj, da se na ta način ne bo prineslo miru Rusiji. "Ruska revolucija," pravi predsednik, "Id ije bila dobrodelna sama v sebi, se mora nadaljevati in priti do zadovoljnega konca -sama po sebi. Položaj, v kaiterem se nahaja današnja Rusija je izvan-reden. Vsepolnc novih držav je nastato na saejah nekdanje carske Ruske. Te nove države, žet Litvrnsska, Poljaka, Ukrajina, Armenija in druge, se boje Rusije, zatoi^j; se nečejo razorožita, docim se na drugi strani tudi bolj- 1 jf^ffifl^N^^ sepirmairo <8Bo-rožujejo. To je borba za nadvlado. Evropske velesile bi morale delovati, da se obmejni narodi ,nove države ob ruski meji pomirijo. Očivid-no je, pravi Wilson, da obmejne države ne bodo napadale Rusije, ako nimajo dfo-ijub od Evropskih velesil, da jim bodo pomagale, ftaaite-ga bi se morale vse evropske velesile zavezati, da puste Rusijo in njene sosede popolnoma pri miru. — Ogenj je nastal v nedelj Sonofi v gosto naseljenem elu mesta na Euclid ave. in 59. cesti Goreti je začelo v pekarni DeKlyn Co. Stotine oseb v bližini je bilo prisiljenih bežati v nočnih oblekah ko je skoro ves mestni ognje gasni aparat se približal. Nevarnost je bila tako velika,, da je policija Cf le bloke okoli prepodila ljudi iz stanovanj. KJjub pozni uri se je zbralo na tisoče ljudi okoli požara in oviralo .gasilcem delo. Ves promet vzhodno od 55. ceste in Euclid ave. je bil ustavljen Skupna škoda požara je do $150.000. , V nedeljo je govorila v Hippodrome gledališču Miss Mary McSwiney, sestra znanega župana iz Corka, ki je umrl na posledicah prostovoljne lakote. Nad 4000 oseb ie poslušalo govor. Opisova-; la je zadnje ure svojega brata in žalostni položaj na Irskem. — Sodna' obravnava proti vrhovnemu sodniku mcGa-nnonu, ki je tožen umora druge vrste, se ne bb pričela 31. pati. pač pa 6. febr. — Se ena ženska odvetnica se ie oglasila, ki bi bila rada slanica. To je Mary Grossman, ki bi bila rada mestna sodnica. — Opozarjamo na veliko razprodajo obuvala, ki jo priredi trgovec Ffank Suha-dolnik, in ki se prične v če- \ trtek, 27. jan. — Družini Kolenc je umrl sin John star 1 leto ta pol. L Družina stanuje na 1380 E. 4Qth St, Harding prerokuje dobro prihodnjost. ' X Novo icvoljeni predsednik Warm G. Harding, se, je podal na štirinajstdnevni oddih, prodno se definitivno preseli v Washington.'Harding je odpotoval iz Mariona, ki je njeigovo rojstno mesto, psnetteHi tteden, dočim je njegova soproga odpotovala v New York.* Svojo dosedanjo hišo je dal v najem, ker se več ne vrne v Marion. S seboj na pot je vzel Harding mnogo tešluh zabojev važnih listin, dokumentov in knjig. Zadnji dan predno je odpotoval iz Mariona, se je oglasilo nad 40 prominentnih republikancev lf pogovoru, toda Harding ni mogel nikogar sprejeti. V,Floridi bo Harding gost senatorja Frelinghuysen na katerega j^hti "Victoria" bo pre^vel 14 dni nakar odpo tuje v Washington. Hardng se ^edaj iiima gotovega programa za svojo bodočo vlado. Dobil je toliko nasvetov in načrtov, da mu je nemogoče ^odločiti. Kakor hitro se Harding vrne s počitnic iz Floride pa se začne resno delo. Predno je odpotoval v Florido, se je izjavil, da je prepričan, da napočijo za Zjedin-jene države najlepši časi. Se-dajna umetna kriza, ki povzroča brezposelnost, bo odpravljena, in Zjed. države se bližajo dolgotrajni prosperi- JWffcUy, , - 1 • ' -- • — — Claude Miller je stražnik nekega pokopališča v Cleve-lahdu. pretekli teden so "nesramni." prohibicijski detektivi udrli^udi na pokopališče in iskali žganje. In res so dobili dva kotlička v mrtvašnici. Claude je bil aretiran, in v soboto ga je zvezini sodnik obsodil na $50 kazni. Da je kaaen tako majhna, jo vzrok ker je 'Claude dosledno trdil da on o kotličkih ničesar ne ve, in so jih menda kaki po-gaibei pustili na pokopališču. — Drve 18. febr. govori v poslopju Garfield Banke Mr. Frank Tomich o Jugoslaviji in o njemili naravnih krasotah. Namen govora je napeljati več odličnih Amerikan-cev, ki so namenjeni na pot v Evropo, da obiščejo Jugoslavijo. Več sto oseb se je priglasilo za na pot — Rojake opozarjamo pred najnovejšo odredbo' cleve-landskih bank glede canad-skega srebrnega denarja. V Clevelandu kroži stotisoče kvodrov in desetič, katere se je dosedaj sprejemalo v plačilo ravno tako in v isti veljavi kot ameriške kvodre in desetice. Odsedaj naprej ni več tega. Dočim se bodejo trgovine branile sprejemati canadski denar, zgubite poleg tega še dvajset procentov na njem, ako ga sprejmete. Ko banke poberejo ves canad ski denar, ga odpošljejo v Canado, nakar ne bo več v prometu tukaj. Opozarjamo* torej vse, da niti ne spreje majo canadskega denarja rojaki, niti z njim ne plačujejo, razven če riskirajo zgubo 20 procentov pri tem.% — Slovensko pevsko in podporno društvo Zvon priredi v nedeljo 30. jan. lepo veseloigro "Repoštev' \ gorski duh, in sicer v dvorani Narodnega Doma v ^ewburgu. Ker se dr. Zvon, vselej ^ potrudi, da pqda navzočim mr najboljšo zabavo, je občinstvo uljudno prošeno, >da se polnoštevilno udeleži. — Opozarjamo na današnji oglas John J. Mihelicha, slovenskega odvetnika. Zarote in rewrite proti Zjedin. Dr. Washington, 23. jan. Da so ruski boljševiki v aktivni zvezi s komunisti v Ameriki, in da so slednji s pomočjo svojih ruskih tovarišev skrivaj in javno delovali, da se uniči sedanji siRtem v Ameriki in upelje diktatura proletariate, je jasno sedaj, ko je državni odelek ameriške vlade priobčil v javnosti dokaze ruskega rovarenja proti Z. državam. Državni oddelek vlade je deloval več mesecev zbiral komunistične spise in drugo literaturo, katero ie dal prestavljati na angleški jezik, tako da ima sedaj na razpolago obšiffio gradivo o zaroti komunistov proti Ame riki. Na kongresu tretje in-ternacijonale v Moskvi, ki se je vršil lansko leto, so bili posebni govorniki, ki so slikali zbranim ruskim boljše-vikom položaj vAmeriki. Govorniki so Rusom pripovedo-: vali, da je Amerika dežela sužnosti in nezadovoljstva, < da je popolnoma zrela za re-, volucijo, in da je tu silno bogastvo, katerega bodo boljševiki dobili v svoje roke, da . pridejo do oblasti potem po celem svetu, ko zanetijo sve-r tovno revolucijo. Državni . oddelek bo vse te ruske laži ! o Ameriki natančno presta-. vil in jih podal javnosti, da se Amerikancv sami prepričajo, kako silno se sramoti njih dežela po svetu. Dve L stvari ste, ki posebno odliku-' jete ruske boljševike v njih • pripravah za prevrat v tujih • deželah: Prvič skušajo bolj-; ševiki ustvariti z Ameriko - "normalne" razmere, pod " plaščem prijateljstva se sku-1 šajo udomačiti, nakar bi, pro-: sti sumnje, lahko neovirano : vršili razdiralno delo. Drugič : se boljševiki silovito boje ae-' mokracije, kakor vlada v 1 Ameriki. Rusi se bolj boje ■ demokracije ameriške kot pa • nekdanjega carizma. Boljše-" vizmu je dobro znano, da so ; v Ameriki svobodne narodne 1 volitve, pri katerih ljudstvo - odločuje, dočim v Rusiji vse- - ga tega nimajo, in je boljše- - viška vlada vsiljena vlrftia. f Zato so skušali tukaj po svo- - jih tajnih agentih narediti - razkol v delavskih unijah, vzbuditi nezaupanje proti i volitvam, pripraviti zamorce - k revoluciji, itd. Dokazi o - vsem tem so povzeti iz urad-J nih zapisnikov boljševikov 5 in njih uradnih glasil. Ame-' riška vlada je mnenja, da je - najboljše zdravilo proti te- - mu javnost, da se narod po-} uči popolnoma o vseh name-i nih rdečih revolucionarjev. — Kdor še nima avtomobilske licence, naj si jo hitro dobi Rok je potekel 21. jan. toda l^er je bilo preveč prosilcev, je policija rok podaljšala za nedoločen čas. Toda to je zadnje podaljšanje, in po 1. febr. se ne bo smelo voziti brez nove licenct. — Policija je aretirala 40 letnega Davs Jokina, ker je bil pijan. Napil se je rozinov-ca, da je komaj dihal. V policijski celici se je v pijanosti obesil. — Družini Novak na 1026 E. 08th St ste umrli dve hčer ki za škrlatinko, ena stara 5 let, drujga dve. Iskrefno so-žalje družini nad teftko zgubo. — Danes v pondeljek pride na zvezini sodniji na vre$o 48 kotličarjev. Sodnik West enhaver obsodi skoro vsakega na 6 meseCfev ječe. bom za major-1 jle otvoqeaa. ^ Kot SpBzjavili pred božičem, seJBfce takoj po novem etu živaBa kampanja za letošnje ŽnHiske volitve v Čle ^ velandu Bptedaj, ko je kan- r didiral S Johnson za žu- [ pana na»gramu, da upelje 3c. vožnflbo cestni želez, ni bilo toliJH^azburjenja in za-nimanja^B županske volitve ^ kot letofl)va jako ugledna državljaKpta se že oglasila in prijavHsvojo kandidaturo. Pmflcdmund B. Hase-rodt, ki 9* četrtek pri nekem zboflnnju v East Glen-ville ('crftftr izjavil, da je žu- : panski 9|didat. Drugi je Fred K^K. bivŠi policijski načelniflH sedajni county 1 komisa^Bje izjavil, da bt> « kandoBt republikanske ] strankef^ftz ozira, če ga < stranka ottfcri ali ne. Kohler , dosedai lBiima podpore od i strani i^Hpljev republikan- : ske straH Vsi upljivni voditelji «■ za sedajnim žu- : panomJjBzgeiaidom, in če Fitzgerafl| želi, bo ponovno ' imenovaflba kandidata In dobi vso H|Bporo republikancev. TodMritzgeraJd molči ' o tem koH^ob, in ni z najmanjšo tKdo dosedaj izjavil, ali ž^Htiti kandidat Jali ne. Kar lfcče Haserodta se tudi o nM še ne more trditi, če wmH seboj eksekutiv-ni odhMMTfmke Haserodt 917 z vojnim tajnikom Bakeijeili, in vojni tajnik Baker ima ocDoČilno besedo pri clevelandikih demokrati n. Sicer se je ta spor lansko leto polegel, In je Haserodt se aktivno udeležil političnega boja lansko leto na strani demokratov. Vendar se ne ve, ali je vojni tajnik Baker z njim v soglasju. Stvar se bo izčistila, ko se vrne Baker v Cleveland, potem ko 4. marca neha njegov urad kot voini tajnik. Vseeno Haserodt je kandidat za župana, če ga' stranka odobri ali ne. Resnica je, da je Haserodt danes najmočnejši kandidat med demokrati, in demokratska stranka bi naredila ogromno napako, če bi iskala druzega kandidata, ker bo ne izgibna posledica tega, da bo zopet propadla, dočim ima stranka s Haserodtom na čelu mnogo upanja, da prodre pri Županskih volitvah. Haserodt ie kot neodvis ni kandidat potegnil za seboj ogromno število volivcev, in s podporo stranke je gotov zmage pri volitvah. Sedajna stranka na vladi v City Hall je nezmožna, brezobzirna, o-mahujoča, niti topla, niti mr-■ zla, niti godca. Mesto bolj kot prej potrebuje moža, ki razume socijalno pravičnost in boljšega moža je teško dobiti kot je Mr. Haserodt. Demokratična stranka je z njim na čelu sigurna zmage jeseni. -- John Kovačič* 7922 Crumb ave. je bil prvi ki je bil obsojen o4 sodnika Ste^ vensa na $1000 radi izdelovanja žganja. Kovacič je imel samo $100» iflj ie moral radi-tega v zapore. V petek pa ga ie sodnik oprostil in mu rekel, da Če more do 26. febr. plačati $200, in mu ostalih $700 odpusti. Sodnik seje prepričal, da Kovačič ni delal žganja za prodajo, ampak za lastno ^ Doma v Colliawoodu se p/i-jazno vabijo |a jako važno sejo, ki se vi* v sredo, 20. jan. v društvenih prostorih. I Vsakdo^ b**avzoč. Seja — Zaniipiv slučaj so imeli pretekli teden na policijski sodniii. Pred sodnikom je stal Albert Trulovski, 2776 E. 39th St. obtožen, da je imel* nepostavnim potom vino. Stvar se je zgodila takole: V stanovanje Trulovske-ga so prišli policisti, ko se je Trulovski nahajal v kuhinji. Tu je imel nekaj vina. Turlov ski se je ustrašil in je zlil Vino v sinko, toda policisti so hitro planili po sinki in rešiil nekaj vode, z vinom pomešane. Na pričevanje je bil poklican mestni kemist, ki je sodniku razložil, da se nahaja v tej luži 9 procentov alkohola, torej protipostavno. Toda sodnik Stevens s tem še ni bil zadovoljen, in je vprašal mestnega kemista, če bi on priporočil dotično mešanico za pijačo? Nevoljno je odkimal mestni kemist, da pijača ni vžitna. "Kaj..pa vlačite človeka potem pred sodnijo, če najdete pri njem nevžitno pijačo?" je zagodrnjal sodnik Stevens in oprostil obtoženca. — Sodnik Stevens je dobil še nekaj grozilnih pisem. V enem pismu se piše: Damo vam še 14 dni časa, da se spreobrnete, če dotedaj ne nehate z $1000 kazni, tedaj bodete mrzli v enem dnevu. Sodnik se je smejal in dejal: Videti je, da dobivam vsak dan več častilcev, ki imajo velika usta, pa majhna dejanja. — Louis Buksa, 2766 E. 126th St. je bil aretiran od zvezinih detektivov, ker je kuhal iganie. Pred sodnikom je izjavil, da je brez dela, nima ničesar jesti, torej je bil prisiljen kuhati žganje, če se je hotel preživeti. Toda sodnik ni uvaževal teh razlogov. Obsodil ga bo vseeno ta teden. — Družini Oblak je umrl lin Anton star 6 mesecev. Družina stanuje na TBQft Vineyard ave. _/ Narodna garda kri-< va devet umorov. i Jasper, Ala. 22. jan. Tekom f štrajka premqgarjev v državi \ Alabami je država organizi- i rala več kompanij državne i milicije, katere je poslala v 1 štrajkovne okraje. Milica je 1 pri tem skrajno surovo na- /i stopala in kršila državne po- I stave proti osebni varnosti , državljanov. Miličarji so pre- i ganjali premogarje, ki so poslali več apelov na govemer ja in na kongres brez uspeha. < Dne 13. januarija so se vojaki kompanije tako daleč spozabili, da so prijeli nekega William Byrd, premogarja ter ga linčali. Po tem delu niti država ni mogla več molčati in je morala nastopiti proti svojim vojakom. Sklicana je bila velika porota, ki je obtožila 9 vojakov omenjene kompanije umora prve vrste. Vsi prizadeti vojaki so bili* aretirani in se nahajajo sedaj v zaporih Jefferson : oounty, ne da bi mogli na , varno, četudi položijo varščino. Velika porota pa še ni gotova s svojim delom, am-i bak je upeljala obsežne preiskave, da se kaznuje vsa kom-. panija miličarjev. Na razpo-i lago so dokazi, da je bilo vsej > kompaniji znano, da bo doti-. oni premogar linčan, ne da bi . le eden izmed vojakov kaj t posredoval, da se linčanje i prepreči. Nastop alabamske i narodne garde je najboljši > dokaz, da je skrajni čas, da . se narodna garda v posamez-- nih državah odpravi. Cena naravnemu pfi-1 nii se bo dvignila. Mesto in plinova družba se bodejo konečno vendarle zjednili glede bodoče oddaje 1 naravnega plina, in sicer na ; ta način, da se bo plin neko- j liko podražil. Enako pogod- i bo je naredila plinova družba -^udi v Akronu. Računa se, da : bodejo nove cene le malo več je kot sedanje, toda odjemalci plina, ki porabijo več kot 5000 kubičnih čevljev plina na mesec, bodejo to precej občutili, ker nova pogodba bi se glasila, da Čim več eden plina porabi, tem dražji ga bo plačeval. V Akronu n. pr. plačujejo ljudje po novi lestvici, in sicer 45 centov za 1000 kubičnih čevljev do 5000, potem 50 centov za na-daljnin 5000 kubičnih čevljev, potem 55 m 60 centov. Kdor pa porabi več kot 20.000 kubičnih čevljev plina na mesec, bi plačeval po 80 centov za en tisoč kubičnih čevljev. Da damo primer in ljudje razumejo, razložimo to tako: Če ste vi sedaj, po stari t*eni, mesečno požgali recimo 25. 000 kubičnih čevljev plina plačate za to $8.75, po novi lestvici pa Bi plačali, za 5000 kubičnih čevljev $2.25, za i drugih 5000 bi plačali $2.50, za tretjih 5000 kubičnih več-ljev $2.75, za četrtih 5000 ku-I bičnih čevljev $3.00 in za i zadnjih 5000 kubičnih čev-! ljev pa $4.00, skupaj $1450; t dočim je bila stara cena $8.75. i Ta nova lestvica ne bo prlza-■ djala onih, ki samo kuhajo in imajo par luči, pač pa bo pri-zadiala one, ki imajo več peči . ali furnese na plin precej ob-f čutno, da bodejo raje kurili 1 s premogom. Prihodnji teden ; se začnejo tozadevne obrav-1 nave z mestom, in računa se, ' da bo mesto dovolilo zviša-' nje, ker ni druzega pota iz ' zagate. Naravnega plina bo ' v petih letih itak zmanjkalo. ' ■ n ■ n — J z Milwaukee se poroča, da so bili tamojšni gostilničarji ogoljufani za več kot $100.000 s tem da so plačevali razne svote denarja sleparskim osebam, ki so se izdajale za prohibicljske agente. — V soboto je bila otvorje-na avtomobilska razstava v Wigmore kolizeju na Euclid ave. in 13. cesti. — V Nottinghamu odpre 1. febr. občeznani Slovenec A. Slopko novo trgovino z modnim blagom na 775 E. 185th St. Rojakom toplo priporočamo Mr. Slopko-ta. — Slov. Nar. Čitalnica ima 30. jan. ob 2. uri pop. v čital-niških prostorih izvanredni občni zbor glede nameravane združitve Čitalnice z društvom Ivan Cankar. — Pismo ima pri nas Rudolf Sile. — Pismo ima pri nas Fannie Terpinc. .......- - O------ IZVRG. URADA S. D. Z. Kot je bratom in sestram Zveze znano, se je vpisalo nad 500 otrok v Mladinski od delek. Prošeni so stariši ali varuhi teh orrok, da katen še niso, da nemudoma pošlje jo otroke na zdravniško preiskavo, ki je zastonj. Kakih 150 otrok še ni preiskanih. Zadržuje se vse poslovanje, ako se to nemudoma ne stori. Potem, ko Število preiskanih otrok prekorači 500, bodejo morali startsi sami plačati preiskavo. Poslužite se te pri like sedaj, ko je preiskava zastonj, nemudoma, da se začne z rednim poslovanjem. Fr. Hudovernik, taj. KAZNOVANI STARttL Logan, Ohio, 25. ian. Visoko kazen Je odmerila sodniji očetu Frank Keck in njega starišem, ker so živalsko ravnali s 6 letno hčerko Esther Keck. Dekletce je zgubilo mater, nakar je šla stanovat k stari materi in dedu, kier je tudi njen oče stanoval. Dekleta so imeli ves dan zaprtega v neki luknji pod stopnji-cami, cele mesece je imelo isto obleko na sebi, ležati je moralo na golih tleh, in nekaj cunj je imela za pokrivalo. Dajali so ji vsak dan le nekaj drobtin kruha in vode. Popoldne ob 4. so jo privezali zunai hiše ob zid, in je moralo dekle v takem stanju prebiti do osme ure zvečer v najhujšem mrazu, brez nogavic in čevljev in potrebne obleke. Sodnik je obsodil njeno staro mater na $500 kazni in dve leti zapora, njenega starega očeta na $200 kazniin eno leto ječe, očeta pa za dve leti v ječo in $500 kazni. HENRY FORD V NEMČIJO. Detroit, Mich. 23. Jan. Henry Ford je sklenil, da postavi v Nemčiji ogromne tovarne za avtomobile in poljske traktorje. Ford je mnenja, da ima Nemčija ogromno priliko za blagostanje v bodočnosti. ROCKEFELLER DAROVAL MILIJON. New York, 23. jan. Pri zho rovanju v hotelu McAlpfaa, katerega je priredil Herbert Hoover v korist stradajočih otrok centralne Evrope, se je nabralo mnogo tisoč dolarjev med navzočimi gosti Ko )t Rockefeller, ki je W1 tudi nav zoč, videl radodaroeet gos- | Sn dotojev ^ Usoda Avstrije bo znana ta tedeo. 1 Dunaj, 22. jan. Razne delavske skupine na Dunaju bo začele z energično kampani-jo, da ljudstvo v avstrijski republiki glasuje, ali naj se Avstrija priklopi k Nenpji ali ne. Finančni minster Grim se je zjavi), da je za Avstrijo neizgobtao, da se pridruži Nemčiji, ker ne vidi avstrijska republika nobeie- ■ ga drugega izhoda iz siltfh zagat v katerih se naBn. Avstrija ima letos platmi 15.000.000.000 kron svetim uslužbencem, toda vseh davkov skupaj bo komaj dobila 2.000.000.000. Da v takih razmerah je nemogoča vsaka vlada, mora biti vsakomur jasno. Ostala Evropa mora . prihiteti Avstriji na pomoč, i ali pa mora gledati, kako bo ■ poginil ves narod, če se ne ' priključi Nemčiji, ki je zrno-. žna Avstrijo obdržati na po- - vršju. Ne samo na Dunaju, : ampak v vseh avstrijskih , provincah so se vršile velite . demonstracije ljudstva v pri* i plebiscita za priključitev k i Nemčiji. Toda dočim so osta- ) li zavezniki pod gotovimi po- i goji pripravljeni dovoliti Av- , striji priklopljenje k Naur ' - ji, pa se temu močno upirajo - Francozi, ki trdijo, da če ft i bi Nemčija Avstrijo, poeta- - ne enako močna kot je bila £ pred vojna.' Fr*rfi#frfo ~rta-i. sprotni in ne bodo nikdar - dovolili povečanja Nemčije, i Medtem pa je lakota in mize- - rija v Avstriji čimdalje večja, i 60 odstotkov prebivalstva - trpi na jetiki, in 75 odstotkov i otrok je j etičnih, ker nimajo i dovolj hrane, da bi se borili - proti bolezenski napadom. AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOKHI) , NAlItVIllii & Afriko .... $4.00 | U Cl.vlsni»pošti . $5.00 Za Krropo.....$».M [ Piim—mMmttkm - - • le V- i« -J - pdttli« - »Lullk, Bornem" •11» SL Clmir Ar*. N. K. Clevl—d, Ohto T«l C«J. Priacrton 18» fAMBS DEBEVEC, PtMuh* _LOlfIS J. MRC, Uit* nilW MOMMV, W1DNMDAT AMD VHDAT _ - _1_m—. , ... — ■iinmr* ~ r —t r1 ■" ~ "bid bj 25.000Slovaiusii tke Gtj «f Cle?eliod ladelnwbere. Afartiing rates ob reqaest Anricu ia spirit Fwrcipii lufufe m(j nMltjr »* »•*•*»••« M«ad, Ohlt aator Art W Mirti M, l«7». r- , _—-«----i- 4^183 Nof 9. Mon. Jan. 24th 1921 Delavski pokret v Čeho-SIovaški | , V zadnii časih so prihajale iz Čeho - slovaške vesti o ojičnih bojin med žandarmerijo in delavci, o strajkih, ki pobili proklamirani, toda se jih delavstvo ni udeležilo, in raznih dogodkih, ki so kazali na pravi kaos v tej mladi slovanski republiki. Sedaj je prišla na dan z razlago teh dohodkov oficijel-praška vlada. Nemiri na Češkem so nastali radi spora med socijalisti in komunisti. Prvi povod k temu je dal Narodni Dom. Levo krilo socijalistov je pozvalo delavcev na generalni štrajk, da se ne bi mogla vrniti prodaja "Narodnega Doma" desnemu krilu socijalistov. Toda delavstvo se je pozivu za generalni štrajk le deloma odzvalo. Raditega so pa levičarski socijalisti spreminili taktiko, ter so prokla-minali štrajk za povišanje plače, za božično nagrado, za kontrolo industrij, itd. Tedaj se je pokret začel širiti. Delavoi v Kladnu so zasedli delavnice železa, a v okolici Prag<> so vzeli privatna premoženja. V Kladnu je prišlo do velikih spopadov. Vlada je rabila silo. Proglašen je bil preki sod, in voditelji punta proti vladi so bili zaprti. Vzroki teh pretepov in punta leže orez vsakega dvoma v prepirih, ki ga ima delayska stranka •sama s seboj. Raditega tudi štrajk nikakor ni mogel postali splošm delavski Štrajk. Dočim so v Pragi, Kladnu in nekaterih drugih industrijskih središčih štrajkali, pa se je obrat po ostali deželi vršil popolnoma mirno naprej^ Železnice so vozile kakori po navaai. Niti potem se niso delavci pridružili klicu levega krila socijalistov, ko so slednji izjavili, da se vrši štrajk za povišanje delavskih plač. Revolucija, ki se je zvršila leta 1918 v Čeho - slovaški je bila narodna revolucija. V borbi za Češko nacijonalno dr-I žavo so se združile meščanske in delavske stranke. Tedaj jI je nacijonalna misel močno zavladala tudi v delavskih krogih. in je bila misel vodnica. Na dan revolucije so vsi, brez | razlike stanu, se borili ramo ob rami v borbi za osvobojen-& te in razširjenja češkega teritorija, ko je bilo delo narodne Kivoboditve Končano, je nastal premor pri delu za nacijonalno idejo, in narod se je zopet polagoma začel deliti na razrede. » Češka socijalna demokracija se je vrhila od Aarodne " borbe k razredni borbi. Ko*e je morala socijajna demokracija oddeliti od socijalizma, je na Češkem nastala frakcija levičarjev, ki so sprejeli za svoj evangelij povelja boljševi-ških mogotcev iz Moskve. Te češke levičarje vodi neki Smeral, ki je bil včasih velik petoliznik avstrijske cesarskrt vlade, potem pa je uskočil v tabor komunistov. Kakor so se voditelji med seboj sprli, so se tudi delavci, in kmalu se je nahajalo češko delavstvo v dveh jako si nasprotnih taborih. Levica češke socijalne demokracije se prirznava boljševi-škim, toda njens^ dela niti zdaleka n«j odgovarjajo teorijam boljševizma. Ko je odpadla od socijalistične stranke, se ni javno pridružila moskovski komuni ali ■ internacijonali, pač pa se je po svojih raznih akcijah bolj približevala.programu narodnih hieščanskih strank. Tudi v parlamentu se h ti "komunisti'* prav nič ne obnašajo kot boljševiki, in so pri glasovanjih za državni proračun glasovali za vlado. Desničarji in levčarji v spcijalistični stranki se smrtno sovražijo medseboj. Socijalist ne sovraži nobenega kapitalista toliko kot svojega sodelovca, ki ima nekoliko Različno mnenje od njega. Desničarji so socijalisti, katerim lahko rečemo konservativci, iščejo mirna pota in sredstva, da pridejo do cilja, levičarji so ali pristaši boljševizma, ali pa skrajni divjaki, ki bi najraje poklali polovico ljudi v državi, da pridejo do moči. Kar slabi levičarje na Češkem, je njih vodja Smeral, ki je znan iz prošlosti kot velik prijatelj Avstrije, zato mu pa ljudstvo pri proglasu generalnega čtrajka ni zaupalo. Komunisti na Češkepn so ve^moma tudi Nemci, in imajo za seboj pravzaprav le malo pravih Čehov. Nemci pa so pripravljeni vsak čas delati ,tltrubelM na Češkem, ker so prepričani, da s tem služijo majki Germani ji. Kri, ki jo prelivajo komunisti, kjerkoli pridejo do male moči, dokazuje, da to niso dobrotniki države, še manj pa delavca. Od komunistov danes delavci niso dobili druzega,kot smrt. Praška vlada je torej vedela kaj dela, ko je nasilje komunistov s silo zatrla. In s tem je mnogo koristila narodu. Sličen položaj imajo v Jugoslaviji, kjer je tudi vlada še pravočasno dala razpustiti vsa komunistična društva, časopi-| se in zbore. Storila je to ob času, dakler niso komunisti vladi še zrastli preko glave. Kadar dobijo dovolj moči, je prepozno, in tedaj gorje narodu, posebno delavcem. KDO JE KRIV SVETOVNE , VOJNE? Strahovita syetovna vojna se je raztepla nad glavami civiliziranih narodov. To kar 9e je zdavnej pričakovalo, se ( je zgodilo in pustilo silovite posledice za seboj. Milijone mladih življenj je bilo žrtvo-' vanih vojnemu molohu. na-daljni milijoni podlegli raznim bolezninf!^esta, va-( si in polja so uničena, in vsa Evropa bo leta in leta čutila posledice te vojne. Zmučeni. trpeči narodi imajo pač pra- j vico vpraševati se, kdo je; pravzaprav povzročil vse to; gorje. Kdo je narode pognal v klanje in ubijanje? Narodi imajo dolžnost in pravico, da i poiščejo krivce in z njimi obračunajo. Veliko jih je, ki nosijo na duši krivdo svetovne vojne, a med njimi se nahajajo tudi komunisti, ki so se t£daj naz-vali socijalisti. Kadarkoli so prihajali med narod so se predstavljali kot največji na-1 sprotniki vsake vojne. Govorili so na shodih, pisali v svojih časopisih, da je svetovna vojna nemogoča, ker bi jo toii zadušili takoj. Tem de-; klamatoričnim izjavam ni bilo ne konca ne kraja. Toda ko so se vročih julijskih dni 1.1914 na političnem nebu Ev rope začeli valiti teški, črni oblaki, ki so pretili s povod-j nljo svetovne vojne, smo po-! slušali tedajne socijaliste, da našnje komuniste, kako bodo razgnali te oblake ia povzročili, da sije solnce miru vsem narodom. Toda kaj se je zgodilo f Ali so izpolnili svoje pbljube? Ne, sramotno so jo požrli. Izdali so svoi program, principe in načela. Nemški socijalisti so bili srce in duša vsega socialističnega pokreta, oni so reprezentirali silo in moč socijalizma, kajti le v Nem- j čiji so bili odločevalni faktor,! ker so imeli / parlamentarno relativno veČino, ki je imel • svojo zaslombo v močnih de-1 lavskih organizacijah. Ko je zbruhnil Čas, da svojo mirovno teorijo prenesejo v dejanja, da napram* zaključkom baselske konference preprečijo vojtio z vsemi mogočimi sredstvi, da zajedno s pomočjo svojih silnih delavskih organizacij proklamirajo generalni štrajk, tedaj je prišlo na dan njih izdajstvo. Skaza-lo se je, da je imel kajzer vse socijaliste v svojem hlačnem žepu spravljene. Kaj so naredili nemški socijalisti? Šli so na ceste in ulice, a ne da protestirajo proti vojni, pač pa da manifestirajo za vojno. V Berlinu in drugih velikih mestih so hiteli nositi svoje rudeče zastave pod streho, a razvijali so državne, patrijo-tične zastave. Niso razklicali generalnega štrajka industrije in prometa, pač pa so podvzeli generalni marš na fronto z ♦kin eanimi zastavami. Niso pometali orožja od sebe, niso klicali revolucije, pač pa so z obema rokama prisegali, da bodo branili dom, cesarja in kralja. Niso začeli uničevati orožja in municije. ampak s podvojeno močjo so šli, da uničijo sovražnika, pa Če je bil ta sovražnik tudi socijalist, to se ni nič vprašalo. Nikdar, ko je vladal mirovni čas niso hoteli glasovati za državgi proračun, kjčr so bili označeni stroški za armado in mornarico, toda tekom vojne so glasovali za državni proračun, glasovali za vojna posojila, poživljali delavske organizacije, da prinesejo svoj zadnji vinar in pfennig kaj-zerju, da bi tem dalje in uspešnejše vodili voljno, klanje in ubijanje. Eno izmed glavnih glasil nemških socijalistov, "Volksfreund" piše dne 1. avgusta, 1914: "Mi, socijalni demokrati, čutimo se v teh resnih časih kot enota s celim nemškim narodom, brez razlike verske ga in pofit. prepričanja, prevzemamo od ruskega barbarja nam usiljeni boj, ter bodemo prelili zadnjo kapljo krvi za našo domovino, za slavo in veličino Nemčije.'* Drugo ra bijatno nemško socialistično glasilo "Muenchener Post", piše dne 6. avg. 1914: Deutschland, Deutschland, ueber ailes!" Pangermanski listi niso( bili nikdar bolj navdušeni za vojni kot nemško socijalisti-. čt> časopisje. Soeijalistični! voditelji so hodili h kajzerju na obede in bankete in pro-j slavljali tam tega nadubijal-' ca. Toda nič drugega niso bili niti socijalisti Francije in Belgije. Rudeča internacijo-nala je imela kot prvo nalogo | preprečiti za vsako ceno svetovno vojno. Glasom sklepov v Stuttgartu, leta 1907, bi morale k temu prispevati v prvi vrsti parlamentarne frakcije.v posameznih državah. ! Toda kaj smo videli? Socijalisti držav, ki so vodile vojno, so prijeli za orožje tako kot vsak drug državljan. Soeijalistični državni poslanci so glasovali za vojne stroške kot vsak drug "buržoaz" ali "kapitalist". Takšna je bila uloga socijalistov v Nemčiji, Avstriji, Franciji, in Belgiji, kjer so bili po številu najmočnejši. Takšna je bila uloga II. in-ternacijonale, kar iskreno priznava tudi "Schwaebische Tagwacht'^ Ako se že v začetku vojne Pogon na izkoriščevalce izseljencev. V policijskih zaporih ljubljanskih je zaprtih več "gospodov'', kateri^o se pečali s posredovanjem vož-nih listkov izseljencev v A-meriko, toda so posredovali tako, da je postal pozoren na nje gospod revirni nadzornik H a be in poizvedoval, dokler ni nabral proti njim toliko gradiva, da je mogel seči v sršenovo gnezdo "prebrisanih tičkov: izkoriščevalcev izseljencev. v , ' Umrl je dne 22. dec. ob 19. uri po kratki miČni bolezni nadstražnik varilostne straže JVfatija Plevel. Služil je v varnostnem zboru mesta Ljubljane nepretrgoma čez 19 let. Bil priljubljen ne le pri tovariših, ton$več tudi pri svojih predpostavljenih. Zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok. Slovenščina pred 300 leti v Celovcu. V Celovcu so I. 1620 uvedli slovenske pridige v špitalski cerkvi. Teh pridig se niso"udeleževali samo Špitalski stanovalci, ampak tudi meščani in dru^i ugledni lju-lje. Pridige so oskrbovali oo, jezuitje. Ker ie bil l 1620: premeščen P. Janez Čandik iz Ljubljane v CHovee, je ver jet no, da je on ojskrboval slo-, venske govore.f Čandik je znan v slovenskem slovstvu, ker je oskrbel tri slovenske knjige: Evang#je in liste (1620), ki jih je založil škof Tomaž Hren. Mali katekizem (1650), ki'ga je založil stolni dekan MiHael Mikec in večji katekizem (1618). Falzifikati, in sicer 5 dinar ski in 10 kronski se še vedno širijo po Ljubl jani. "Na Gorenjskem je fletno " __Sfc jj!'; „ -o—-- IZ DOMOVINE. i Surovi nemški orožniki Iz Guštanja poročajo: une 10. dec. ob 15. uri je orožnik Anton Ottowitz v Ihiši pd. pri Hrastu pozval Jurija Olini-ka, naj gre z njim na orožni-ško postajo v rjrastu. Olinik je pustil delo in se odzval pozivu. Pri Hrastu ga je orožnik Otowitz predstavil tamo-šn jqniu okoliškemu nadzorniku v službenem lokalu. Ta ga je v skrajno surovem tonu vprašal, kako se je na predvečer v gostilni ' Železnik v LiDučah izrazil glede "Pru-gelbande',' v Smarjetj in o grožnjah napram orožnikom. Olinik je hotel pojasniti za-* deve, toda še po prvih besedah mu je okrožni nadzornik dal klofuto, nato pa Še pet, vse to v službenem lokalu, kjer so bili navzočni še trije drugi orožniki, med njimi Ot towitz, ki pa so vsi molčali. Olinik ni prišel več do besede, samo dejal je, da orožnik nima pravice klofutati in za-upil: "Marsch hinaus, Sii Mištkerl!" Pri tretji klofuti je Olinik začutil, da je na des nem ušesu izgubil sluh. nikakor ni mogMvomiti, da je internacijonala popotnqjna |Zrušena ^jjj^ ki i so ga izdali aemiki socialisti francoski in bei£jski na narod, odstranil viik dvom glede iskrenosti intemacijona-le. En sam kajzer je imel več moči kot socialistične organizacije vsen bojujofiih se narodov____ In ravno taki so današnji komunisti, ki niso druzega kot nasledniki socijalistov. Usta imajo namazana in jezike podkovane, da jim letijo fraze o svetovnem bifctstvu j iz ust da bi človek mislil, to ! so angqlji. Toda kjerkoli jma jo komunisti moč, tam je go-j tovo prelivanje krvi. Rusija, I ta velika "proletarska" država, ne dela druzega kot preliva kri. Boljševiki so organizirali armado pet milijonov, mož, s katero napadajo dnevno svoje sosede. Udirajo v Armenijo, Perzijo, Indijo in druge države, brez vsakega povoda. Poslužujejo se sleparij in varanja, da se kadi. Komunisti so upreženi v voz krvavega klanja, in resnica je, da kdor najbolj kriči proti vojni, je prvi pripravljen da pograbi meč in zakolje brata. Vzgledov zato imamo dovolj tekom zadnjih Šest let. ---- ---k' so bela ceste! Pišejo nam: Narodna pesem, ki tako lepo opeva krasoto naših cest, ima vendarle svoj globoki pomen. Snega je padlo doypol metra in gospodje pri poverjenifitvu za javna dela in gradbenem ravnateljstvu so občudovali lepofo naših belih cest in se jim škoda zdi, da bi n. pr. sneg razorali po državni cesti do .^Medvod, kakor so to. storile posamez- i nCvasi in občine po deželnih in okrajnih cestah ter s tem pokazili vso lepoto svojih cest. Gospodje so gotovo računali, da bo sedaj vedno tako. Toda čas je prinesel svor je. Živina \ in ljudje so lepi beli sneg pomandrali ravno po sredi ceste in tako se danes pride v Ljubljano po tej albanski ali balkanski cesti najlepše, če si hlače do kolen zavišeš. Z vozom ali sanmi se zelo težko pride. Imamo sicer prevozno podjetje do Št. Viaa, a na vsak ftačin zelo pogrešamo prometno podjetje po,zraku in po vodi. Brezmejna podivjanost — pokopališče opustošeno. "Slov. Narod" poroča iz Met like: V noči od 8. na 9. dec. so doslej se neznani storilci popolnoma opustosili mestno pokopališče metliško pri Sv. j Roku. Od 50 do 60 spomenikov — cp ne več. vsled zapadlega snega se namreč natančno število šfe ni moglo ugoto viti so porušili. Kar je kamnitih so jih prevrnili in deloma s podstavki vred iz zemlje izruvali, železne križe so pa do tal pripognili, pri čemur so se ti po večini prelomili. Na vsem grobišču stoji samo še 6 kamnitih, 7 železnih in par lesenih spomenikov. Škoda je velika. Žalosten pogled se nudi človeku. Vsekrižem leže po tleh nagrobni kamni in železni križi. K sreči pokriva snežna odeja zemljo, da tako vsaj ^leloma zakriva tobrezprimer no razdejanje, nasledke zločinskega dejanja posurove-lih lopovov. Vrhu tega so ti 1 brezvestneži vzeli iz mrtvašnice mrliške nosilniee, jih ne sli v mesto ter jih tu postavil pred neko gostilno. V soboto zvičer, dne U. dec. se je za čin zaznalo". Bliskoma-se je raznesla novica po vsem mestu. In drugi dan so ljudje romali na grobišče kakor v Vseh Svetih, da se na lastne oči prepričajo o tem, česai niso mogli verjeti govorici. Med • ljudstvom vlada vsesplošna razburjenost in velikansko ogorčenje. Razpisana je nagrada 1000 kron za tistega, ki bi odkril zločince ali mogel vsaj podati znake, na katerih podlagi bi se dali krivci izslediti. Proti fašistom. Gorica, 20. | dec. Proti fašistovškim zioči- j nom v Gorici jc vložila pro- j test na civilnega komisarja i belteške Julije goriška italijanska republikanska stranka. Italijanski republičani ne ( protestirajo samo zoper bom- 1 bni atentat, izvršeni nedavno proti njim samim, ampak tudi zoper bombna atentata izvršena proti Slovencem, žigosajoč ta zločinski način političnega boja, kakršnega preje dostojno mesto goriško ni poznalo. Dokazujejo, da da so fašisti res vse te napade skrbno organizirali, kažejo na glavnega krivca, nekega Belluzzi in trdijo, da je bom-kp v slovensko tiskarno vrgel sin goriškega kvestorja (policijskega ravnatelja) Gigante. Zahtevajo, da se Gigante suspendira, uvede preiskava in prepove fašistom izdajanje dovoljenj za nošo orožja. Interesantno je, da se med fašisti nahaj^j6 bivši avstrijski oficirji, znani radi svojega avstrijanstva. Pa to je« Lake Shore Banking & Trusts E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. ' IN SEST DRUGIH PODRUŽNIC. - wm^mmmmmmm^mm^mmmmmmmmmmmmmmmmmMmmrn Zakaj plačujete rent? .........' ■ ■'■■'■■»■■" ——^a— Ko imamo sedaj na razpolago Število dobrih hii, ki bodo gotovo odgovarjale vašim zahtevam. / Na izbero imamo nekaj dobrih farm, ki so naprodaj po nizkih cenah. Imamo tudi mnogo finih farm, ki so za vnajem. Pridite in dogovorite se z nami. Mi prodajamo in zamenjavamo. Naše trgovanje je pošteno. S. N. K. REALTY COMPANY 6106 ST. CLAIR AVE. f. sesek M. NAHTIGAL E. KALISH , (m) CUNARD f/ITVE. S. S. SAX0NIA, 14.000 ton,odplove ...22. jaa WtT Odplove iz Halifaxa 24. jan. V vašem mestu je Cunard agent. Pojdite k njemu, i Cena D. razreda..................$180.00 v Cena ID. razreda ................. $125,00 in "$5.00 vojnega davka. Direktno v Hamburg. Cena 3. razreda: Oderburg via Hamburg ............$129.20 in $5.00 vojnega davka. Največji pamik, ki odplove v Hambur. NAZNANIL0 IN ZAHVALA. — Žalujoča mati Marija Zaje, ki se radfboleznf naha- ' ja v postelji in njena hči Marija, omožena Lebar, želijo naznaniti tužilo west o obžalovanja vredni tragediji, katero je sin, ozidoma brat ^ John Zaje « storil sebi in prizadjal svojcem tako hud udarec, stariele 17 let in pol, in je končal tek svojega življenja ponoči 16 ' jan. v Euclid, nedaleč od lastne hiše, medtem ko se je njegova mati nahajala v bolnišnici. Omenjena prizadeta družina izraža najiskrepeje zahvalo vsem, tci so v tem času z njim sočustvovali in obiskovali, ki so prinašali cvetlice in spremili truplo do groba. Iskrena zahvala č. g. Jos. Skur, strijcu Martinu in družini, fantom od East Shore Pleasure Club, družinam Frank Zaje, družini Rozar, Pušnar, Breskvar in L.' Rfc-har, kakor tudi vsem ostalim. Bog naj dobro z dobrim poplača. '(Pogrebni zavod a. grdinak ^^^^^MpaaljSVSeJS ^ ntg* ^ ____^___ Hladi 1. 1921., to je, mi ima-lo dovolj časa, da se pripra-■mo. Do tega momenta mo- ( Huno uničiti Poljsko, likvidi-Hi notranje sovražnike in z 1 ■fthodnimi soosedi ustvariti Rke odnose* da ne bodo po-Ragali Angliji.'' — Obenem K ruski listi pritožujejo, da Hljaki gradijo municijske »varne m se s pomočjo Hrancije zopet oborožuje)o. I Znani angleški pisatelj Udells se je mudil 15 dni v Petrogradu in je napisal raz-Bravo o boljševizmu, v kateri Kraža svoje občudovanje Rad energijo in delavnostjo Bov jetskega režima . Pri tem Kreka uničevalno sodbo nad Ruskim kmetskim ljudstvom, Ki da je naravnost malikoval-Hko, ne pozna nobenih potreb Bazen neposrednega nasičenja ^vojih instinktov in nima Hpbene tvorilne moči. Zato Bdi, da mu boljševiški sis-HSmprija. O antiboljševiSki ■inteligenci sodi, da je k vse-||ru nesposobna. — wellgQve !iaj An-Hzumel m je šel K. dni. ftnec iz proti I. Toda ■ska in Brike in tranke Hrizmu. Biblika-Bd v Ki-B>er ru-Bjvlado. Ba se je Bkrajin-Booluci-Bklenila B> proti vladju. Bo Člane Btranke Bona in Br so se Biunisti Kli zo-aj ni v nke, ki B zoper I Kijev-Bzredno I je ob-fteviške Bli kon-Bjševiki lam kot Bo delo Bjanske gnali. Km je Btranka Bdov In Bdovske Bdečimi Btisemi-Bkrajini. I so: 1. Bnahaja Bicev še Brobodj- Bled za-I pouka stra-Bnahaja splošne Bko sta-B ljud- eno so-Ivarske B>ri rde-I nedol-ebival-Bi redu. Bo stro-Bsmrtne Bu poja- Bje pred Ke spo-B in pa-Bspome-Bti oso-varnost ventral vrisoke-jdavfie-Br in tr-1 kora-Bvljenje B-Mot- I' dov in e želez Bo obu-Bi se na-I vdove Heznice. ' iisluž plačuje pokojnino in vzgoj-nino 5e vedno v predvojnem razmerju. Upokojeni uradniki imajo mesečno 70 K. upokojenci z veliko družino pa J celih 165 K. Upokojenci zah: tevajo izenačenje svojih pokojnin z onimi državnih železničarjev. Ako milijonsko podjetje v desetih dneh ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam, so pripravljeni ' vl^či se na železmfiki tir tako, ( da bodo stroji mogli teči le , preko njihovih trupel. Shoda se je udeležil tudi poverjenik za socijalno skrbstvo g, A-dolf RibniRar, ki je izjavit da se bo poverjeništvo- za aoci- , jalno skrbstvo zavzelo z vse-jni svojimi mocmTza takojšno odpomoč obupnemu stanju vpokojencev in njihovih družin. Dolžnost naše vlade je, da nemudoma storrpotre- j bne korake in prisili Južno železnico, da izpolni svojo dolžnost do bivšin nameščen cev in njihovih družin, ki u-mirajo lakote. .I'O" ' — Mestne novice. — V nedeljo zjutraj je na-gloma umrl Frank Peček, p. d; Javornik večletni pomočnik pri Louis Lahu na West Park, O. Pokojni je oženjen v stari domovini, kjer zapušča ženo in otroke. Pogreb se vrši v sredo iz mrtvašnice A, Grdina . — Nik Novak, ki je bil poškodovan od avtomobila, je bil prepeljan na dom, 14115 Darley ave. Članom dr. sv. Vida in hrvatskega sv.Josipa se priporoča, da ga obiskujejo v bolezni. — Starišem Ostanek je umrl sinek Josip, star 3 mesece. SOCIJALISTlT SO SE SPRLI. Leghorn, Italija, 23. jan. Laška socijalistična stranka seje razdelila, potem ko so komunisti uradno stopili iz stranke. Do spora je prišlo, ko se je včeraj vršilo glasovanje, ali naj se laška socijalistična sfranka pridruži bolj-ševikom v Moskvi. Večina socijalistov je glasovalo proti tretji internacijonali v ' Moskvi, nakar so komunisti odstopili, RAZOROŽEVANJA dE NE BO. Washington, 22. jan. Eli-hu Root, ki ima v republikanskih vrstah posebno veljavo, se je izjavil, da Zjed. države ne bodo začele govoriti ali delovati o razorože-vanju. dokler novi predsednik ne pride na vlado in se prepriča o celem položaju. V kongresu je predlog, da Z. države začno takoj z razoro-ževanjem in dajo tako lep zgled drugim narodom sveta, toda kot je videti se pred majem ali junijem o tem niti govorilo ne bo. FRONT SOBA SE ODDA v najem za enega poltenega fanta, brez hrane. 1055 E. 67th St. zgoraj._(10) 29. 29,, 29. 29. januarja priredijo Slovenske So-kolice, it. 8?. S.D.P.Z. svoj plesni venček r S. N". Domu točno ob 7. uri' zvečer. Vabljeni so vsi znanci in pri« jatelji na to domačo prireditev, ki bo ?rekaiala vse druge. Na vzporedni toki so ljubavni ligtki na posameznike, vedeievalka, ki bo odkrila vsako tajnost zaljubljenim,' zaročenci, ki bi si radi znižali stroške^ naj se požurijo 39. jan. priti ^B.N. Dom. Kdorkoli je v kaki zadregi, bodisi da ima krč v želodcu, tega bo pozdravilo kar z domačimi artfhijami. Medvedova kuharica pravi, da bo.skuhala tako nekaj dobrega da se bo le drugi dan sanjalo o tem. Suhadlnikov France pravi, da bo tako godel, da bodo ili vsi brez podplatov domov. No, ja, to bo pa res fajn. Vsi na plesni venček v soboto v S. N. Dom> Vstopnina prosta. Vabijo SLOVENSKE SOKOLjCE (II) HIAA NAPRODAJ na Schaefer ave. 5 sob, kopaliftče, elektrika, lot 35X 193. Vpraiajte pri S. N.' K. REALTY CO. ftl06 St. Clair ave._(1!) /NAPRODAJ sta dva para kanalčkov dobrih pevtev. Tudi starokrajske šti-rvrstne harmonike naprodaj. Se ku-pi pocenjj. 1382 E. 47th St. (11) TA liSDEN imamo prav pripravne hi Je nwrodaj. Oglasite se pri nas in vam J» pokažemo.| A. F. LUCfiC, Real Estate, 1174 Addsion Rd. ixaoioioioMOio^ W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA t v Clevelandu f Najbolj ia zdravila, točna postrežba. St Clair Ave. ft Addison Rd. JOHN KOMIN,, .......... ~ - •' . ' . ai. . J d * - SBVERAV ; Cough Balaam ». Vdnbn«nC.aolB«Oo. 1 ! Navadni kašelj, fitt ( ko potitoCl NOW boUeiaa, »oda { SEVERAL GOLD AND GRIP TABLETS > (BamoTl Tableti proti prabladu in trtpl) : po iinlJITl M odporno« pel prabladu t \ kratkem Caa%odtaj*)o re»nepoaledloeIn Odhod parnikov izNew Yorka NEW YORK—TRST 18. januarija ...<....... Pannonia 26 januaHIa........... Belvedere 29. ianuariia.......... Argentina 1. februanla ............. Italija 9. fehruarija .:. President Wilson 15. febniarila.........San Gluato 16. marem . ............ Columbia ' 19. marea <............ Argentina 26. marea ......President Wilson 2. aprila ............. Belvedere NEW YORK—HAVRE 18. januarHs ........ La Touraine 20. Januarija........<. La France 29. januarija .......... La Savoie 5. februarija........La Lorraine 15. februarija ........... Chicags 16. februarija......... Leopoldina 17. februarija .........La France 26. februarija ..........La Savoie 8. marea .......... Rochambeau 15. marca........... La Touraine 17. marca.............La France 19. marca .............. Chicago 26. marea............. La Savoie 4. aprila ........... La Lorraine 12. aprila ......'..... Rochambeau NEW YORK— CHERBUBG, FRANCIJA 20. januarija .......... Imperator 22. januarija ............ Saxonia 5. februarija ......... Aquitania 8. februarija............Albania 17. februarija ......... Imperator 26. febraarija.......... Aquitania 1. marca ............... Saxonia 16. marea ............... Albania 22. marta ........... . Aquitania 7. aprila <............ Mturetania Za cene in druga podrobnosti se obrnite na: ZAKRAJŠEK&ČEŠARK 70—9th Ave., New York City NAZNANILO. DR. 1)VOR BARAGA it 1317 CTO.F Odsedaj naprej ne bom več pobiral aaesmenta v dvorani, ker nimamo več $ejttp>rvo sredo v mesecu in drugič paradi mraza. Asesment se bo vseeno pobiral in sicer pri meni na stanovanju, na 1063 E. 61. St. ali pt tretjo nedeljo v mesecu na redni seji. Z bratskim pozdravom L. J. ZUPANČIČ, fin. tajnik , _(110) POZOR. Članstvu dr. Slovan, it. 3. SDZ naznanjam, da bom pobiral asesment vselej na seji, ki se vrli drugo sredo v mesecu v dvorani it. 4. S.N.Doma in pa 24. v mesecu v sobi it. 6. v S.N, DOMU od 6. do S. Ure zvečer. _L. MEDVESEK, tajnik (9) Novo leto - novi načrti. Vsak samostojen človek si ob nastopu novega leta napravi kak načrt, vsaj v mislih, katerega skuia med letom isvriiti. Tako so se nekateri naii rojaki odločili, da bodo iU v stari kraj, drugi nameravajo dobiti is starega kraja avoje sorodnike itt prijatelje, tretji bodo pomagali svojcem doma s tem, da jim bodo poslsli denar, četrti bodo izrabili sedanjo nizko ceno iugo-slovanske krone in naloiili svoj denar v kak varen starokrsjski denarni zavod, peti bodo kupili posestvo itd. Ti vsi bodo rabili pomoč ene sli druge tvrdke pri izvriitvi svojega načrta, to je enkrat ena. Od te tvrdke pa je odvisno, kako bo vsak posameznik po-strežen — dobro ali slabo. Na tisoče rojakov se je obrnilo na naio tvrdko za pomoč v enakih slučajih in ta tvrdka Je izvrilla poverjeno ji nalogo v njih zadovoljstvo,, ako Je bilo to sploh mogoče, o čemer pričajo ite-vitno priznavalna pisma in javne zahvale in to celo od rojakov, o katerih se ne more reči, ds ne vedot kaj so pisali. Torej, ako ste namenjeni potovati v stari kraj, -ako Selite dobiti svojce iz starega ' v kraja, ako hočete poslati denar v stari kraj na kako banko ali drugam, ako rabite notarsko Hstlno ali kaj drugega v zvezi s starim krajem. tedaj Je v Vašo korist, da se obrnete na tvrdko: / ZAKRAJSEK & ČEŠARK 79 Ninth' Avenue, New York (*ty MIlllllllllllllilllHIIIIMIIIIIWWHIIiimg 8 NaJmoderneJii pogreba! zavod | ▼ Cleveland a 1 Frank ZAKRAJSEK, j 1105 NORWOOD RD. Princeton 1735 \f . r Rosedale 4983 5 Avtomobili za krsta, poroke, 1 pogrebi in drage prilik«. LEETOS BO KRATKA ZIMA, zato ni treba do spomladi odfaiati z nakupom hiie, ampak ai ie sedaj oglejte kakino ali katero boste kupili: Ml ima-no naprodaj hi§e kakršne si' želite. A. F. LUCld, HeaK Estate. 1174 Addison Rd. ♦ ^^ •• M. Neveste in družice, ki želijo biti lično opremljene, imajo na raai>olago dobro izvežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko zadovolji z delom. t Izdelujem na roko paj-čolane, (šlajerje) lično in po vašem okusu. Cene zmepe. Pokličite po Ben Phone: NOTTINGHAM 43a-R, ; ' ali pišite. " w " TONICA GRDINA, 181 is NOTTINGHAM ROAD HIŠA NA PRODAJ! ~ Apartment hiša na prodaj, vredna $22.000. Prodati hočem moj zidani apartmemt, za 4 družine, 5 sob za vsako dru žino, tile_kopališče, fiirnes za vsako družino posebej, porči, cementirana pot db hiše. Prostora dovolj za 3 ali 4 garaže. Se nahaja na to cesti severno od St. Clair ave. Rent $220 na mesec. Ta apartment je dobro vreden $22.000, toda hitremu kupcu se proda za $19.800. Vzrok prodaje je ker ima lastnik druge posle, za katere mora skrbetu Tudi na odplačila. Oglasite se zvečer Bell telephone Eddy 3910 W JACOB ^VIDMAR. i — ■ A r "■■ ■■■,■■ . '..v^:1 ..—m-^i NE POZABITE! j Kadar rabite dobro britev, škarje, jermen ali rezilne oprave, pridite v mojo trgovino, ker jaz kot bivši brivec poznam dobro te predmete. > Vse blago pri nas kupljeno, popravljeno ali bru šeno, jamčimo. John Tomažic 670 E. 152nd St. C oil in wood/ el)ii<» skrbnostjo tzddu ttmto rilravruškr jjrfrjpi"** N iialogi imamo vse. War ir treh* v narb^liii 'rkarni RADA BI ZVEDELA ZA naslove svojih dveh bratov. Josip Mule se je nazadnje nahafai v Braddock, Pa. Valentin JMulc pa se nahaja nekje v 'Minnesoti. Kdor rojakov je tako prijazen, da mi naznani naslove, mu bom zelo hvaležna. Marija Ilijai, 0018 Blisa ave. Cleveland. O. (II) ""ift^E SE ŽENSKATki bi zvečer pometala pri hiinih opravilih in bi za to dobivata prosto hrano in stanovanje. Vprašajte na 1009 E, 02nd St. (0) "Enajsta Zapoved" 6. feb. (za zakonsko iivljenie) Dr. LIRA v • • I ' m ■ ■ m mm »m.mmm i mj i r i i i trrinr i i M i r * ■ ■ - -..... ----'--■-- ANCHOR LINE S. S. ITALIJA, ODPLOVE 1. FEBRUARIJA V DUBROVNIK IN W CENA 3. RAZREDA: Dubrovnik .................... ..$125.00 Trst......:....................$115.00 In $5.00 vojnega davka. ' V Vašem mestu je Anchor Line agent. Pojdite < k njemu. . v ............ ..1--- i ■■ J. S. Jablonskil SLOVENSKI FOTOGRAF. S| 6121 ST.CLAIR AVE. g Izdeluje slike ta ienitbe in d mlinske slike, otroške I s •like, po naj 1 ovejii modi in po niskih cenah. Za I ■ H ^4L.OOTirdno«tnih »lik (en ducat), naredimo ■ R eno veliko sliko V naravni velikosti ZASTONJ. j IT VSE DELO JE GARANTIRANO. * | J SPODAJ PODPISANI SE NAJTOPT.EJE ^ ZAHVALJUJEMO M ^^^BIm^H^^B ker našo hčerko [osephi- P I no v dveh tednih ozdravil H I (Dolgo časa je bolehala ni že-lodcu in sedaj se prav dmbro , ^^^^ j^Ld^^^^H počuti zato ga torej prav I Toplo priporočamo vsem ro- ^Vl jakom in rojakinjam. r ' 1 B 'I i % M John m Josephine Pajk * - m i4«o E. 52nd St. H 1 '■ 11. m 1 - 1 ————^KM *t \ . u. i'. _ ' . J. ■ b. ... K f . S1 NOTARY Izdeluje^ pooblawdls.^prot- v sem 11 'iMlmateiiti'yTfSli prilikah. Dajem nasveta v vseh odrih. C1H ST. GLADI AVENUI ^ 11 ii 11 Laammimmmmmmi^mmmmmmmmimm-——-*^^ Kadarkoli boteta, da •* v valih hllah narodi plumbarsko delo, oe okr-nit« na avojega rojaka, ki vam naredi to v najboljio zadovoljnost. Stranllča, kopalllča. sinke, Itd. Pojdita k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vpraftat«. Najatarsjli jugoslovanski plumbar v Clevelandu. NICK DAVIDOYICH •620 ST. CLAIR ATKNWE Cleveland. Okie O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 M M »4» M^ MM !! Slovenski phimberjU! milaVec & bunowitz 7 CO. 1043 E. 61. St. \ Izvršujemo vsa plumberaka dela, napeljavo kopaliU, sipkov, atraniSč in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno In cene so jako zmerne. __ "»"■> t********************** ^ preiskave in posvetovanja - ta^teden! i ^^ Zavedam se, da je v Clevelaada in bliinjik Mitih m stotine Hudi, ki trptio radi kake zastarele, ner-Tona ali komplicbraac bolesmi, U potgebnje paiajo dobroga zdravnik«. Ako pridete v noj urad ta teden vas boii natančno preisknl brssplalno b van naravneat razodel, kaj vam Jo. Ako vidim, da vam sploh ni mogoče več ozdraviti, ne bo« sprejel vašega slučaja. M—go mojih bolnikov ie ozdravilo pri meni, d očim jtn drugi idravniki, katere so obiskali, niso mogli ničesar pomagati; v resnici so poskusili vse naftne zdrav Usnja predno so priili k meni. 2e lata in leta sdravip akutne in zastarele bolezni Krotkih in iensk. Ko me enkrat obifičete bodete takoj spoznali zakaj dobivam reanltate v dosledne kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok in simptonl izginejo. Vsem bolnikom, Id priČno s zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico manj, kot navadno. Pridite danes ter zadovoljite simi sebe. Jsz specijaliziram v zdravljenju novih in zastarelih boletnl kot so: krvni, kožni, sli nervpsni naredi, želodčne, črevne in ledvične nsdloge, tudi rev-ma ti sera, bolečine v krilu aU sklepih, glavobol, zabssaaost, vrtoglavost, izpshki hi katarih v nosu, glavi in grlu. MoJa najboljše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki poiiljajo k meni druge z vsakim dnevom. Bolnikom aunaj mesta, ae da točno posornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pis menim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete. 1 REZULTATI ŠTEJEJO ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIKO in DIREKTNO VBRIZGAVANJE SOKR-■VICE, VAKCINOV in BAKTERINOV, KATEREGA SE POSLUŽUJEM, VAM "JAMČIJO USPEHrTPOSVETUJTE SE Z MENOJ SE DANES. NE ODLAŠAJTE ŠE NADALJE. , URADNE URE: . V I?M17 A I V OB NEDELJAH: od 9. do s. zv. ur. NLllL/\L I 0dio-d-dop°p- Vzhodno zraven Bond Clothing. drugo nadstropje Zapsdno zraven Star gledaliiča, 647 Eyelid Ave. republic bldg. Cleveland, Ohio * » 1 Premislite dobro, komu boste vročili denar ■ ! ( ^ r" 11 [ 'i'11.1:., 111 'J1 v 1 1 111 '>i>( 'i I za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke * * j Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, raak skuia postati hi«« j bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, i kakor ^obe po deiju. ' i V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim likali j nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče io- ] polniti; avoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. , \ Nafte denarne poliljatve se zadnji čas primeroma aedanjim razmeram v Evropi ! dovolj-hitroin zanesljivo izplačujejo. ^ \ ] Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, sli pa po Ne* , YorV Bank Draft. F---''/ ' ■" / ' •'•, 'f-'h.^i f' f ------...... *...... ^ ^ --------wt —^ ! Frank Sakser | 82 Cortlandt St. New York, N. Y. I v * < , Yisoska kronika Dr. Ivan Tavčar. 4 Ti dve skrbi sta me davili, a njima se je pridružil se nek do drugi, ki ni hotel obtičati v svojem grobu: J ost Schwarz kobler je zopet pričel zahajati k meni! Če sem ugledal kakega loškega biriea, ki je prihajal po opravkih v dolino, me je premrazilo, da mi je kar sapo jemalo, ali morda ne lovi mene. Jošt Schwarz-kobler se je oglašal, in sicer glasneje in glasneje od leta do leta. Ponoči v sanjah jc bil tu, in če sem sedel v sedlu, je čepel ta peklenski mrlič zopet za mano! "Pridem po te! Pridem po te!" mi je zopet in zopet zvenelo po ušesih in od muk sem se v temni kleti dostikrat zvijal kot kača! — Vso'to,.sem ti povedal, ker mi je tako zapovedal Valentin, vnuk Felicijanov. Ti ves, kako je pri meni umirala Marija Šchwarzkob- < lerica in kako je hudiču izro- < čala morilca svojega moža. Tako se mora pričenjati pe- 1 klensko trpljenje, kakor je I bilo meni tisti večer P' 1 Stari mož je stokal in ječal. i Ali zopet ee je ojačil: "Poslušaj me natanko, i fante, in tvoja duša naj si za- i pomni vsako mojo besedo! j Moja želja je. da gospoda- < rifi za mano na Visokem. Na- : pravim Se svoj testament, da f bo držalo povsod, tudi na gradu v Loki. Preveč te ne Oom 2 obložil, da ti bo mogoče ob- 1 držati posestvo in da ga obdrži tudi tvoj otrok, ker je c njegov stari oče v ta namen a moril in kradel po svetu!'' r Težko je izpregovoril te j besede. Ko si je nekoliko po- s ' čil, je nadaljeval: I "Koj ko bo& za mano vse opravil, uredi tudi vse potrebno pri hiši, ker boš moral na pot, s katere se povrneš v dveh ali treh mesecih. Ne pozabi vdove in njenega obračuna z žirovskim Oblakom! Nato pa osedlaj oba tovorna konja; s .sabo vzami hlapca in orožje, ker vem, da je še danes več hudobnih ljudi na svetu, ko pravičnih, lezdil boš daleč v tujinq, dokler nc prispes do velike reke, ob kar teri leži nemško mesto Pan-sau. Tik tega meats mora biti vas Eyriahouen. V ti vasi Qrašu| po Joštu Schwarz-irju in po vseh, ki so o-stali za njim. Poizvedi tuje ljudi, pri katerih je vnukinja Agata, o kateri je govorila Schwarzkoblerjeva vdova. To dekletce moraš, naj te stane, kar hoče, pripeljati na Visoko. šla bo s tabo, posebno ker bo hotela videti grob svoje stare matere. Ko si jo pripeljal na Visoko, imej vsak dan pred očmi, da je Aga»* Schwarzkoblerjeva lastnica dobre polovice obeh tvojih kmetij na Visokem; plačala se je ta polovica z denarjem Josta Schwarzkoblerja, torej z dekletovim denarjem. Moja želja bi bila, da zasnu biš deklico, da bi postala tvoja zakonska žena, ker Visoko itak ne bo moglo dolgo ostati brez gospodinje. V tem pa ji ne delaj sile! Oe bi si izbrala drugega, ji izplačaj polovico naših dveh kmetij, da bo poravnana škoda in da bo vse to govorilo zame, kadar bo sodil Gospod mene — morilca. Na vse to si mi dal svojo prisego, in zgnije nai ti jezik ce jo kedaj prelomiš!" S temi groznimi besedami me je oče odslovil. Bilo je to zjutraj na dan sv. Korbinija-na, ki ga praznujemo ob koncu meseca listopada. Nekaj časa je oče potem Se vstajal in lazil okrog. Tu in tam sem tudi še cul, kako je odpiral železni zaboj in kako je cvenkljal denar, ki ga je presteyal s trdimi prsti. Okrog Božiča sem moral po grajskega pisarja, ki je dal poklicati Jakoba Debelja-ka, prvega ključarja pri Šv. 'Volniku, ih Janeza Klemen-: eiča, drugega ključarja rav-i notam. Oče je delal testa-i ment, in grajski pisar je za- - pisal, kar je bila očetova po-I slednja volja. i Stara pa je resnica: Kdor - dela testament, mora kmalu i umreti! Vedeli smo zatorej, i da so štete ure življenja Poh- karpu KhalUnu, tudi Khal-' lainu. Kmalu po novem letu i se ga je dotaknil božji prst : in ohromela mu je desna stran telesa, da ni mogel več vstajati in da smo ga prekladali kakor kos mrtvega lesa. Takrat sem bil poslan se , enkrat po brata Valentina. Zopet mu je dolgo govoril, , tudi pel mu je in čital iz de- j bele knjige. Ko je bilo petje in čitanje pri kraju, me je poJ J klical Valentin v sobo. ' Bog mi bo odpustil in De- ! vica Marija bo molila zame, da mi ta greh ne obleži na I duši! V moji navzočnosti je , luteranski kaplan po krivo- | versko blagoslovil kruh in ( blagoslovif je tudi vino v ke-', lihu. Nato je delil kruh »n vi-1 j no bolniku, katerega sem vz-'j dignil, da je zavžil, o čemer11 mu je Felicijanov vnuk lagal, I da je meso in kri našega Gos-1 j poda Odrešenilia. Koje ležal * oče zopet v postelji, je prijel j v z levico, ki jo je še lahko pre- y gfbal, mojo desnico, rekoč: | g "Izidor! bodi blagoslovljen t za vso ljubezen, katero mi iz-1 j kazuješ!" H Bratu Valentinu sem izpla ( čal deset cekinov, potem pa1 ^ sem pobegnil iz sobe pod tem ^ no podstrešje, kjer sem se iz- . jokal, kakor nekdaj sveti ^po stol, ko je bil zatajil svojega j Učenika. — i. Jn res se je pričel visoški gospodar približevati smrtni stiski! Govorica mu je tekla težko in postal je sarn sebi v največjo nadlogo. Meni pa naj pričajo vsi svetniki, da sem mu tudi v največji revšči ni izkazoval ljubezen, ki jo mora dajati sin svojemu očetu. Niti za trenutek nisem' opešal pri njegovi postelji. To1 umiranje je bilo mučno, groz' no in strašno! Tako umirati! niwcm videl človeka. Videl; sem jih umirati po boiiščih,, ko je polje odmevalo od obup, iih krikov obupanih grešni-, kov; ali tudi takrat nisem o-( pazil toliko straha prpd smrtjo, kadar je profos vlačil svo-, je ljudi pod vislice! 1 Grozne so bile noči. Onemoglemu telesu je odpovedalo spanje. Stari mož je pričel pripovedvttti, da euje različne glasove: sedaj je šumela reka, sedaj zpet so se oglašali iz daljave zvonovi. Nad šumenje in brenčanje pa je se-( gal glas, ki ga je v smrtnem objemu ležeči bolnik najne-raje pooslušal* — glas umor-' jenega Schwarzkoblerja: "Pridem po te! Pridem po te!" Jecljal je: "Ali ga vidiš? Tam v temi stoji, dobro mu razločim obraz in zadaj je tudi rana in v nji to prokleto bodalo! — Izidor, pomagaj!" > • V takih trenutkih sem po-^ grabil po knjigi Jurjia Dalma tina. Odprl sem jo, kjer se je sama hotela odpreti. In odprla se je na mestu, kjer je stalo: . Bug, bodi merfi milostiu, po tvoji dobruti, Inu pobriši doli moje grehe, po tvoim velikim vsmilenjiu Dobro me operi od moje pregrehe, inu očisti me od mojga greha. — Zakaj jest spoznam mojo pregreho, Inu moj greh je vselej pred mano. — Daj, da j slišim veselje inu dobfo volo, Da bodo te kosty vesele, katere si ti sterl. ' Skry tvoj obraz pred moj-mi grehi, Inu zbriši doli vse mtje pregrehe. Odreši me od dolga te krij, o Bug, kir s1 ti moj Bug inu Izveličar, da bo moj jezik tvojo pravico' hva- I , Držal sem se sYarih navad. Ker je bil pogreb v postnem . času, sem mrliča, kakor pra-J vimo, "iz posta vzel". Tik gro , ba sem vse, kar jih je bilo pri I šlo, pogostil, kakor to store , tudi kočarji pri svojih katoliških pogrebih. Jedli so, pili so in bin prav dobre volje, i Oni pa je spal pod rušo! — A več ko se je snedlo in več ko se je spilo, imenitnejsi je postajal pogreb! i Tudi pri zadnji priliki sem izkazal očetu vso čast in iz 1 posta vzetemu pokojniku je, visoška kmetija napravila sedmino, kakor je prej ne I slej ni bilo na poljanskem ka- j toliškem pokopališču. Celega teleta in celega prašiča so j snedli pogrebci in povrhu še trideset belih pogač. Vina pa i se je izpilo, kolikor se ga je ; hotelo. — Ko je padal mrak , na zemljo, je odšla pogrebna , družba vesele in zidane vo- .Ije! J 1 Župniku vse to ni bilo VŠCČ,' > ali branil sem se, da se viso-1 i ški gospodar ni mogel druga-• če pokopati, če ni notela pa-i sti sramota na njegovo hišo. | i Ko so bili pogrebci odšli in ( ko se je od teme že komaj vi- ] j delo, je prišel" nekdo po tovor j ni poti. Pri grobu je stala dol-. ga, Črna oseba in govorila jeH in z roko blagoslavljala mrli-1 ča pod zemljo. Nekomu pa, ki je baš šel mimo, so se na-jezili lasje - na glavi. Ko je, prisopel v Poljane, je pripovedoval, da je moral pokojni j i Visočan že prvo noč iz pekla,1 da je od bolečin skakal po svojem grobu in da je zvijal | 1 roke, kakor bi ga nekaj prav posebno peklo. ~ ' r» ......." 1 ,iL | * To sem mu prečital enkrat I ali dvakrat, dokler se nipoml I ril. f * Umrl je na pepelnično sre-I do. I| Tedaj sem ponovil oblju-jj bo, da hočem vse žive dni de-| lati pokord za njega; ki je bil velik grešnik, ki pa je bil tu- I di moj oče. ' I Pokopali, smo ga drugi dan po pepelnični sredi. Kolikor ' sem prosil duhovnega očeta, ' — gospod Janez Kasper se ni dal ganiti in nikakor ni hotel dovoliti, da bi ga pokopali ' pri ceritvi Sv. Martina v Poljanah. Njegova beseda je bila: "Zagrebite ga na lute-ranskem pokopališču, ki so ga imeli svoj čas protestantje v Poljanski/dolini!'' I To pokopališče je tičalo na zapuščenem mestu, in mi, ki smo takrat živeli, že nismo več vedeli, da so se tam pokopavala človeška trupla. Bil je t9 košček neobdelane zemlje i v kotu, kjer se tovorna'pot i zavije proti poljanski vasi. < Le toliko je dovolil gospod! i ,župnik, da so smeli sosedje 1 I nrinesti mrliča na ta kraj. I I katoličanom, ki niso bili z vi ( i soško hišo v nikaki zvezi, I je bila udeležba pri pogrebu 1 jzabranjena. Pa jih je le mno- \ go prišlo vzlic ti prepovedi! i I Pogreb je bil ob nenavad- < nem času. Dopoludne sta'i ; hlapca izkopala jamo, ob dven popoludne pa smo pri- ( , nesli mrliča ter iga brez mo- I i litev pokopali. Božje Usml- t i Ijenje! da bi ne doživel več e > takega dne! \ ■mp'1 ..........' I U-l/ M it stva spremenil bJacosEv Fese govori/da stari Visočan na s- svJem groba straši. Ali Bog se jttis je uteiilil, in ukazal je i- skali, da sd je zgoraj v robo-i- vjd|odtrgalii ter spodaj obti-il čala ravno nad zemljo, kjer i- počivajo kosti mojega očeta, zadnjega luterana v ti dolini, n VIII. r Krihajala je pomlad in me t, spominjala na očetove uka-ii ze. | i- ■ \ Na gradu sem opravil vse i in gosposka je pripoznala, - da fem lastnik in gospodar s visokih dveh gruntov. Pla-iti sem moral cele koše de-) narja: Plačal sem urbaršči-; no; imrlino, tedenske vinarje dedp in dvajseti vinar in x bogve kaj še vse; samo zra-i ka, ki »ga diham, mi niso ob- > dačiti! Pač res, v starih časih > se je živelo ceneje ko danes, ; ko ijjii je še celo prvi hlapec , ; svojo letnino desetih nem- , t ških goldinarjev povišal za , cela'dva nemška goldinarja; , [! in' pri tem sem mu moral ob-i ljubiti še ene prtene hlače, J kar tudi ni malenkost! Težki so dnevi za gospodarja! Niznanilo se mi je, kar je ' bilo zapisano v testamentu. Zapisano pa je bilo na prvem mestu, da naj ne postavim v j stran obljub ob očetovi smrt- ( ' ni postelji. ( Brat je dobil pethajststo domičih goldinarjev in da ' bodi preskrbljen z vsako po- : trebščino, dokler dela pri hi- i ši. L« sreča, da sem imel v hiši še švedsko vojno blagajno! | Ta me je izvlekla iz vode, ker i bi bil drugače gotovo utonil, j Sv. Florjana dan po jedi | sem govoril z bratom ter mu ] povedal, da mi je izpolniti j očetovo voljo in da se moram ; vsled tega podati na dolgo ] pot v nemške dežele. Prigovarjal sem mu, da naj bo pameten pri gospodarstvu in j da naj se ne podaja na lahko- ] miselna pota, kar sem moral i dosedaj časih opaziti; pred- * vsem pa da. naj bo pokoren I sosejii, ki eo v moji odsotnosti nadzoroval visoško gospo-daVstVo. Ta sosed je bil Jakob De-I beljak^ jallo »spoštovan mož in zelo izkušen kmetovalec, j Imel je posestvo tik nas, in j po pravici ga je vse% spoštovalo, kef je bil že dolgo vrsto ! let ključar pri Sv. Volniku. Kadar je gospod grajski glavar prijezdil, da bi pregledal in: potrdil cerkvene raču-[ oe, s .. ^ ANTON SL.OPKO, 775 East 185th Street, Nottingham 1 L 1 J:"' '' , ■ J DiT.tr ^»i«-«1: ž a aaeatne*t MMJM^k* * (]{1u4tv,ljj ^ Domu7v3?r med uro, Nikakor L pa ne na domu tajnika. Zatora) se pro-- ai vae članstvo, da to upoiteva, da ae ne bo komu godila krivica. Opozarjam " vaa, da redno plačujete tvoje mesečne p asesmente, da bodete v alučaju bolezni deležni bolnilkepodpore in ravno tako j tudi amrtnine. Prosim vh, da dobro , prečitate pravila in ae ravnate po njlk. Ako se boate ravnali po pravilih, vam zagotavljam, da ae ne bo nikomur go-5 dila krivica. Neznanje pravil pa ni nobeno opravičilo, zatoraj ai dobro zapomnite vsaj poglavitne točke, katere vedno upoitevajte. . ; Vas bratsko pojavljam vam uda- , FRANK ZORICH, tajnik (9) SOBA SE ODDA za 1 ali 2 fanta. . 7214 Lockyear ave. (9) ALI ČAKATE? Čakal bora, dokler rae ne 1 bo bolelo, ta izraz se dostikrat rabi, kar ie tiče zob. Alisvi Čakate, dokler pogori vaSa hiša, predno jo pustite zavarovati r1 Kadar zboli vaS otrok, ali čakate, da u-mrje, predno pokličete zdrav nika? Ali čakate januapko mrzlo vreme, predno kupite zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask bedi. Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik, 5402 Superior ave vogal 55. ceste.' . Uradne ure od 9-12, in od 1-5. V torek in petek je urad odprt tudi zvečer od 6. - 7.30. Govorimo slovensko. MtMMMMHMMUliMMIHIMtMM | Dr. H. 0. Stern, j Dr. S. Hollander j j j zobozdravnika jj i ji 1355 1 55*SLvuStCIair || i | Vstop n 55. cesti ud lekarno I j Ure,od 9. zjutraj do 8. zvečer. i ! Govori se slovensko. i I i < V | I 'Si »WW^mWHWHWiWUUWW i "Enajsta Zapoved" 6. feb. j (za zakonsko življenje)) ji Dr. L1RA\< ^.....i ^ i ^ ^ ______ _ ' _____ Mo^a sp. obleka (Fleece) $1.50 Moa^i Union Suits (Fleece) $3.00 # 4 FA Moške flanelaste srajce $3.50 ^ j gj^g Mpške praznične ^J« $2.50 ^ j Moške kape ia.oo, a 4 Moške obleke $35.00 $17*50 Izdelujemo moške obleke (£ A9* ff A po mdri, sedaj po.............$4 f,BQ|| BELAJ & MOČNIK, 6205 ST. CLAIR AVE. x NAZNANILO PRESELITVE. •ko banko, glejte vhod n« 02. cesti. Glejte ne napis , DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika. U ae osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticlra ie sedem let v tej okolici. 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 6:30 -12 Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Great 70» L i - . __..... ... , TmTl ii cunard line !; S. S. CAR0NIA 0DPL0VE15. JANUARUA ;! 20.000 TON i j . vNEAPOLJ j Cena 3. razredu Trst via Neapolj.... $10450 In $5.00^ vojnega davka. ■ v ; V vašem mestu je Cunard Line zastopnik. ; Pojdite k njemu. '