Velika beseda na slavni spomin A. Krempljnu, obhajana dne 15. kiraovca t. 1. (Dalje in konec ) Omeniti še je treba, da so o priliki skusaje pri Mali nedelji dae 2. kiaiovca v župaiški bram bili pozvaai župaaje m nekteri drugi aiožje, kjer se jira je vcepljalo, Baj bi beseda bila odložeaa na drugo leto, ker pre spomeaik ai dodelaa, ter celo sklep učiajea o preložeaji. Vedeti je treba,,  da se beseda ai Baslaajala aa spomeaik, aego to je le plod besedia. Zvedevši to nepotrebao zniotajavo saio prihodaji  c, k. okrajai predstojaik aosi v žepu drugo vodilo, po kterem bo treba se ravaati, ia sicer toČBO. No, mislim, že večkrat sem bil pri besedi, tudi obbajajoči se pod mibm Eebom, pa aikoli ai bilo opaziti, da bi se oadi bilo vprašat bodilo za besedia red k c. k. poverjeaiku, marveč izročea jebilodboru za slovesaost. Videvši aašo skrb ia zadrego aek Madjar oadi pričajoč rekcl je: ,,GIejte dva prsta, jned ajima je povse aialo prostora ia aialo svetila; tej ozki lučici ste vi ubogi Slovenci podobai z govorao svobodo (jaz bi rekel, aesvobodo), vi prosite od Poncija do Pilata, pa skoro zastoaj. toliko se raorate uklaajati uredaikom, ki aiso narodu gospodje, aego služeb- fliki; pri aas aa Ogerskem o takih priložaostib aikogar ae vprašaaio, kaj ali kako hočemo govoriti ; v ostrih klešoah iaiajo vas Slovence." Vsak ornikaBec, vsaj olikaaec ve, da, dea v soglasji z dr. KI., župaai ia nekterimi svetovalci vse  v prejšajo kolomijo spravili razloživši Ba drobao, da Bi aaj|bnče li se veliki besedi dati dostojao lice, treba je slavao meajšega vzroka odlagaaju. Torišče besedi bilo je odraer-  občiastvo aaj prvlje prijazao pozdraviti, s kratkiai razviti aajeBO, da se vsaki oviri aii nepriliki meflda od crkveae straai  men svečaaosti, potem proslov spraviti aa red, ia potle še le ogaemo, Ba velikem travniku J. Straajšaka posestaika vjjaastopi govor o slovesaosti, za ajim deklaaiacija itd.; toda bob v steao je bil, rečeao ia poveljeao je bilo strogo se držati akaza. Na teako nam je zaaa vzrok teh preaaredeb, pazamolčimo ga sedaj; prišeptaeaio vam samo toliko, saovajte si po svojih inožgaaib aačrte, kedar bodete aa svoje po-. troške iu za svoje aovce saovali besede ali kako veselico, iadi pa aikakor, ako aiste prošeai. Toda bodi dovolj beaed o aepovoljaih aeugodaostih. Beseda se je sijajao ia slavno pričela, vršila ia dokoačala, kar je dolžea prizaati tudi nasprotaik. G. dr. Kl., govoraik o Kreaipljaoveaa crkveaem in zgodovinskem delovaaji opravil je dičao svojo imeaitao nalogo, govoril razložao ia podučao. Po dokoBČaaem govoru o slovesaosti se nam je naznaailo, da je na dBevaem redu uapitaica Ba ajegovo veličaastvo. Po ktereai pravilu ide jegovega veličaBStva posvečeaa osoba v črtež KremplJBOve besede, račijo razložiti krpajci rečeaega ukaza; veadar tudi temu je bilo zadovoljeao. Še le sedaj je bil aa redu aek proslov; ste li čali modrijaae? kaj pomeai proslov, prosloviti? To smo odložili Ba pozBejšo dobo. Po kratkem oduioru deklaaioval je pravaik g. G. Krempljaovo podolgšopesem: ,,Cirkevajak", ktero je skladal pokojflik sede na lepem holraci vrh maloaedeljske crkve ia ogleduje se po vrhovib ia vesaicah imajočih zgodovinska imeaa, ter preaiišljuje tožne razmere aarodae oziroma na sedaaje Sloveace. Pozaeje je besedil g. L. slavospev na čast Kr. Oba mladiča sta toliko vkusao, krasBO, ugodno, krasaoslovBim praviloai primerao ia aavdu- Bučkovcih, četrt ure od crkve ia deset minut od Krempljao vega pokojišča, in določeao nikake avečaaosri ae obhajat pri grobu, čeravao je Kr. tudi kakor duhovaik več deloval 5 besedo in naboŽBimi spisovi, aego dvajsti ia še vee drugih Nekteri mladeBČi so se drzBoli grob z veaci okinčiti za slava deB, toda aeka zaaaa roka je veace raztrgala; ta nespa metna prikazea se aam zdi toliko čalaraejša, ker gojili smo trdBO aado, da bodo na grobu isti večer gorele koači Bektere lačice; ali oziraje se aa posvečeao mesto videli smo, da je teaia, kar je povse primerao besedara sv. pisma: da ,,ljudje bolje ljubijo temo, nego luč." V sovražaiškeBi taboru se je trobilo, da bo moral vsak deležflik plačati goldiaar, pa modro sodečega naroda ai splašila ta gnjusDain črnalaž. Kvaatalo se je, da bode bitje ia tepeaje med jurjevskimi ia nedeljskimi dečki itd. vendar spodletelo je vsem hudobaim naklepom: ,,prazBe vaše proti Baai so vzteke." Kljubu vseai spletkam iB oviram uapočil jeslavao častai dea 15. kimovec, čegar poaiea so glasno ia rodostBO ozaanjevali mužarji že večer poprej. Pri pozai božji službi je bil gosto natlačen ves prostor okoli crkve, čeravno je besedi začetek bil aapovedaa ob treh po poldae; okoli eae je počela vreti od vseh krajev tolika maožiaa ljudstva, da se cesie niso spretrgale. Vozovi z veaci opleteBi ia s srarečjem ozalj šafli pripeljali so iz Ptuja glediščae igralee, pevce, druge g08te ia čestito gospodo pridrdravšo se po železaici, po minovših dveh urah na Moravščah v maloaedeljski okolici, kjer so aas željao pričakovali doraačiai prav po sloveaski šegi s kruhom, soljo in rujaim viacem. Posestaik G. je pozdrav povedal gostom v krepki ia jedrai besedi, rekši meddrugim: Presrčao veseli ondeŠBJe bivalce, da imajo čast sprijeti aa domačih tleh črstve ia aeprestrašeae braailce svojih pravic ia hrabre zagovoraike sloveBskega aaroda itd. Strel je aazaafljeval prihod odliČBega društva. Okrepivši ia zahvalivši se za blagi sprejem odrifloli smo proti določeBemu za slovesaost torišču; bližaje se ugledali smo ae maožico, aego široko jezero gibljoče rahlo z valovi mBOgobrojaega ljudstva, razprostrtega po prostoraem dolu, aa število 4 — 5000. Zbraai že aarod opaziv prah v debelih stolpovih v zrak se valjati prepozaal je privažajoče se goste, paščil se je k česti kliče šeao slovila, da je zamekaolo človeka uaiejočega slovje. Lepa misel oblečeaa v krasao obleko sloveBskegajezika, ter pravilao deklamovaaa je silaa čarobaost poslušalcu. Deželai poslaaec g. dr. P. učil je svoje raznaiBe volilce modro in umno v odbrani besedi, kako aaj skrbč za dušai razvoj in svoje osrečeaje, aaj aiarljivo bero domače časaike, naj si po občiaab saujo bralaa društva. Jegov govor je sprevajala maojokrataa ,,slava", ia to po vsi pravici ia zasluženji. Kedar e mrak pregraol zastor po lepi doliai, ia bledi meseckakor rraduje se aaše narodae veselice, velečastao priplaval na ččieto obaebje ia zaleščale iskrice aebeske, razsvetile so svettilaiee snažno ozaljsaa ter okusao prirejen glediščai oder, kkjer se je Bamesto prekrasae igre nSamo" aavlasč za to večaaost aestavljeae, žalibog da je aismo smeli gledati, pri- na vse grlo : živili, slava. Zastaveso se vile ia priklaajale kkazala kakor predigra: ,,Ciliader ia klobučec", ia potem ,,Žu-. Bame bratiflske radosti in ljubezai. Ravaokar porokovnvši se ppaB." Ljudstvo se je tako silao tlačilo ia phalo k odru, da z najbližajimi prijatelji, ter otepši nekoliko aeugodao pra- hovje pozvemo, da m ostalo pri našem črteži, aegodaslavai bbi ga skoro bilo prevrglo; klopi za odličnejše občiaatvo prirrejene so v veliki gneči bile polamaae, maraiktera teaša ob- leka je sprijela razces ali razparek. Vsaj ni čuda, maogo naših ljudi še ai videlo, ni slišalo sloveaske glediščae igre, ia po dovršeni igri so Sloveaci kupoma popraševali, ne bode li se več igralo. Vidi se odtod, koliko Ijudstvo blepi po dušfli ia aarodai hraai. Igralci, sarai dobrovoljci, poBašali so se kakor Ba dobro urejenem mestnem gledisči, vse je teklo gladko ia brez naj meajše ovire. OčitBa ia presrčaa zahvalnost bodi pred vsemi izrečeaa mlademu glediščaemu reditelju g. Kraajcu Aleks., kteri je bil močenik v pripravljauji ia prirejaaji. Prepisal ia razredil je za 15 osob igro nSamo", zbiral ia beračil igralce, učil se aaj težejšo vlogo, oskrboval narodno obleko, dekoracijo, oder itd. Poteii, ko smo dobili odpisek od veleslavaega c. k. namestaištva, ne dovolivši tega igraaja, uredil je v nekih daeh igro ,,Župaa", in vendar, vse je dičao dovršeao. Slava aiu! Zahvaljujemo se jegovi blagi sestri, gospodičiai Kraajčevi Ernestiai, ktera je v vsaki okolščini pripravljeaa aa oder stopiti, ter opravlja svojo vlogo izvrstao; isto tako izrekarao zahvalaost vsem ostalim gg. igralceai, kteri so ne glede aa trud, čas ia potroške darovali se, da poveličajo slovesaost. Po glediščai igri je g. Gr., oziraje se aaj prvlje aa veliko navarnost pretečo od iaorodaih aiejašev aaši aarodaosti, podučeval ljudstvo o gospodarstveaem zboljšku ia napredku, spet razumao iu modro. Potem je sledel pozdrav dragib ia častitih gostov pjišedših iz razaih sloveaskih okolic, lok ia goric, od Mure, Ščavnice, Pesaice, Drave. Bratje Kraajci so imeli zastopaika g. Remca, spiaatelja gledišeae igre nSarao"; Gradec dra. Kr. počastili so nas trije deželai poslaaci aamreč gg. H. D. P. Neizreeeao Ijubi so aara bili prekaiurski Sloveaci, kteri počiaajo z aami čutiti, aaše kajige prebirati; naj nas tesaeje veže hrupae Mure sopot. Govoraik je povdarjal Kr. besede, naj Sloveaci ae bodo več toliki bedaki, da bi branili tujčevo proso, svoje pa dali vrabljem zobati; naj ne bi več črtil brat brata; naj ne bi sovražila in dražila vesaica vesnice itd. Iskreai rodoljub g. Č. se je posebao prikupil s pritneraim govorom poslušalcem kmetom ia slovenakim materem. Srčao se zahvaljujemo gg. pevceai ljutomerskim, ptuj8kim ia drugim za trud ia ubraao petje; bilo jih je okoli 50, veadar pod milim nebom bi bilo še želeti večega zbora. Živela draga in blaga. nada aaše boljše bodočaosti, sloveaski dejaki! kterih je treba o takih veselicah, kakor ribi poatrvi bistrice; živeli posebao oni, ki so veace, aapise itd. delali, in skoro saini vse vredili. Naj veča pa slava tebi preljubezrivo alovensko Ijudstvo, ktero si naš klic slišalo ia dobro razumelo, ter v ogromai množiai se udeležilo kaže ljubezea narodaemu učeajaku Krerapljau ia dovoljao godaost aarodae zaveduosti. Čista so vaša tla, zato saio aa ajih odmerili toliko veličaasko slovesnost; lepo sloveasko besedo 8te obranili neomadežao, razumai ste ia prebrisaai, kakor malokje iadi ljudstvo aa Sloveaskeai. Živeli premili Sloveaci! Bože daj! da se drugo leto vidimo slavao zbraai na grobu pokojnega Volkmajerja pri sv. Vrbaau ali pa na drugeai priličneai torišči v veliki besedi. Naposled še poaosao aazaanjam, da ni bilo nikake naj maajševrajeke, nikakega nemira ali svaje; Sloveaec ve razsoditi, da so mu svete take priložnosti. Dičimo se zadovoljai, da pri aijedai besedi, kar smo jih obhajali, ni bilo niti teaje o neredu. Za to gre čast tebi milo ia spametao slovensko ljudstvo!